Aktualno Cirkulane • Kdo bo saniral podor pod Borlom O Stran 2 Podravje Ormož • Tudi v Miklavžu pri Ormožu ukinitev stalne pošte O Stran 5 V i Štajerski Ptuj, torek, 15. maja 2018 Letnik LXXI • št. 37 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,20 EUR t RADIOPTUJ 89,8->98,2° 104,3 www.radio-ptuj.si Podravje Cirkulane • Kmalu kuhinja in fitmes na prostem O Stran 5 V središču Ptuj • Kdaj končno drugi paket stanovanj O Stran 3 Podravje Podlehnik • Do bencinskega servisa kmalu po lokalni cesti O Stran 7 Kultura Ptuj • Honorar zborovodje še vedno za nekaj banan O Stran 12 v Šport Nogomet • Igra Aluminija velikooo boljša od rezultata O Stran 13 Nogomet • Najvišja zmaga v sezoni za nov skok na 2. mesto O Stran 14 Slovenija, Podravje • Goljufive prakse pri pridelavi medu Namesto medu sladkor Čebelarji po vsem svetu se danes srečujejo z nemalo izzivi. Enormna poraba škropiv in kemikalij čebelam in drugim opraševalcem ni v prid. V javnosti je poznanih nemalo primerov, ko so pesticidi množično pomorili čebele. Druga „grožnja", s katero se srečujejo čebelarji, so goljufive prakse pri pridelavi medu - ko se namesto medu prodaja v „med" predelan sladkor. Več na straneh_6 in 7M Foto: Črtomir Goznik Aktualno • Koliko morajo za minimalno plačo zaslužiti espejevci o Strani 2 in 3 Spuhlja, Budina Občani siti tovornega prometa o Stran 2 Črna kronika • Pripeljal se je s kolesom, ukradel in šel ... o Stran 24 "v ■ www.tednik.si A_______ TEDNIK CAKAVAS NAGRADA Več na strani 22 'i 2 Štajerski Na sceni torek • 8. maja 2018 Slovenija, Podravje • Koliko morajo za minimalno plačo zaslužiti espejevci Pozabljena skupina, ki se je dvig Minimalno plačo smo v začetku letošnjega leta dvignili za 4,7 % na 639 evrov neto. Večji problem pa za slovenski trg Še več, celo povečuje stroške obratovanja. Pri nas je samozaposlenih 116.000 oseb, kar predstavlja 12 % vseh delovno aktivnih. Čeprav je ta delež pod 14 %, kolikor znaša v Evropski uniji, se zaradi neurejenih razmer številni srečujejo z velikimi težavami. Po podatkih statističnega urada sta med samozaposle-nimi kar dve tretjini moških, prav tako dve tretjini samozaposlenih v svojem podjetju ne zaposluje nikogar drugega. Največji problem predstavljajo prisilno samozapos-leni, ki jih delodajalci silijo v to obliko zaposlitve, čeprav se s tem krši zakonodaja, ki določa, da bi morali biti zaposleni za polni delovni čas. Prisilno samozaposlenih, ki delajo za eno stranko in nimajo nikogar zaposlenega, je pri nas kar 14.000. Tako zaposleni pogosto nimajo plačanih nadur in bolje plačanega dela ob nedeljah in praznikih. Mesečni stroški iz leta v leto naraščajo V Gibanju za dostojno delo in socialno družbo so objavili izračun, ki Espejevci Ker espejevci mesec začnejo z minus 373 evri, si težko privoščijo odhod na bolniško, saj je ta plačana šele po 30 delovnih dneh. Zato si številni kljub bolezni ne upajo oditi na dopust. Posledice so negativne za vso družbo, saj tako prihaja do še hujših bolezni in izgorelosti teh posameznikov. Številke: 639 evrov od januarja znaša minimalna plača pri nas; 1223 evrov dohodka mora imeti espejevec, da zasluži za minimalno plačo; 373 evrov prispevkov mesečno oziroma kar 24 evrov več kot lani mora plačati espejevec; 14 tisoč espejevcev pri nas je po ocenah Sursa prisilno zaposlenih. nazorno kaže, s kakšnimi težavami se spopadajo espejevci. Če želijo prejemati minimalno plačo, morajo zaslužiti vsaj 1223 evrov. V to je vštetih 75 evrov stroškov za malico, 37 evrov za stroške prometa, 30 evrov mesečnih računovodskih stroškov in 373 evrov stroškov prispevkov. Posebej so problematični prispevki, ki se zvišujejo iz leta v leto in so vezani na povprečno plačo v lanskem letu. Tako so se Čeprav si le 4 odstotke mladih želi delati prek espeja, predsednik Pahor meni, da bi še večja prožnost najbolj koristila mladim. Cirkulane • Znano je, kdo bo saniral podor pod Borlom Novo poglavje v šestletni sagi Na Direkciji RS za infrastrukturo (DRSI) so januarja odprli prispele ponudbe za že drugo naročilo sanacije brežine, zidu in terase gradu Borl ob regionalni cesti Spuhlja-Zavrč, zdaj so končno izbrali izvajalca del. Na DRSI so povedali, da so prejeli štiri ponudbe. Podjetje Map-Trade bi dela izvedlo za 1,77 milijona evrov, Cestno podjetje Ptuj za 1,56 in PGGH za 1,47 milijona evrov, najugodnejši in zato izbrani ponudnik pa je podjetje PONDUS iz Kamnice. Prvotna projektantska ocena stroškov sanacije brežine je znašala okoli 1.940.000 evrov, izbrani izvajalec del naj bi sanacijo izvedel za 1.408.941 evrov z DDV. Odločitev sicer še ni pravnomočna, saj je v roku osmih dni zoper njo na portalu javnih naročil pri naročniku še mogoče vložiti revizijski zahtevek. Osvežimo si spomin na borlsko sago. Sanacijo brežine pod gradom bo plačala DRSI, sofinanciralo jo bo Ministrstvo za kulturo. Prvo vabilo k oddaji ponudb so na DRSI objavili lani poleti, oktobra je zaradi neplačanih dajatev enega od podiz- Čeprav se je podor pod Borlom sprožil že junija 2012, sanacije še ni dočakal; regionalno cesto varujejo le lovilne mreže. vajalcev naročilo padlo v vodo. Za pripravo ponovnega naročila so na DRSI potrebovali tri mesece, objavili so ga januarja letos. Potencialni izvajalci del so zaradi zahtevnosti projekta prosili za nekaj dodatnih pojasnil, kar je rok prijave za deset dni podaljšalo. Konec januarja so na DRSI odprli vse štiri prispele ponudbe, nato pa tri mesece preverjali, ali najugodnejša ponudba zadošča vsem razpisnim pogojem in zahtevam. Zanimivo je tudi, da so v obeh podjetjih, ki sta se odzvali prvemu vabilu, torej v Cestnem podjetju Ptuj in podjetju Map-Trade, dela najprej nameravali izvesti za slab poldrugi milijon evrov, do drugega naročila pa so cene precej narasle. Na DRSI so sicer že večkrat opozorili, da bo sanacija borlske brežine zaradi višine, strmine in oteženega dostopa (grad je zaradi nevarnosti za javnost zaprt) tehnično izjemno zahtevna, poleg tega se bodo na grajski terasi nad Dravo gradbinci izmenjevali z arheologi. Dela bi se morala začeti lani jeseni, pa takoj spomladi, potem aprila, zdaj torej najhitreje maja, v primeru revizije postopka še kasneje. Kdaj se bodo končala, si zaradi potrebnih arheoloških raziskav in morebitnih presenečenj nihče ne drzne napovedati ... Eva Milošič Spuhlja, Budina • Siti tranzitnega prometa Tovorni promet čez mejna prehoda Središče in Zavrč bi prepovedali Krajani četrtnih skupnosti Budina in Spuhlja so siti prometa, ki zelo obremenjuje njihovo bivanjsko okolje. Minulo soboto se jih je okrog 120 srečalo na sestanku v Domu krajanov. Kot smo v Štajerskem tedniku že poročali, je državna cesta skozi Spuhljo in Ormoška proti Ptuju prometno zelo obremenjena; tudi s tovornim prometom. Krajane sedaj skrbi, da napovedi o obnovi Ormoške ceste pomenijo, da bo ves promet skozi kraj ostal in da bo cesta služila kot osrednja tranzitna cesta. Zato so se odločili organizirati. Na sobotnem sestanku so izrazili pomisleke in bojazen, da se bo gostota tovornega oz. tranzitnega prometa še povečala. Slišati je bilo, da imajo zaradi obremenitve s prometom na hišah razpoke, nepremičnine izgubljajo vrednost, hrup je tudi ponoči, čez dan ne morejo odpi- rati oken. Ker je promet izredno gost, imajo težave pri vključevanju v promet ter dostopu do svojih domov. Zbrani so med drugim sprejeli sklep o oblikovanju civilne iniciative, ki jo bo vodila Ser-geja Puppis Freebairn. S podpisi bodo zahtevali, da se najprej zgradi obvoznica, šele nato naj se obnavljata Ormoška cesta in cesta skozi Spuhljo. Zbrali bodo vse pripombe in argumente ter jih posredovali predsedniku ČS Jezero Marjanu Rogini, ta jih bo poslal Direkciji RS za infrastrukturo (DRSI), ki namerava v