Spioštis v^sfL STATISTIKA 6 IZVENŠOLSKEM DELO* VANJU UCITELJSTVA V LOGAŠKEM SREZU V ŠOLSKEM LETU 1930./31. Na zadnjem zborovanju našega društva na Rakeku dne 9. decembra 1930. sva \dobila s tovarišem Šuštaršičem nalogo, da sestaviva statistiko izvenšolskega delovanja učitelj= stva našega sreza. Pod to nalogo je razumeti aktivno, inten* zivno delo učiteljstva izven šole, in sicer v narodnoprosvetnem, humanitarnem, zdrav= stvenem, kmetskosgospodarskem, socialnem in narodno^obrambnem oziru. Ta naloga ni posebno prijetna, morda je celo dclikatna. Če naštejemo vsa. društva, njih odbore, odseke in pododsekc, v katerih deluje učitelj* stvo našega sreza, bi bilo preveč točno, uteg* nilo bi celo dišati po samohvali našega stanu. Ce pa bi izpuščali nekatere panoge izvenšoU skega dela učiteljstva našega sreza, bi napra* vili našim tovarišem in tovarišicam krivico. Treba je torej ubrati pri tem srednjo pot. Podatke je poslala 21 šola. torej vse ra* zen dvorazrednice pri Sv. Duhu pri Novi vasi. ;,:..; . Učiteljstva je navedenega 105, in sicer 39.učiteljev in 66 učiteljic. Aktivno deluje pri Sokolu 27 učiteljev in 29 učiteljic, skupno 56 tovarišev(ic), in sicer kot staroste, podsta* roste, tajniki, blagajniki, prosvetarji, gospo* darji, pevovodje, dirigenti, režiserji ali po* močniki navedenim. . . . . ,Med temi imajo posamezniki tudi po dve, tri ali še več funkcij. Kmetsko nadaljcvalne šole: 8 učiteljev. Kmetsko gospodinjske šole: 4 učiteljice. Obrtno trgovske šole: 8 učiteljev. Podružnice kmetijske družbe: 2 učitelja. Sadjarska in vrtnarska društva: 4 učitelji. Živinorejska zadruga: 1 učitelj. Obrtna zadruga: 1 učitelj. Katoliškosprosvetna društva: 3 učitelj in 2 učiteljici. Cerkveni pevski zbori: 2 učitelja (1 že 30 let) in 2 učiteljici. Gasilno ,društvo: 1 učitelj. Protituberkulozna liga: 6 učite'jcv. Kolo jugoslovanskih sester: 5 učiteljic. Rdeči križ: 2 učitelja in 1 učiteljica. Jugoslovenska Matica: 3 učitc'|i in 5 uei« teljic. Streljačka družina: 2 učitelja. Cirilin Mctodova družba: 1 učitelj in 2 učiteljici. Občinski odbornik: 1 učitelj. Poročevalec za kmetijsko statistiko v občini:1! učitelj. To jc le trenotna slika statističnih po* datkov iz katere je razvidno, da najdemo učitelja pri delu na vseh krajih javnega delovanja v prosvetnem in gospodarskem oziru. Če bi se pa ozrli nekoliko nazaj, bi našli učitclje in učiteljice kot glavne funkcijonarje še pri raznih drugih prilikah. Največ najde* mo učitelje kot vršilce težkih tajniških dolž« nosti, med tem ko navadno zavzamejo pred* sedniška mesta drugi. Gotovo dejstvo je tudi, da mora učitelj* stvo pri izvrševanju izvenšolskih poslov žrt» vovati razen časa in truda tudi dokaj denarja, kar za učiteljstvo pri skromnih službenih pre= jemkih ni lahka stvar. Zavedamo sc svojega izvenšolskega de= la, pa četudi tega nekateri nočejo nam pri= znati in hočemo ga tudi po svojih močeh na= dalje vršiti. Cerknica, 1. marca 1931. L. Hladnik, s. r. — Tajniki kmetijskih podružnic. Neka kmetijska podružnica je na svojem občnem zboru predlagala, naj Kmetijska družba de= finitivno uredi zadevo tajnikov*učiteljev, z motivacijo, da osrednji odbor ne more brez pristanka glavnega občnega zbora, t. j. brez izpremembe pravil dovoljevati izvrševanja pasivne volilne pravice izrednim članom, niti ako kdorkoli za to prosi; ^istotako niso v se= daj veljavnih pravilih predvideni za podruž^ nice poslovni tajniki, kakršnega ima centrala. — Torej bo treba spraviti pravila >v sklad s tajniki ali pa — tajnike s pravili. Naj se Kme; tijska družba o tem jasno izrazi! — Ru. — Pravilnik o praktičnih učiteljskih izpi= tih. Prosvetno ministrstvo je izdelalo začasni pravilnik o praktičnih učiteljskih izpitih. Pravilnik stopi v veljavo, ko bo objavljen v »Službenih Novinah«. Praktični izpiti, s ka= terimi učitelji dobijo pravico do stalne name= stitvo, so se vršili do sedaj brez enotnega pra* vilnika, različno v raznih pokrajinah in po predpisih, ki so še ostali od nekdanjih šol^ skih oblasti, ali pa celo kar po praksi, ki se je v teku let sama uveljavila. Jzpiti so bili različni po štcvilu predmetov in tudi po upo= števanju teorije in prakse. Sedaj pa je vpra= šanje praktičnih učiteljskih izpitov temeljito proučeno in je novi pravilnik kočnoveljavno odredil materijal kakor tudi način praktičnih izpitov. Pravico do polagarija praktičnega iz^ pita dobi učitelj po 20 mesečni šolski sTužbi. Dopusti, navadni in bolezenski, ki so daljši od dveh mesecev in pa velike šolske počitni= ce, niso vračunani v tej 20mesečni učiteljski službi. Učitelj, ki ima skupaj tri slabe Ietne ocene ali zapored dve slabi oceni, ne more polagati praktičnega izpita in bo odpuščen iz službc. Vsak učitelj mora napraviti praktični izpit v roku štirih let. V ta rok >pa .se ne vra= čunava vojaško službovanje in tudi ne bole* zenski ali drugi dopusti, ki trajajo nad 6 me= secev. Pravilnik določa nadalje tudi mesta, kjer se lahko polagajo izpiti. Za vsako banovino so določena učiteljišča, kjer je sedež komisij za praktične učiteljske izpite. V Dravski banovini sc polagajo izpiti na učite= Ijišču v Ljubljani in v Mariboru, za Savsko banovino pa v Zagrebu, Gospiču in Pakracu. Kandidati morajo vložiti prošnjo za pripust k zrelostnemu izpitu dotičnega učiteljišča preko sreskega poglavarstva, ki odpošlje po= tem prošnjo preko banske uprave upravi uči= teljišča. Prošnja naj vscbuje kratck opis štu= dij in šolskega delovanja in pa uverenje o službenih letih in o letnih ocenah, ki ga izda banska uprava. Predloženo mora biti tudi uve» rcnje o državljanstvu, ki se dobi pri pristojni politični oblasti. Način izpitov: Praktični učiteljski izpit se deli na dva dela: na teore* tičnega (pismeno in ustmeno) in na praktičnega. Za pismene izpite določi komisija snovi iz posameznih 'predmetov in traja tak izpit največ po 5 ur za vsak predmet. Ustmeni iz^ pit polagajo kandidati, ki so pri pismenem izpitu dobili najmanj dobro oceno. ; Pri ust* menih izpitih je po pravilniku novo n. pr. to, da je poseben predmet šolska administracija in šolski zakoni. Ta izpit traja 35 do 40 mi» nut, izpiti iz raznih drugih predmetov pa po pol ure. Važna in deloma nova so določila glede izpita iz šolske prakse. Kandidat mora najprej prcd komisijo obdelati učno snov, potem pa nastopi z njo v določenem razredu vadnice ali kake druge ljudske šole. Ta prak= tični nastop sme trajati največ 5 ur. Vsa učna sredstva odobri poprej izpitna komisija. Rav^ nateljstva učiteljišč morajo v teku 14 dni po končanih izpitih predložiti ves materijal o izpitih prosvetnemu ministrstvu. — Dopisniku članka »Bolgarske učitelji= ce« v pojasnilo. Z'Vašo prvo notico »Bolgar« skc učiteljice« v »Učiteljskem Tovarišu«; za= četkom marca se ni čutila prizadete samo tovarišica Vodetova, temveč me vse, ki