imenu države ceste obnoviti. Krajani so mnenja, da je treba tovorni promet skozi naselje omejiti, tako kot je to praksa v drugih razvitih državah in glavnem mestu Slovenije. Predlagali so, da se tovorni promet na mejnem prehodu Zavrč in Središče ob Dravi prepove, tovornjake naj se usmeri na večje mejne prehode in avtocesto. Opažajo, da se je z uvedbo elektronskega cestninjenja povečalo število tovornih vozil na lokalnih cestah. Na sestanku so se zavzeli še za regulacijo potoka Rogoznica, ki je nedavno poplavil območje in povzročil nemalo škode. Izrazili so željo po sestanku s predstavniki občine in DRSI, saj želijo odgovore na svoja vprašanja slišati neposredno od njih. Mojca Zemljarič Foto: Črtomir Goznik V Spuhlji in Budini so zaskrbljeni, da bo državna cesta skozi njihova naselja po obnovi in razširitvi služila kot osrednja tranzitna povezava od Zavrča in Središča ob Dravi do oziroma mimo Ptuja. Foto: EM torek • 15. maja 2018 Aktualno Štajerski 3 plače ni dotaknil dela in predvsem samozaposlene predstavlja dejstvo, da ta dvig zanje ne velja. •1 Foto: Dreamstime od lani mesečni prispevki povečali za 24 evrov. Še dodatno pa se bodo povečevali do leta 2021, ker se bo zvišal delež plačila na 60 % povprečne plače. Te prispevke morajo vsi espejevci plačevati v enaki višini, ne glede na to, ali na mesec zaslužijo 6000 evrov ali pa v določenem mesecu ne zaslužijo nič. Po vzoru Avstrije bi bilo vredno razmisliti o progresivnem plačilu, kar bi varovalo slabše plačane espejevce. Kot opozarjajo v gibanju, bi morali pri njihovem izračunu ob upoštevanju bolniške (v povprečju Slovenec zaradi bolniške odsotnosti manjka 11 delovnih dni) in dopusta k znesku 1223 evrov prišteti še okrog 150 evrov, kolikor bi moral espejevec zaslužiti, da bi prišel do minimalne plače. Kot rečeno, dvig minimalne plače ne vpliva na dvig prejemkov espe-jevcev, še več, pravzaprav vpliva na to, da morajo plačevati višje prispevke. Zato ne preseneča, da se skoraj tretjina samozaposle-nih nahaja pod pragom tveganja revščine. Mladi si najbolj želijo polne zaposlitve za nedoločen čas Foto: Svet24 Potreba po drugačnih politikah in rešitvah Predsednik republike Borut Pahor je tem podatkom navkljub dejal, da bi morali zaposlitve pri nas napraviti še bolj prožne, kar bi po njegovem mnenju najbolj koristilo mladim. Torej v razmerah, ki kličejo po urejanju, ne vidi težave, temveč bi jih sam dodatno razširil. Po rezultatih ankete sindikata Mladi plus mladi ne delijo njegovega mnenja. Kar tri četrtine si jih namreč želi zaposlitve za nedoločen delovni čas, samo štiri odstotke mladih si želi zaposlitve prek espeja. Je zaradi te majhne skupine res smiselno, da v negotovih in pre-karnih oblikah zaposlitve trpijo vsi preostali? Skrajni čas bi bil, da na te težave z drugega zornega kota pogledajo tudi politiki in jih začnejo reševati na drugačen način, ki bo problematiko prekarno zaposlenih postavil na prvo mesto. Matej Klarič Kot je v predstavitvi raziskave, kije zajela 609 mladih ljudi, dejala TePJarc predsednica sindikata Mladi plus Tea Jarc,je raziskava pokazala, da si mladi najbolj želijo zaposlitve za nedoločen delovni čas, kar razbija mit, da se mladi ne želijo zavezati enemu delodajalcu. Kot poudarja, si mladi želijo varnih, trajnih in dostojnih zaposlitev, problematično pa je nepoznavanje pravic, ki jim pripadajo. Največ izkušenj imajo mladi s študentskim delom in delom na črno. Kršitve zakonodaje »Začeli smo opažati, da delodajalci ne sklepajo več pogodb za nedoločen delovni čas, temveč ponujajo druge oblike dela,« opozarja Tea Jarc. Zato v sindikatu že dve leti intenzivno izvajajo nadzor nad oglasi, ki ponujajo zaposlitve. Sporne oglase prijavijo na inšpektorat za delo in delodajalca pozovejo, naj ravna v skladu z zakonom. V dveh letih so prijavili kar 106 kršitev in v 57 primerih je šlo za elemente rednega delovnega razmerja, pogoj za delo pa je bil študentski status. V12 primerih je bil zahtevan espe. V preostalih oglasih je šlo za diskriminacijo in opravljanje volonterskega pripravništva. »Trg dela ni samopostrežna trgovina, kjer bi delodajalec lahko izbiral in ponujal različne oblike dela. Kjer obstajajo elementi delovnega razmerja, mora biti vedno sklenjena pogodba o zaposlitvi,« poudarja Jarčeva. Podhranjenost inšpektorata Daje kršitev vse več, poudarjajo tudi na inšpektoratu, kjer so lani zabeležili skoraj 6800 prijav, kar je največ doslej. Tudi sami opozarjajo, da potrebujejo več inšpektorjev, saj so tudi prijave kršitev vse bolj zapletene. Sedeminsedemdeset inšpektorjev namreč nadzoruje več kot 200 tisoč pravnih subjektov. Letos se jim sicer obeta še pet dodatnih zaposlitev, kar pa je še vedno premalo. Že pristojni odbor v državnem zboruje predlagal 20 novih zaposlitev. V ZSSS ocenjujejo, da bi potrebovali vsaj od 150 do 200 dodatnih inšpektorjev, zato bo na tem področju v prihodnje treba narediti mnogo več. Ptuj • Sanacijo škode po neurju bo krila občina „Odplaknjena" peš pot Močno majsko neurje s točo in obilnim deževjem je na našem območju pustilo ogromno posledic. Med drugim je poškodovalo pot na Panoramo, ki je bila zgrajena lani. Kdo bo kril stroške sanacije? Konec leta 2016 je ptujska občina začela urejati grič Panorama. S prvimi gradbenimi deli so napovedali velik projekt, ureditev arheološkega parka na prostem. Nekdanji sadovnjak so lično uredili in danes dejansko privablja veliko število domačinov in turistov. V nekaj mesecih so uredili sprehajalne poti, ob katerih so namestili informacijske table in kopije rimskih spomenikov, ki so bili izkopani na tem območju. Vrednost investicije ureditve sprehajalnih poti na Panorami - vključno z arheološkimi raziskavami ob gradnji ter namestitvi urbane opreme - je znašala 69.621 evrov. Kot so pojasnili na občini, so uredili okrog 3.300 m2 površine, material, ki so ga uporabili za poti, pa je utrjen drobljenec. Kot kaže, pa ta v primeru močnega deževja, ki je bilo tokrat res izjemno močno, ni optimalna izbira. „Ob tako močnem deževju, ki se je razbesnelo v začetku maja, je bilo to pričakovati. Pot bomo sanirali z navozom in utrditvijo istega materiala, predvideno do konca tega tedna, saj se prednostno rešujejo prizadeta območja iz preteklega neurja," so pojasnili na MO Ptuj. Stroške sanacije bo krila občina, skupaj bo treba popraviti okrog 280 metrov poti, ocenjena vrednost popravil pa je 1.500 evrov. Dženana Kmetec Dež je na nekaterih mestih dobesedno splahnil utrjen drobljenec. Ptuj • Mesečna najemnina občinskega stanovanja od 14 evrov navzgor Kdaj končno drugi paket stanovanj Junija 2016, torej pred skoraj dvema letoma, je ptujska občina v prodajo dala 15 stanovanj v mestnem jedru. Interes zanje je bil precejšen, na dveh dražbah so namreč prodali vse. Takrat so zatrdili, da imajo na zalogi še vsaj 25 stanovanj, ki naj bi jih ponudili v začetku leta 2017, a se to do danes še ni zgodilo. Mestna občina (MO) Ptuj je v starem mestnem jedru lastnica ali solastnica 167 stavb. Ker nima denarja za obnovo vseh stanovanj, so jih del že leta 2016 prodali. Zadovoljni z izkupičkom so zagotovili, da bodo postopek ponovili in v prodajo dali še več občinskih stanovanj. Govor je bil o 25 praznih enotah v centru mesta. Skoraj dve leti po prvi dražbi pa prodajanje še vedno stoji na mrtvi točki. „Na MO Ptuj je v pripravi nabor stanovanj, ki jih bo ponudila v odkup. Predvidoma bodo dražbe v prihodnjih mesecih," so pojasnili. Letošnji odgovor je spet podoben tistemu, ki so ga posredovali že lani, ko iz tega ni bilo nič. Konkretnejših podatkov o tem, katera stanovanja in za kakšno ceno bodo ponujena, še vedno nimajo oz. jih niso posredovali. Odgovorili so le, da bodo cene določene na podlagi cenilnih poročil, ta pa še niso izdelana. Edino, kar vedo, je to, da bodo stanovanja različnih površin in lokacij. V prvem paketu prodana vsa stanovanja Leta 2016 je ptujska občina prodala 15 stanovanj v mestnem jedru, osem na prvi, sedem na drugi dražbi. Za prodajo so se odločili, ker sredstev za obnovo niso imeli zagotovljenih, pa tudi zato, ker so želeli napolniti „speče" mestno jedro. »Naša želja je, da stanovanja, kisov starih meščanskih hišah in so potrebna celovitih prenov, dobijo nove lastnike. Od njih se pričakuje, da bodo odgovorno ravnali s kupljeno lastnino in doprinesli ne le k obnovi stanovanj, temveč tudi stavb v celoti." Najdražje stanovanjeje bilo zasebniku prodano za 49.300 evrov na naslovu Slovenski trg 8. Le za stanovanje na Slovenskem trgu 3 so iztržili višjo ceno od izklicne; dražba seje pričela z izklicno vrednostjo 27.150 evrov, prodano pa je bilo za 36.500 evrov. Po zbranih podatkih naj bi večina teh stanovanj bila prenovljena. Celoten izkupiček od prodaje 15 stanovanj pred dvema letoma je znašal 317.340 evrov, od tega seje v proračun MO Ptuj steklo 156.600 evrov, Slovenski državni holding pa je prejel 160.740 evrov. Najnižja najemnina 14,2 evra, najvišja 239 evrov Od stanovanj, ki jih občina daje v najem, je trenutno praznih 14. Nekatera so obnovljena in so v fazi predaje najemniku, nekatera pa so prazna zato, ker se načrtuje njihova obnova. Na seznamu za pridobitev občinskega stanovanja je trenutno 107 prosilcev, največ jih kandidira za majhna stanovanja. Na občini pravijo, da jih dobra polovica čaka na stanovanje velikosti 20-30 m2, teh pa ni veliko oz. so zasedena. Najnižja najemnina znaša 14,2 evra na mesec za „stanovanje" veliko 11,49 m|2, najvišja pa 289 evrov mesečno za stanovanje v izmeri 113,24 m2. V prodajo občina ponuja zgolj prazna stanovanja v starem mestnem jedru; tistih, v katerih so najemniki, načeloma ne prodajajo. „Najemnik v primeru odkupa stanovanja načeloma nima predkupne pravice, razen če je ta določena v najemni pogodbi. Na podlagi veljavne zakonodaje se vsa stanovanja prodajajo na podlagi javne dražbe," pojasnjujejo. Dženana Kmetec JAVNE DRAŽBE V prvem paketu je občina prodala vsa stanovanja, dve leti pozneje pa še jim ni uspelo sestaviti novega seznama stanovanj za prodajo. Foto: CG Foto: CG 4 Štajerski Podravje torek • 15. maja 2018 Ormož • 70 let ormoškega RK in 20 let Medobčinske LAS Plemenito delo že sedem desetletij Območno združenje Rdečega križa Ormož letos obeležuje pomembna jubileja: 70 let prvega vpisa v register društev, Medobčinska lokalna akcijska skupina za preprečevanje zasvojenosti na področju občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž pa 20. obletnico ustanovitve. V Ormožu že 70 let organizirano deluje največja humanitarna organizacija, območno združenje Rdečega križa. Pod njegovim okriljem pa od leta 1998 deluje tudi medobčinska lokalna akcijska skupina (LAS) za preprečevanje zasvojenosti na področju vseh treh občin na Ormoškem. Visoka jubileja so proslavili minuli torek, 8. maja, na svetovni dan Rdečega križa in Rdečega polmeseca. Kot je na svečanosti v slavnostnem nagovoru poudarila nekdanja dolgoletna predsednica RKS OZ Ormož in Medobčinske LAS Ormož ter aktualna predsednica društva Spominčice Majda Keček, ima ormoški Rdeči križ v lokalnem okolju bogato tradicijo in opravlja pomembno poslanstvo. Organiziran je v desetih krajevnih organizacijah in šteje 1680 članov. Veliko skrbi posveča pomoči potrebnim krajanom, zlasti revnim, socialno Z leve: predsednica RKS OZ Ormož Blanka Kosi Raušl, Član glavnega odbora RKS Alojz Kovačič, nekdanja dolgoletna predsednica RKS OZ Ormož Majda Keček in župan občine Ormož Alojz Sok. ogroženim, bolnikom, odvisnikom, beguncem ... Izvaja socialno in preventivno dejavnost, vzgojo in promocijo zdravja, organizacijo letovanj, širjenje znanja o Rdečem križu in tudi druge dejavnosti, kot so organizacija krvodajalskih akcij, tečajev prve pomoči, prav tako pa pomagajo ob elementarnih in drugih nesrečah ter se odzivajo na aktualno problematiko okolja. V želji, da bi na področju preprečevanja drog pomagali zlasti mladim, so leta 1998 ustanovili Lokalno akcijsko skupino (LAS) za preprečevanje odvisnosti v občini Ormož, ki se je po osmih letih, ob razdelitvi občine Ormož, preimenovala v Medobčinsko LAS za preprečevanje zasvojenosti na območju Občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. Njen program pa ni omejen samo na droge, ampak tudi na različne vsebine s pou- darkom, kako omogočiti mladim bolj zdrav način življenja in koristno izrabo prostega časa, kot so raznorazni tabori in delavnice. Kečkova pa je še izpostavila en jubilej - deset let delovanja društva Spominčice, katerega namen je izboljšati kakovost življenja ljudem z demenco, pomoč svojcem ter ozaveščanje javnosti. O uspešnem delovanju ormoškega Rdečega križa je spregovorila tudi predsednica Blanka Kosi Raušl, ki se je še posebej zahvalila prostovoljcem in prostovoljkam ter predhodnicam, ki so predsedovale RKS OZ Ormož, poleg že omenjeni Majdi Keček še Miri Frangež, Gabrijeli Kuhar in Mileni Zorčič. Za visok jubilej jim je čestital tudi član glavnega odbora Rdečega križa Slovenije Alojz Kovačič ter jim izročil posebno priznanje za poseben prispevek na področju humanitarnega delovanja. Program so popestrile učenke Glasbene šole Ormož, ob koncu je sledil še ogled razstave likovnih in literarnih del, ki so prispela na natečaj Ker nam ni vseeno. Skrbno pričevanje sedem desetletij dolge poti ormoškega Rdečega križa ter 20 let Medobčinske LAS so opisali in izdali v zborniku, pred slovesnostjo pa so v občinski avli še odprli razstavo Vse za zdravje in blaginjo skupnosti avtorice Nataše Majerič Kekec iz Zgodovinskega arhiva Ptuj. Monika Levanic Foto: ML Ptuj • Dan Vrtca Ptuj Namesto otrok v vrtec prišli srednjeveški obrtniki V ptujskem Vrtcu v sredo ni bilo otrok. Njihova mesta so zasedli mali mesarji, usnjarji, krznarji, mlinarji, peki, kovači, lončarji, čevljarji, krčmarji, mizarji... Ob 9. maju, dnevu Vrtca Ptuj, so se otroci namreč prelevili v srednjeveške obrtnike. „9. maj, 9. maj za ptujske Cicibane raj," je pesem, ki vsako pomlad odmeva po Ptuju. In tudi letos je glas veselih otrok naznanil, da praznujejo svoj praznik. Obeležiti ga primerno, je kot vedno bil izziv, ki so ga vzeli zelo resno. Dogodki so se začeli v ponedeljek, minuli teden, z odprtjem razstave otroške ustvarjalnosti. Tokrat so jo pripravili na novi lokaciji, na Raičevi ulici 14. Razstava je bila na ogled do petka, z njo pa so otroci prikazali, kako dojemajo zgodovino našega mesta. Prav temu je bila namenjena tudi osrednja prireditev ob 34. prazniku Vrtca Ptuj. V sredo je potekala v nabito polni športni dvorani Osnovne šole Ljudski vrt. Vrtčevski otroci so skupaj z vzgojiteljicami in pomočnicami pripravili in izvedli prikaz zgodovine na prav poseben način. Prireditev so naslovili Cehovske prigode srednjeveškega mesta Ptuj; otroci pa so nastopili kot krznarji, usnjarji, mesarji, mlinarji in peki, kovači, lončarji, čevljarji, krčmarji in mizarji. Kot je dejala Marija Vučak, ravnateljica Vrtca Ptuj, so otroci to prireditev pripravili, da bi starše in druge sorodnike spomnili, kako lepo in zgodovinsko pomembno mesto je naš Ptuj. Z izbiro tematike je seveda bil zadovoljen tudi prvi mož mesta, župan Miran Senčar. V nekaj stavkih je predstavil prizadevanja občine, da bi se mlade družine in otroci v mestu dobro počutili. Dodal je še, da se zaveda, da nekateri prostori Vrtca potrebujejo vlaganja, med drugim upravno stavbo, v kateri bosta kuhinja in pralnica, ter obnovo igrišč v nekaterih enotah. „Otroci in zaposleni v ptujskem Vrtcu si zaslužijo čim boljše pogoje," je sklenil ptujski župan. Sicer ni treba dokazovati, da je res tako, a so otroci vendarle spomnili, kako enkratni in neponovljivi so - tudi s tokratno prireditvijo. Pohvalo za veliko vloženega dela si zaslužijo tudi vsi zaposleni v tem zavodu, marljive vzgojiteljice in pomočnice ter pridne šivilje, ki so ustvarjale odlične kostume in scenografijo, na čelu s Suzano Kelc. Za idejo in koordinacijo so bile zraven ravnateljice zadolžene še Damjana Jakomini, Barbara Gačnik in Valerija Skrt. Za glasbeni del je poskrbel otroški zborček Vrtca Ptuj, ki ga vodi Urška Petek, prireditev pa je povezovala Sonja Munda. Dženana Kmetec Prav vsaka prireditev ob dnevu Vrtca Ptuj je posebna. Apače • Vojska o načrtih na strelišču />•1« • v. .v . 