smo včlanjene v »Društvu učiteljic«. :In to nas je precejšnje število tako poročenih kakor ne= poročenih. Na svojem zborovanju dne 8. marca je prišla na razgovor tudi Vaša notica. Naprosile smo tovarišico Vodetovo, ki je predsednica našega društva, naj na to notico da primeren odgovor. Če ste torej g. tovariš imeli namen poročati le kronistično, bi bili to morali že nekoliko drugače napisati, kajti če poročate: »V Bolgariji učiteljice niso domiš« ljave, ne zavzemajo dominantnega mesta nad kolegi, se vse lahko poroče .. .«, iz tega lo« gično sledi: nekje (najbrže pri nas) pa temu ni tako. Ako pa pri tem niste mislili na nas, bi pa morali povedati, kje pa so potem do= mišljave učiteljice,'kakršnih v Bolgariji ni. — Poudarjam še jaz iznova, da tudi pri nas ne zavzemamo in ne maramo zavzemati učite« ljice nikakega dominantnega mesta nad ko= legi, želimo pa pač, da bi vladal pravi tovas riški duh med nami — čas despotstva pa naj izgine. — Kar se tiče tega, da se v Bolgariji vse učiteljice lahko .poroče, pripomnim, ida bi se pri nas tudi vse lahko poročile, če bi bile z vsakim zadovoljne. Toda večina tistih, kar nas je ostalo ^samskih, nismo nesrečne, ker smo same, posebno še ker vidimo, da se šte» vilo srečnih zakonov vsak dan bolj krči. — Torcj cenjeni g. tovariš, kadar boste še kaj poročali, prosim storite to tako, da se ne bomo čutile prizadete, sicer se bomo gotovo zopet oglasile. Časi, ko je lučiteljica k vsemu molčala in se ni upala govoriti, četudi se ji je godila krivica, so minuli. — Ivanka Cegnar« jeva. — Ljutomer. Gospa Ana Ivančič-Deu obhaja 30. t. m. svoj 83. rojstni dan v čvr* stem zdravju. Jubilantka je službovala v na» šem mestu vso dobo svojega službovanja, to* rej polnih 40 let ter je vzgojila 3 generacije, ki so blagi učiteljici za vse Jepe nauke in dobrote iz srca hvaležne. Še na mnoga leta v sedanji čilosti! — Naprošamo amaterje, ki uporabljajo ozke filme (Schmalfilm 16 mm), da nam jih posodijo za predvajanje v naših izložbah na Zrinjevcu 20. Filmi naj predstavljajo lepoto naše domovine in prikazujejo prireditve in motive, ki so etnografskega in spl»h turistič« nega pomena. Prosimo gg. amaterje, da nam v interesu propagande lepote naše domovine posodijo svoje filme v gornji dimenziji, ki jih bomo prcdvajali z imenom lastnika in z opisom motivov in pokrajin, ki jih predstav* ljajo. Lastništvo in opis filma bi objavili v obliki in tekstu, kakršnega lastnik dovoli ali sam določi. Vsako garancijo za povrnitev ne= poškodovanega filma prevzema nase Savez za promet tujcev »Putnik«, Zagreb, Zrinje* vac 20. Predvajanje filmov se vrši vsak večer od 7. do 9. urc v naših pritličnih izložbah na Zrinjevcu. — Učiteljstvo na Danskem. Naši stanov* ski listi so že večkrat poročali o šolskih raz* merah na Danskem, vendar ne bo odveč. ako dodam ik temu še to. kar sem čital v 10. šte« vilki letošnjega »Radio Welt«. Slavna danska pesnica Karin Michaelis sc je izjavila poroče^ valcu istega lista o visokem nivoju danskega radia, o njegovem velikem ljudsko=izobražej valnem delu, o prvovrstnih znanstvenih pre= davanjih itd. Omenila je, da je vse to mo* goče le z ozirom na tamošnje osnovno šol« stvo, češ, učenci danskih osnovnih šol so bolj izobraženi, kakor drugod univerzitetni stu* dentje. In vsa ta nenavadna Ijudskošolska kultura ima svoj izvor v tem, ker je na Dan= skem osnovnošolsko učiteljstvo od države