1 Cilj je čimprejšnja obnova Od lanskega poletja je vojaško strelišče v Apačah v občini Kidričevo zaprto. Začasno zaprtje je po incidentu, ko naj bi junija izstrelki vojaškega orožja švigali po bližnjih naseljih, odredil takratni načelnik Generalštaba Slovenske vojske (SV) Andrej Oster- man. Čeprav preiskava, ki jo je usmerjalo ptujsko državno tožilstvo, znakov kaznivega dejanja ni ugotovila, so se v vrhu Slovenske vojske za začasno zaprtje strelišča odločili iz varnostnih razlogov. „Strelišče bo zaprto, dokler ne bosta opravljeni ustrezna prenova in modernizacija, s čimer bomo zagotavljali najvišje varnostne in druge standarde," so pojasnili na ministrstvu za obrambo in navedli, da se območje sicer uporablja kot vadbišče. Dodali so, da si prizadevajo, da bi do obnove kompleksa vadbišča in strelišča prišlo čim prej. „Vadbišče in strelišče Apače je za Slovensko vojsko strateškega pomena, saj iz vzhodnega dela Slovenije prihaja največ vojakov rodu pehote, ki se redno strelsko uri. Zato vadbišča in strelišča ne nameravamo zapreti, pač pa ga obnoviti in maksimalno učinkovito uporabljati. Obnova je opredeljena v srednjeročnem obrambnem programu, ki ga je sprejela Vlada RS. Namera načelnika Generalštaba SV je, da se do nadaljnjega območje uporablja kot vadbišče za usposabljanje postopkov taktike, premikov, orientacije ... Z začasnimi ukrepi bi strelišče revitalizirali in usposobili vsaj za streljanje s kratkocevnim orožjem. Naš cilj je, da čim prej uresničimo projekt, ki ga določa srednjeročni obrambni program. Obnova strelišča je usklajena z občinskim prostorskim načrtom občine Kidričevo in vključuje gradnjo 400-metrskega strelišča na planoti, kar bo zmanjšalo vpliv hrupa na vas Apače. Na sedanjem strelišču so predvideni taborni prostori. Projekt gradbene dokumentacije predvideva do osem metrov visoke bočne nasipe, nadstrešnico in več prečnih pregrad (petmetrski visoki zasloni z odprtim prostorom na višini do 2,5 metra). Vključuje tudi lovilec krogel in zaščito tarčnih položajev, ki preprečujejo odboj (rikoše). Takšno strelišče v celoti onemogoča bočni in vertikalni izlet krogle v okolico, zato je nevarno območje omejeno zgolj na strelišče in zavarovanje ni potrebno." Na obrambnem ministrstvu pravijo, da vadbišče Apače letno uporablja okrog 4.500 pripadnikov Slovenske vojske. „Najbližje strelišče je Pečovnik pri Celju, ki nima zmogljivosti za nadomestitev strelišča Apače. Zato se trenutno vojake za strelski del urjenj premešča na zahodni del Slovenije. Prizadevamo si, da bi strelišče Apače čim prej prenovili," so še poudarili. Mojca Zemljarič Hiš s Foto: Črtomir Goznik Vadbišče v Apačah, ki je v prostorskih aktih opredeljeno za potrebe obrambe, obsega 126 ha zemljišč. Od tega ima država v lasti 88 in drugi lastniki 38 ha. Za strelišče, ki je začasno zaprto, se je uporabljalo štiri hektarje površin. Foto: CG torek • 15. maja 2018 Podravje Štajerski S Ormož • Tudi v Miklavžu pri Ormožu bodo ukinili stalno pošto S peticijo proti preoblikovanju pošte Najprej na Kogu, nato v Podgorcih, pred kratkim v Veliki Nedelji in še letos v Miklavžu pri Ormožu. Tako množično seje v Ormožu Pošta Slovenije lotila zapiranja stalnih poštnih poslovalnic in preoblikovanja v pogodbene. Po nedavnem preoblikovanju stalne pošte Velika Nedelja v pogodbeno se je na Ormoškem širila vest, da podobna usoda čaka tudi poštno poslovalnico v Miklavžu pri Ormožu. Da je res tako, so potrdili na Pošti Slovenije. »Pošto Miklavž pri Ormožu bomo predvidoma v pogodbeno pošto preoblikovali v letu 2018, pogodbeni izvajalec pa še ni izbran,« je dejala predstavnica za odnose z javnostmi na Pošti Slovenije Megi Jarc. Ali bodo uspeli najti izvajalca in kje točno bi pogodbena pošta delovala, za zdaj še ni jasno. Tako kot v preteklosti pa so uvajanje pogodbenih pošt na Pošti pojasnili z naglim upadanjem storitev na poštnih okencih: »Pri storitvah, ki jih uporabniki tradicionalno v največjem obsegu opravijo na poštnih okencih, v Pošti Slovenije v letih od 2006 do 2017 beležimo 32-odstotni upad pisemskih pošiljk, padec univer- Pošta Sloveniji Na spisku Pošte Slovenije za zaprtje stalne pošte in preoblikovanje v Miklavžu pri Ormožu. Prazni prostori nekdanjih pošt Na Pošti Slovenije smo še povprašali, kakšna bo usoda nekdanjih poštnih prostorov v Veliki Nedelji, ki od začetka tega meseca samevajo. Kot so pojasnili, dokončne odločitve glede nadaljnje uporabe teh poslovnih prostorov še niso sprejeli. Že nekaj časa pa skušajo prodati tudi prazne prostore v Podgorcih, a brez uspeha: »Poslovni prostori nekdanje pošte v Podgorcih se aktivno prodajajo. Prodaja se oglašuje na spletni strani Pošte Slovenije, prav tako prostore prodajamo preko spletnihjavnih dražb, nazadnje aprila letos.« zalne poštne storitve je še bistveno višji (52 %) in tako se je količina teh pošiljk že prepolovila. Pri plačilnih storitvah pa beležimo že 63-odstotni upad. Spremenjenim okoliščinam se prilagajamo tudi tako, da v skladu s svojo strategijo optimiziramo poštno omrežje z uvajanjem t. i. pogodbenih pošt ter v manjši meri tudi z zmanjševanjem števila pošt. Pošta Slovenije v vsakem primeru, ne glede na to, ali gre za redno ali pogodbeno pošto ali pa za zaprtje pošte in vzpostavitev Lokalni skupnosti ne prisluhnejo To bo sicer že četrta poštna poslovalnica, ki jo bodo v občini Ormož preoblikovali v pogodbeno. Čeprav je lokalna skupnost v preteklosti temu nasprotovala, pa nas pristojni niso poslušali,« pravi prvi mož občine Ormož Alojz Sok in dodaja: »Pošta je želela stališče občinskega sveta glede preoblikovanja poštne poslovalnice v Miklavžu pri Ormožu, tako kot v preteklosti za druge pošte. Svetniki so bili proti zaprtju posameznih pošt, a so pošte vseeno zapirali tako v Podgorci, kot pri Veliki Nedelji in najprej na Kogu. Treba pa je dodati, da so povsod uredili pogodbene pošte. Na Kogu, kolikor vem, dobro deluje že nekaj let. Sicer je to problem cele Slovenije. Tokrat pa iz razloga neupoštevanja zadeve o zaprtju pošte pri Miklavžu nisem niti hotel dati na občinski svet, ker tako ali tako naredijo po svoje.« Kot so sicer še zatrdili na Pošti, drugih preoblikovanj pošt v ormoški občini zaenkrat nimajo predvidenih. Foto: ML pogodbeno je tudi poštna poslovalnica v t. i. pismonoške pošte še vedno zagotavlja poštne storitve prebivalcem na teh območjih, kot jih določata zakon in splošni akt. To pomeni, da imajo uporabniki še naprej zagotovljeno dostavo petkrat tedensko, na območjih, kjer pošte zapremo, pa nudimo nekatere storitve, ki veljajo samo za ta območja,« je dejala Jarčeva, ob tem pa še poudarila, da ima Pošta Slovenije precej visok delež lastnih pošt, za razliko od nekaterih drugih evropskih držav: »Tako je njen delež 71-odstoten, medtem ko ima npr. Nemčija samo 0,1, Nizozemska pa 0,3 odstotka lastnih pošt, vse druge so pogodbene. Majhen delež lastnih pošt imajo še Velika Britanija, in sicer 3,2 odstotka lastnih pošt, Irska 4,3 odstotka, Finska 9,3 odstotka ter Danska 10,4 odstotka.« Trstenjak: »Podpisovali bomo peticijo« Preoblikovanju pošte v Miklavžu pri Ormožu ostro nasprotuje predsednik tamkajšnje krajevne skupnosti Emil Trstenjak: »Za našo krajevno skupnosti, ki ima v osmih vaseh okoli 350 prebivalcev, je pošta poleg šole, vrtca in gasilstva ključnega pomena. To bo velik udarec predvsem za starejše. Poleg tega pa pošta ni pomembna samo za zagotavljanje poštnih storitev, pač pa tudi za druženje. Ljudje se tukaj srečujejo ... Pred kratkim je Kmetijska zadruga Ptuj v poslovalnici v našem kraju ukinila kmetijski del, ostal je samo še živilski. Sedaj je na vrsti pošta, ki bi jo radi vtaknili v trgovino ali ne vem kam. Mi se s tem absolutno ne strinjamo. Podpisovali bomo peticijo, je pa res, da bomo težko kaj dosegli,« je razočaran Trstenjak. Monika Levanic Cirkulane • Projekt Haloška kulinarika, vino in aktivna sprostitev (KUL-GIB) Kmalu certificirana kuhinja in fitnes na prostem Občina Cirkulane bo v sodelovanju z Osnovno šolo Cirkulane in Društvom vinogradnikov in sadjarjev Haloze v cirkulanski večnamenski turistično-pri-reditveni dvorani uredila kuhinjo in poskrbela, da bodo sanitarije dostopne tudi invalidom, ob objektu pa postavila otroška igrala in fitnes na prostem. Na cirkulanski občini so objavili javno naročilo male vrednosti za projekt Haloška kulinarika, vino in aktivna sprostitev (KUL-GIB). Pojasnili so: »Predmet javnega naročila je vzpostavitev turistično-rekreacijske infrastrukture in infrastrukture za opravljanje dejavnosti v večnamenski dvorani v Cirkulanah, v kateri se bo vgradila kuhinja, izvedla se bodo vsa pripadajoča pomožna dela, nabavili se bodo servisna oprema, prireditvene mize in stoli, uredile se bodo sanitarije za invalide - vse s kapaciteto trženja dvorane za večje skupine ljudi. Za povečanje možnosti rekreacijske infrastrukture se bodo uredili fitnes na prostem in igrala ob večnamenski dvorani, ki bodo dopolnjevali turistično ponudbo.« Izvajalci lahko ponudbe oddajo do 16. maja, dela naj bi se začela kmalu zatem in bodo morala biti zaključena do 20. septembra. Razmišljajo tudi o nakupu ležišč Popolnoma opremljena kuhinja bo izpolnjevala vse standarde za pri- Oli večnamenski turistično-prireditueni dvorani u Cirkulanah bodo do jeseni uredili otroška igrala in jitnes na prostem. Skoraj polovico denarja bo prispeval evropski sklad Maja lani so na prvem javnem pozivu Lokalne akcijske skupine (LAS) Haloze v tej finančni perspektivi izbrali devet projektov, med njimi tudi KUL-GIB. Po prvotnih napovedih naj bi se dela pričela že lani jeseni, a je bilo treba na potrditev projekta pri Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja čakati še nekaj mesecev. Projekt KUL-GIB je vreden 133.411 evrov, od tega jih bo Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) prispeval 59.879. Za projekte oz. izvajanje strategije lokalnega razvoja na območju občin Cirkulane, Gorišnica, Majšperk, Podlehnik, Videm, Zavrč in Žetale bo v finančni perspektivi 2014-2020 EKSPR prispeval 709.239 in Evropski sklad za regionalni razvoj še 628.863 evrov. V šest haloških in gorišniško občino se bo torej skupno steklo več kot 1,3 milijona evrov evropskega denarja. pravo lokalnih izdelkov najvišje kakovosti in bo certificirana po sistemu HACCP. »Kmetije bodo na ta način z nižjimi stroški pripravljale svoje izdelke, kot če bi si vsaka vzpostavljala svojo kuhinjo. Kuhinja bo najmanj enkrat na teden na voljo ekološkim pridelovalcem, namenjena bo tudi drugim tržnim in netržnim dejavnostim občine, društev, podjetij in organizacij iz naše občine ali zunaj nje,« so razložili v Lokalni akcijski skupini Haloze. Na dveh parcelah vzhodno od dvorane oz. nad njo bodo uredili rekreativni prostor, namenjen vsem občanom, in postavili otroška igrala ter zunanje fitnes naprave. Župan Janez Jurgec je poudaril, da bodo novosti izrednega pomena: »Kuhinja bo certificirana, zato bodo naši občani lahko svoje izdelke tudi prodali. Ne vem, ali ima zdaj kdo to možnost doma. Z novo opremo bomo lahko v dvorani organizirali večje prireditve, ki jih doslej nismo mogli; sprejeli in pogostili bomo lahko okoli 250 ljudi.« Zaupal nam je, da nameravajo kasneje za dvorano kupiti še okoli 70 ali 80 ležišč: »Ljudje, ki bodo dvorano najeli, si bodo tako tam lahko tudi odpočili oz. prespali.« Eva Milošič Benedikt • Varnostna situacija v letu 2017 Relativno varno območje Na zadnji seji sveta občine Benedikt v Slovenskih goricah so se svetniki seznanili tudi s poročilom o stanju na področju varnosti v tej občini v letu 2017. V preteklem letu so na območju občine Benedikt obravnavali 46 kaznivih dejanj ali za 28,3 % več kot v letu 2016. V enaki višini je bila dosežena tudi njihova preiskanost, v letu 2016 pa je znašala 44 %. Vzrok za občuten padec preiska-nosti je po besedah pomočnika komnadirja Policijske postavje Lenart Rada Orešiča iskati v strukturi kaznivih dejanj, saj so predvsem obravnavali vlome in tatvine, ta kazniva dejanja pa je težje preiskovati oz. prijeti storilce. Pripisujejo jih določeni populaciji ljudi, ki se občasno pojavljajo na območju občine Benedikt in tudi na drugih območjih, kamor prihajajo z namenom kraje pod pretvezo pobiranja starega železa. Lokacijsko je bilo največ kaznivih dejanj na območju naselja Benedikt (Nasipna ulica, Šolska ulica, Slatinska cesta, Čolnikov trg), najpogosteje v petek in nedeljo. V 17 primerih so zabeležili kršitve zoper javni red in mir; največ na javnem kraju. Trikrat so posredovali zaradi nasilja v družini. Prav temu so posvetili večjo pozornost, saj je nasilja v družinah več, kot je prijav. Žrtve jih namreč zaradi strahu pred maščevanjem ne prijavljajo. V letu 2017 so obravnavali 13 prometnih nesreč (od tega ena s smrtnim izidom), kar je manj kot leta 2016, ko jih je bilo 22. V letošnjem letu bodo temu področju posvetili še več pozornosti, predvsem s kontrolami na odseku regionalne ceste Ženjak-Ihova, kjer so obravnavali nesrečo s smrtnim izidom. Med odmevnejšimi osmimi dogodki so bili trije požari in en samomor. MG Foto: EM 6 Štajerski V središču torek • 15. maja 2018 Slovenija, Podravje • Pasti in nevarnosti za zdravje čebel ter goljufive prakse pri pridelavi medu Namesto medu sladkor, v naravi r V nedeljo bomo zaznamovali prvi svetovni dan čebel, ki so ga Združeni narodi razglasili na pobudo Slovenije in ministra za kmeti drugim opraševalcem ni v prid. V javnosti je poznanih nemalo primerov, ko so pesticidi množično pomorili čebele. Druga „grožnja V uredništvo smo prejeli pismo zaskrbljenega čebelarja. »Slovenci smo po svetu znani kot narod čebelarjev. Po organiziranosti in strokovnem znanju je to resnica. A so za slovensko čebelarstvo na obzorju temni oblaki. Po veliki krizi, ki jo je neupravičeno povzročila biro-kratinja s svojo izjavo o nekakovo-stnem slovenskem medu, se je prodaja našega medu zmanjšala za 50 odstotkov. Po izrazito slabih dveh letinah se v zadnjem času pojavljajo trgovske reklame za med po ceni 3,49 evra. Če od te cene odbijemo stroške prevoza iz Kitajske, maržo uvoznika iz Hrvaške, stroške pakiranja, maržo našega veletrgovca in maloprodaje, pridemo do cene sladkorja. Nizkocenovni med se proizvaja, ne prideluje, v kitajskih tovarnah in se v velikih količinah uvaža v Evropo,« je med drugim zapisal čebelarski mojster Maks Medved in dodal: »Sem 74 let star čebelar iz stare čebelarske družine po obeh starših. Letos sem začel že svojo 64. čebelarsko sezono, v vseh teh letih sem pridelal ogromno ton slovenskega medu. Imam sina na- Kaj je med in kaj ponaredek »Med je naravna sladka snov, ki jo izdelajo čebele iz nektarja cvetov ali izločkov iz živih delov rastlin ali izločkov žuželk, ki sesajo rastlinski sok na živih delih rastlin, kijih čebele zberejo, predelajo