najboljše plačan stan. Učiteljski priprav« niki pa tudi uživajo tako izobrazbo in omiko, kakršnih so drugod deležni le srednješolski profesorji, — In pri —nas? — A. P. B—g. — Knjige Slovenske Šolske Matice za leto 1930. so izšle. Ljubljanski člani se napro* šajo, da pošljejo ponje v Učiteljsko knjigar^ no. Izvenljubljanskim se bodo poslale na naslov poverjenika tekom prihodnjih dni tako, da bodo imeli člani knjige v rokah še pred prazniki. — Blagajnik. — »Pot za goro«. Že dve leti bo, odkar sem izdal v samozaložbi zbirko svojih pesmi ter jo razposlal tudi mnogim tovarišem(icam) na ogled. Ker je marsikateri niso vrnili, sma= tral sem jih za naročnike. A mnogi izmed teh so mi z izplačilom malenkostne vsote za zbir* ko še na dolgu; zato jih tem potem.,dasi prav nerad, a vsled krize, prosim, da poravnajo zaostanek takoj, čim prcjmcjo od mene vposlano položnico. Obenem pa naznanjam, da imam še precejšen del založbe na razpo* lago za eventualne nove naročnike, ki naj se obrnejo v svrho naročitve direktno 'name v DobovO, da pridem tem prej do izplačila svojih stroškov. — Alojzij PeterlinsBatog. — Moja zadnja beseda. (Nepolemičen odgovor na polemiko v 7. številki »Popotni* ka« zaradi dr. Strmškovih »Zvončkov«.) Prav nič se nisem razburil, ko sem prejel na svoje recenzijsko poročilo o dr. Strmškovih »Zvonč= kih« pošten odgovor od pisatelja samega. Hvala bogu, vzlic razburkanim časom imam mirne živce, da me ne spravi niti najbolj žgoča ironija ob razsodnost in dobro voljo, brez katere bi bili vsekakor lahko v veliki nevarnosti stvarnost in objektivnost mojih poročil. Vkljub vsemu temu pa se mi je ven= dar pripetilo, kar obžalujem, da bi mi lahko ostalc kar za večno neznane avtorjevc ugo tovitve, nanašajočc se na podlagi njegove knjižice predvsem na moderno šolo in peda^ gogiko. Moj Bog, nikoli bi si ne mislil, da je gospod dr. Strmšek napravil tako veliko uslu= go o moderni šoli s tem, da je poslal v svet (sicer malopozno!) svoje »Zvončke«, kajti d o s 1 e j smo bili v mladinski književnosti res kakor na »mrtvi točki«. No, sedaj sem se vendar končno prepričal, o čemer nb sem prcj niti sanjal! Upam, da bo odslej pri nas že kako boljše, in da mi velikodušno od= puste vsi tisti, pri katerih sem prišel 'v nemu k>st zaradi svojega poročila, saj odpuščanje je vendar tudi dandanes najvišje človeško ravnanje . .. Malo mi je pa vendar hudo, da mi manjka možnost zadnjega prepričanja: knjige vsaj površno prečitati in o njih stvarno poročati! To pač ne gre nikakor v mojo pamet in se žal ne bom mogel ravnati po avtorjevem paradoksalnem receptu, ki mi ga tako očetovski nasvetuje za sklepno mi= scl svojega zagovora. Morda pridem še kdaj pozneje zaradi avtorja do :te zaželjene izvršitve? Mislim, da se bo gospod avtor vseeno zadovoljil s tem, da bom skušal odslej na= prej ocenjevati vsako naslednje mladinsko delo na podlagi književne vrednosti njegovih »Zvončkov«, ki so postali po avtorjevi besedi sedaj zame edino merilo literarnih vrednot za mladinsko knjigo. Na vsak način pa ne prevzamem odgovornosti, če bo kako drugo mladinsko delo tudi proti tnoji volji po svoji notranji teži in vrednosti nadkrililo dr. Strm* škove »Zvončke«, kajti preveč sem navajen na: stvarnost in objektivnost... Počakajmo, ker nismo preroki! — Albert Žerjav. —• Opomba uredništva: Uredništvo tudi želi in smatra, da. je to zadnja beseda o tem pred= metu.