z določenimi lastnimi snovmi, shranijo, posušijo in pustijo dozoreti v satju. Samo če čebele surovino najdejo v naravi in iz nje proizvedejo med, je to med. Če bi se čebelam dodalo hrano (sladkor) in bi iz nje naredile med, to ne bi bil med. Ponaredek je tudi, če se v med, potem ko se ga iztoči iz čebelje družine, doda sladkor, navadno fruktozno-glukozni sirup, ki ima podobno sestavo sladkorjev, kot jo ima pristni med,« pravi Andreja Kan-dolf Borovšak, svetovalka za zagotavljanje varne hrane pri ČZS. slednika, ki se poklicno ukvarja s čebelarstvom. Ob tej nelojalni konkurenci pri prodaji medu nas prihodnost slovenskega čebelarstva resno skrbi. Svoje pridelke težko prodamo. To je poguba za slovensko čebelarstvo, za mlade čebelarje ni perspektive. Kako bo z opraševa-njem, če ne bomo skrbeli za čebele. Apeliram na nadzorne organe, naj nad medom in čebeljimi produkti poostrijo kontrole. Naj ugotovijo izvor medu ter prisotnost cvetnega prahu, propolisa in drugih parame- trov, ki morajo ustrezati nazivu živila med. Obsojam neizprosen boj za velike dobičke trgovskih verig in prosim slovensko javnost, naj bojkotira nakupe v teh trgovinah.« Nakup na zaupanje - ampak to ni sistemska rešitev Na Čebelarski zvezi Slovenije (ČZS) smo poizvedovali, kako naj potrošnik ve, ali je med pristen ali ponarejen. Na deklaraciji je namreč Na ČZS in Upravi za varno hrano pojasnjujejo, da potrošnik po barvi, strukturi, gostoti, vonju in okusu ne more ugotoviti, ali samo z dokaj kompleksnimi kemijskimi analizami. Podravje • Urejanje križišča na regionalki skozi Zabovce Naslednja faza bo preplastitev Medtem ko Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) na Ptuju obnavlja stari dravski most, je pred časom v bližini mesta odprla še eno gradbišče: na regionalni cesti v Zabovcih preurejajo križišče. Makole • Po skoraj desetletju dočakali nov most Most že zgradili, krožišča zaradi nestrinjanja krajanov ne Občina Makole je kmalu po ustanovitvi začela prve aktivnosti za obnovo mostu ter izgradnjo krožišča v kraju Pečke na regionalni cesti Majšperk-Poljčane. Po slabem desetletju so na direkciji za infrastrukturo le odprli proračunsko mošnjo. A obnovili so le most, izgradnjo krožišča so zaradi težav z lastniki zemljišč zamaknili. „Projekt obsega izvedbo štiri-krakega križišča med regionalno in lokalno cesto, ureditev odvodnja-vanja padavinskih voda, osvetlitev križišča in prestavitev vodovoda. Z ureditvijo se bo v območju križišča izboljšala prometna varnost. Skupna vrednost investicije, ki vključuje nakup zemljišč, pripravo dokumentacije, gradbena dela in nadzor, je 391.000 evrov. Z izvajalcem, ptujskim gradbenim podjetjem Asfalti, je sklenjena pogodba za izvedbo gradbenih del v znesku 338.000 evrov, z DDV," so o naložbi povedali na DRSI in dodali, da se je izvajalec s pogodbo zavezal dela končati do konca tega meseca. Za pridobitev del se je poleg podjetja Asfalti Ptuj potegovala še druga ptujska gradbena družba - Cestno podjetje Ptuj. Vrednost njihove ponudbe je bila sicer nižja (303.000 evrov), vendar je bila zaradi neizpolnjevanja zahtevanih pogojev iz razpisne dokumentacije zavrnjena. DRSI na regionalni cesti med Spuhljo in Zavrčem za letos načrtuje tudi preplastitve na več odsekih v skupni dolžini 3.100 metrov. „Obja-vo javnega naročila za izvedbo del smo načrtovali že za lansko leto, a se je zaradi del na mostu čez Dravo na Ptuju prestavila v letošnje leto. Dela na regionalni cesti bi namreč povzročila dodatne zastoje. Ocenjena vrednost preplastitve na regionalni cesti med Spuhljo in Zavrčem je 1,1 milijon evrov za 3,1 km," so za Štajerski tednik pojasnili na republiški direkciji za infrastrukturo. Mojca Zemljarič Projekt, ki naj bi izboljšal prometno varnost, je bil v državnih načrtih predviden že leta 2011, vendar je gospodarska kriza uresničitev gradnje zakasnila za šest let. Direkcija je sedaj ujela skrajni čas za obnovo mostu, saj je bil obstoječi v kritičnem stanju. »Če se h gradnji ne bi pristopilo, bi morali most zapreti za ves promet,« so pojasnili. Dela so začeli novembra lani, nov most čez potok Ložnica je že zgrajen, ureja se še pločnik za pešce in avtobusna postaja. Pogodbena vrednost del znaša 653.231 evrov. Bodo lastnike zemljišč razlastili? Projektna vrednost izgradnje krožišča, pločnikov za pešce, izvedbe ukrepov za umirjanje prometa v naselju ter ureditve komunalne infrastrukture in cestne razsvetljave pa znaša 2,2 milijona evrov. In medtem ko promet že poteka preko novega mostu, v križišču ostajajo znaki, ki opominjajo na gradbišče. Toda, kot so pojasnili na direkciji, bodo zaradi zemljiškoknjižnih problemov delovni stroji predvidoma zabrneli šele prihodnje leto. »Januarja letos je v prostorih Občine Makole potekala razgrnitev spremembe projektne dokumentacije. Nekatere pripombe krajanov je bilo možno upoštevati, nekaterih pa iz tehničnega in pro-metnovarnostnega vidika ni bilo možno rešiti. Pri odmeri zemljišč za izdelavo parcelacijskega elaborata je prišlo do nestrinjanja nekaterih krajanov. Za zemljišča, kjer se lastniki strinjajo z nameravanim posegom, že potekajo aktivnosti za odkupe. Za zemljišča, katerih lastniki pa se ne strinjajo s parcelacijo, bodo sproženi ustrezni razlastitveni postopki,« so še dodali. Na občini si seveda želijo ugoden razplet. »Še vedno upamo, da bo direkcija letos objavila razpis in izbrala izvajalca, res pa je, da bo najverjetneje zaradi rokov projekt realiziran naslednje leto,« je povedal direktor občinske uprave Igor Erker. Dodal je, da si prizadevajo, da bi krajani in direkcija zbližali stališča. »Vsi skupaj si namreč želimo, da se prometna varnost izboljša.« Mojca Vtič Foto: MZ Ureditev križišča na regionalni cesti med Markovci in Spuhljo v Zabovcih bo državno direkcijo za infrastrukturo stala dobrih 391.000 evrov. Foto: Mojca Vtič petek • 11. maja 2018 V središču Štajerski S ia rastlinah pa koktajl kemikalij ijstvo Dejana Židana. Čebelarji po vsem svetu se danes srečujejo z nemalo izzivi. Enormna poraba škropiv in kemikalij čebelam in i", s katero se srečujejo čebelarji, so goljufive prakse pri pridelavi medu - ko se namesto medu prodaja v „med" predelani sladkor. uživa pravi ali ponarejen med, narejen iz sladkorja. Pristnost medu je možno ugotoviti navedena samo država izvora, ali pa še to ne. Evropska zakonodaja dopušča, da je med, ki je pridobljen v državah, ki so in niso članice EU, označen kot mešanica medu iz EU in medu, ki ni iz EU brez navedbe točne države porekla. Svetovalka za zagotavljanje varne hrane pri ČZS Andreja Kandolf Borovšak poudarja, da potrošnik težko ugotovi pristnost medu, saj je to možno samo z dokaj kompleksnimi kemijskimi analizami. »Ko se odločamo za nakup medu, preverimo poreklo in kupimo od proizvajalca, ki mu zaupamo. Slovenski proizvajalci smo pod strogim nadzorom uprave za varno hrano. Pri kupovanju lokalne hrane je večja verjetnost, da bodo živila vsebovala večje količine antioksidantov v primerjavi z živili, ki so bila skladiščena in transportirana daljši čas,« dodaja Kandolf Borovšakova. Inšpekcija pravkar štiri vrste medu umaknila iz prodaje Republiška uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Podlehnik, Spodnje Podravje • Gradnja avtocestnih postajališč Do bencinskega servisa kmalu tudi po lokalni cesti Lani novembra so pri Podlehniku odprli bencinski servis na vzhodni strani avtocestnega odseka Draženci-Gruškovje, predvidoma v drugi polovici tega meseca bodo gradbeni stroji zabrneli še na nekoliko razširjenem območju platoja nekdanje postaje z bencinskim servisom in motelom na zahodni strani avtoceste. Obe podlehniški oskrbni postaji sodita še v prvo od dveh etap spo-dnjepodravske avtoceste, zato naj bi ju po prvotnih napovedih dokončali in odprli skupaj z njo. Kljub temu so doslej zgradili le en bencinski servis, je povedal Aleksander Salkič iz Petrola: »Drugi podlehniški bencinski servis bomo začeli graditi takoj, ko pridobimo gradbeno dovoljenje, predvidoma v drugi polovici maja.« Za gradnjo objekta in nadstrešnice bodo potrebovali približno štiri mesece časa. V že odprtem podlehniškem bencinskem servisu je zaposlenih 14 delavcev in v restavraciji Fresh še trije, število delavcev bo tudi v zahodnem servisu predvidoma enako. Salkič je napovedal, da bodo zaposlili ljudi z lokalnega območja: »Izbrani bodo iz baze ponudb in prijav za že obstoječi bencinski servis.« Predlani so sicer na Petrolu napovedali, da bo A 1 K. J j faVrííl M jkmmi Trenutno je v Sloveniji in tujini okoli 500 Petrolovih bencinskih servisov, do jeseni bodo v Podlehniku odprli še enega. delo na obeh servisih skupaj dobilo med 30 in 40 ljudi, lani so številko popravili na okoli 25, slednjič bo očitno obveljala prvotna napoved. Sal-kič je povedal, da je obisk servisa in restavracije v skladu s pričakovanji: »Med tednom je promet umirjen, ob vikendih pa se povečuje. V času dopustov pričakujemo močno povečan promet.« Vzhodno podlehniško postajališče v Stanošini je odprto ves čas in vse dni v letu, ponuja tudi točilno mesto z avtoplinom, restavracijo Fresh, igrala za otroke, prostor za počitek, plačljivo prho in sušilec za lase itd., nima pa nočitvenih kapacitet. Salkič je pojasnil, da bo bencinski servis zahodno od spodnjepod-ravske avtoceste praktično enak, le da bo imel dodatno točilno mesto, precej večje počivališče za tovorna vozila (na vzhodni strani je okoli 20 parkirnih mest za tovorna vozila, na zahodni jih bo zaradi občasnega izločanja tovornih vozil pred mednarodnim mejnim prehodom Gruškovje okoli 60), predvsem pa bo omogočal tudi dostop z lokalne ceste in ne le z avtoceste. Vrednosti investicij niso mogli razkrili. Eva Milošič (UVHVVR) se je s primeri goljufivih praks pri pridelavi medu že srečala: »Večinoma gre za zavajanje z označevanjem, vezano na vrste ali poreklo medu, in dodajanje sladkorjev v obliki sirupov, dodajanje barvil, zamenjavo medu višjega cenovnega razreda z medom nižjega cenovnega razreda.« Z odgovorom na vprašanje, iz katerih delov sveta ali katerih držav pride v Slovenijo največ ponaredkov medu, so na upravi skopi. Pojasnili so, da splošnih trendov ni mogoče podati. Tudi pri odgovoru na vprašanje, ali slovenski pridelovalci na trg dajejo nepravi oziroma ponarejen med, so na UVHVVR zadržani. Pravijo, da lahko operirajo zgolj s podatki analiz, ki so jih izvedli v okviru nadzorov. Zadnji je bil opravljen letos. Analizirali so 18 vzorcev. Med njimi so ugotovili, da so štirje neskladni in so bili iz prodaje umaknjeni. »Vsi neskladni vzorci medu so bili cvetlični in so bili po poreklu iz Hrvaške, EU in izven EU ter neevropskih držav. Pri 14 vzorcih medu analize niso pokazale odstopanja od predpisanih vrednosti sestavin in so bili ocenjeni kot skladni.« Uprava v okviru analiz preverja sestavine medu ter morebitno prisotnost specifičnih sladkorjev, barvil in encimov, ki v medu niso naravno prisotni. Na upravi pojasnjujejo, da je ponaredke medu brez izdelanih fizikalno-kemijskih analiz senzorično zelo težko zaznati. To pomeni, da potrošnik po barvi, strukturi, gostoti, vonju in okusu ne more ugotoviti, ali uživa pravi ali ponarejen med, narejen iz sladkorja in obarvan z umetnimi barvili. Zato svetujejo: »Potrošnik se lahko najbolj zavaruje s tem, da kupuje med pri preverjenem pridelovalcu ali trgovcu.« Čebelam grozijo pesticidi Goljufive prakse ponarejanja medu pa niso edina tegoba čebelarjev. Velika nevarnost za čebelarstvo in nasploh vse opraševalce so pesticidi. Svobodni raziskovalec Anton Komat se med drugim Anton Komat, svobodni raziskovalec: »Žalostno je, da se danes laži prodajajo kot resnica, in tragično, da se stroka prodaja interesom kapitala ter zavestno in po naročilu laže. Odličen primer je umiranje čebel, ki dosega obseg katastrofe in na katerem lahko le potrdimo, da je del znanosti prodal svojo dušo oziroma podpisal pogodbo s hudičem.« Kemični udar nad čebelami Anton Komat navaja pet množičnih poginov čebel v slovenskem prostoru v minulih 20 letih: »Leta 1998je umrla več kot tretjina od 1.100 zastrupljenih čebeljih družin. Analize so pokazale, daje bil razlog za pogin nepravilno uporabljen živčni strup v obliki insekticida. Leta 2004je kranjska sivka doživela drugi kemični udar. Pomrlo je na stotine čebeljih družin. Spet je bil zlorabljen živčni strup, insekticid iz skupine neonikotinoidov. Čez dve leti smo bili priča tretjemu velikemu pomoru čebel, leta 2008 se je zgodil četrti, ki je bil največji. V čebelah so ponovno našli neonikotinski insekticid, v katerega se sicer namakajo semena. Leta 2008 smo uspeli z njegovo prepovedjo, a je bila čez eno leto odpravljena. 2011 smo bili ponovno priča velikemu pomoru. Minister Dejan Židan je takrat izrekel prepoved uporabe vseh neonikotinskih insekticidov.« ukvarja z vplivom fitofarmacevt-skih sredstev in drugih kemikalij na živa bitja in organizme. V pesticidih vidi veliko zlo, ki lahko rastlinskemu in živalskemu svetu ter človeku prinese nepopravljive posledice. Posebej občutljiv je na zastrupljanje čebel, saj so vir življenja: »Umirajoče čebele nam govorijo, kaj nas čaka. Treba je vedeti, da smo za čebelami na vrsti ljudje. Čebele v Sloveniji umirajo pred našimi očmi, milijoni in milijarde čebel umira po vsem svetu, toda človeška brezbrižnost in neumnost nimata meja. Tiste, ki ne umrejo akutno zastrupljene, izkazujejo poškodbe čutil, motnje v orientaciji in navigaciji. To je najbolj očitno v vedenjskih in motoričnih motnjah, ki se kažejo v plesu čebel oziroma pravem deliriju. Zastrupljene čebele zaradi hudih motenj medsebojnega sporazumevanja ne zmorejo več prehraniti svojih družin. Sledi umiranje ličink, oslabljena matica, padec odpornosti čebelje družine, paraziti in bolezni ter množično umiranje. Čebele so človekove sopotnice, čudovita bitja, ki nam dajejo nekaj najdragocenejših daril narave in omogočajo naše preživetje. Že samo iz tega ozkega gledišča je treba čim prej odgovoriti na vprašanje, kaj, kako in kdo ubija čebele. Umiranje čebel lahko omili le eno: uporaba previdnostnega načela in prepoved vseh strupov, ki ubijajo čebele.« Mojca Zemljarič Na ČZS pravijo, da s podatkom, iz katerih držav pride v Slovenijo največ ponarejenega medu, ne razpolagajo. Tudi na republiški upravi za varno hrano teh podatkov nimajo. Foto: MZ Foto: CG Foto: CG 8 Štajerski Podravje torek • 15. maja 2018 Ptuj • V kavarni pod odrom z Liljano Klemenčič Knjige - zgodbe za življenje in delo Aprilski četrtek v The Legend Pubu v Murkovi seje izjemoma zgodil v soboto, da bi bilo obiskovalcev oz. poslušalcev čim več. Vojo Veličkovič seje tokrat zapletel v pogovor s ptujsko in slovensko pravljičarko Liljano Klemenčič. To je bila že 16. zgodba z znanimi Ptujčani za več druženja in medsebojnega povezovanja za nove zgodba starega Ptuja. Gostji je bilo v veliko veselje, kot je povedala, „da je videla toliko lepih sončnih očal na ta lepi sončni dan, toliko lepih princes, prin-cev, malih in velikih, ljudi, ki imajo radi Ptuj, drevesa in dobre knjige". Zato tudi ni naključje, da je ob tej priložnosti najprej prebrala odlomek iz knjige Tadeja Goloba o Mileni Zupančič Kot bi luna padla na zemljo - tisti del, ki govori o tem, da ji zelo veliko pomenijo drevesa. Na vrtu ima vse, od brez do macesnov, jabolk, sliv. Vsa so ji enako ljuba, med njimi ne dala razlik. „Zdi se mi, da človek lažje diha, pa čeprav jih samo gleda. Grozno se mi zdi, če kakšnega posekajo, pa čeprav ni moje. Silno trpim ob tem. Drevesa sem vzljubila že takrat, ko smo še živeli pri stari mami in je na dvorišču rasel ogromen, ogromen divji kostanj. Kako lepo cveti to drevo! Cvet divjega kostanja je zame eden najlepših cvetov," pove v knjigi igralka. Ko so ga požagali, od samega hudega ni prišla k sebi, strašno ji je bilo. Zdaj ima hrast, ki je ogromen in sega do neba. Vsake toliko časa gre k njemu, se nanj nasloni, ga prime in že se bolje počuti. Tudi Liljana upa, da se bomo Ptu-jčani bolje počutili, ko bomo „odbo-leli" tistih sedem katalp na tržnici in to nesrečno tržnico. Knjiga o Mileni Zupančič je tudi vključena v letošnjo bralno značko za odrasle. Zagotovo bo pritegnila mnoge, je prepričana Liljana, ki vabi odrasle knjigoljubce, da tudi v novi sezoni bralne značke za odrasle preberejo čim več knjig. Letošnje so na temo gledališča. Veliki in mali obiskovalci so na sobotnem „četrtku" z velikim zanimanjem prisluhnili tudi pravljici o princeski. Slišati pa je bilo tudi marsikaj zanimivega iz Liljanine življenjske in delovne poti. Po OŠ Breg je obiskovala ptujsko gimnazijo, zaključila študij razrednega pouka na Pedagoški akademiji v Mariboru, kjer je študirala tudi likovni pouk. Prvih nekaj let je učila likovni in tehnični pouk na OŠ dr. Ljudevita Pivka in OŠ Hajdina. Zatem pa se je javila na razpis Ljudske in študijske knjižnice, ki je iskala knjižničarko v mladinskem oddelku, kjer je še danes. „Tu sem, ker imam Ptuj resnično rada. Mislim, da se bom počasi ozdravila od tega nesrečnega datuma 9. januarja 2018, ko so padla katalpe na ptujski tržnici, ali pa tudi ne. V vseh pravljicah je tako, da se najprej nekaj strahovito zalomi in je težko. Če imaš kaj modrosti, če si potrpežljiv, če imaš voljo, potem lahko to premagaš in pogledaš drugam. Zelo pomembno pa je, da se človek ne jemlje preveč resno. Malo je treba obrniti na šalo, tudi ko je najtežje, ne se obremenjevati, življenje se že nekako odvije. Tega Slovenci nimamo. Vem pa, da ne bi bila povabljena, če Foto: Črtomir Goznik Pravljičarka Liljana Klemenčič na terasi kavarne pod odrom ne bi imela nekaj odličnih prijateljev in - neizmerno veliko prijateljic. Otrokom vedno razlagam, da so knjige najboljše prijateljice, iz njih sem povzela toliko zgodb za svoje življenje in delo kot od nobenega drugega, četudi se vedno učim tudi od vseh ljudi, s katerimi se srečujem. Zato je tako pomembno, da ko se srečujemo, ne bežimo drug mimo drugega, vsaj v oči se poglejmo," pove Liljana Klemenčič, ki se po 45. letu predaja še eni novi ljubezni, zemlji in vrtu. Ptujski in slovenski izjemni pravljičarki sta se na odru pridružili tudi mladi ptujski pesnici iz OŠ Olge Meglič, na katere je tudi sama izjemno ponosna, saj sta njihovi bralki: Asja Katarina Mogu, ki je s pesmijo Kjer hiša mojega stoji očeta na letošnjem X. literarnem natečaju Moja rodna domovina prejela posebno priznanje, in Sara Desku s svojo pesmijo Prijateljstvo. Za prijeten glasbeni vložek sta poskrbela mlada čelista Andraž in Matjaž Alič, pesem Čudež pa je odpela prav tako čudežna pevka Naja Fridl, finalistka letošnjega projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo z OŠ Olge Meglič. Že po tradiciji je tudi Liljana dobila svojo podobo v intarziji, ki so jo s podpisi dopolnili tudi udeleženci sobotnega „četrtka" na terasi kavarne pod odrom. MG Žetale • Dan rušenja tabujev na Osnovni šoli Žetale Čez lužo ni več tako daleč Na Osnovni šoli Žetale so ob tretjem Dnevu rušenja tabujev pripravili gledališko predstavo, podelili bralne značke in gostili predstavnike veleposlaništva Združenih držav Amerike v Ljubljani. Učenci zadnje triade osnovne šole so pripravili gledališko priredbo Sneguljčice v sodobni priredbi. Mladi bralci so prejeli priznanja za osvojeno bralno značko, bralnega podviga se jih je v tem šolskem letu lotilo kar 78 oz. 86 % vseh učencev. Šest od osmih učencev devetega razreda je za osvojene bralne značke vseh devet let šolanja prejelo še zlate bralne značke in knjižne nagrade. Državni uradnik Christopher Mondloch ter marinca Eddie Montano in Nicholas Jackson z veleposlaništva ZDA v Sloveniji (spremljala jih je še Breda Popovič) so učencem predstavili Ameriko, pa tudi delovanje in organiziranost veleposlaništva. Otroke je sicer zanimalo tudi, katero računalniško igrico imajo najraje in kdo je pravzaprav sovražnik ZDA ... Goste so nato sprejeli še na Občini Žetale. Župan Anton Butolen je povedal, da so se pogovarjali o žetalski občini in splošnih temah: »Presenečeni so bili nad odprtostjo in širokogrudnostjo Slovencev - povsod, kamor pridejo, so vedno lepo sprejeti.« Ravnateljica žetalske osnovne šole Silvestra Klemenčič je razložila, da so učencem z Dnevom rušenja tabujev želeli predstaviti nekaj novega, drugačnega: »Učenci si o marsičem ne upajo govoriti, zato smo jih k temu spodbudili s tem projektom. Na delavnicah smo govorili o alkoholizmu, drogah, zdravi spolnosti, homoseksualnosti in drugih temah, ki so predvsem na ruralnem območju še vedno tabuji. Tudi obisk iz Amerike je bil nekaj novega.« Poudarila je, da želijo na šoli učence kar najbolje pripraviti na življenje - tudi če jih bo to zaneslo v mesta ali celo v širni svet. Eva Milošič Foto: arhiv Občine Žetale Na Občini Žetale so doslej že sprejeli goste iz slovaškega in turškega veleposlaništva, zdaj so gostili še Američane. Ormož • V teku 13. otroška varnostna olimpijada V finale OŠ Videm in podružnica Sela ter Miklavž pri Ormožu Mariborski policisti so v torek začeli letošnjo že 13. otroško varnostno olimpijado. Na prvem predtekmovanju, ki je potekalo v Veliki Nedelji, je več kot 200 četrtošolcev iz osnovnih šol z območja ormoške, gorišniške in podlehniške policijske postaje skozi igro pokazalo spretnosti in znanja o varnosti in zaščiti. Policijska uprava Maribor že vse od leta 2006 izvaja preventivni projekt Otroška varnostna olimpijada. Gre za tekmovanje učencev četrtih razredov osnovnih šol, ki se pomerijo v spoznavanju pravil za preprečevanje, odpravljanje vzrokov in posledic negativnih varnostnih pojavov. Na vrsti je šest predtekmo-vanj, mi pa smo se tekmovalcem pridružili na prvem predtekmova-nju v Veliki Nedelji, kjer se je na tamkajšnjem igrišču pomerilo 18 ekip iz osnovnih šol z območja policijskih postaj Ormož, Gorišnica in Pod-lehnik ter ena iz sosednje Hrvaške. »Namen preventivnega projekta je, da se otroci seznanijo z življenjskimi situacijami oz. nevarnostmi, ki prežijo na njih vsakodnevno in kako se na te pojave pravilno odzvati. Otroci prav tako spoznajo interventne službe, ki skrbijo za varnost v družbi v ožjem in širšem pomenu - poleg policistov se tako predstavijo reševalne službe, gasilci in služba za zaščito in reševanje,« je pojasnil policijski inšpektor iz PU Maribor Simon Belšak in še dodal, da so se otroci pomerili v štirih igrah, med drugim v sestavljanju logotipov interventnih služb in spret-nostni vožnji s kolesom. Najbolje se je odrezal 4. b iz OŠ Videm, v finale pa se je uspelo prebiti še drugouvr-ščeni ekipi OŠ Videm - podružnica Sela ter OŠ Miklavž pri Ormožu, ki je zasedla tretje mesto. Prijeten dogodek sta poleg nastopa učencev popestrili še policijski maskoti, simpatičen policist Leon in policistka Pika. Zaključna prireditev, na kateri bodo gostili najboljše iz predtek-movanj, pa bo zadnji dan tega meseca v Dvorani Lukna v Mariboru. Kot je še izpostavil Belšak, bodo prireditvi tudi letos dodali humanitarno noto, saj bodo izvedli že 7. Štengijado. »Humanitarni tek po stopnicah na Kalvarijo bomo pripravili v torek, 22. maja. Zbrani denar od prijavnin bomo namenili Zvezi prijateljev mladine in tako omogočili letovanje otrok iz socialno ogroženih družin.« Monika Levanič | i \ff- Tako so se četrtošolci med drugim pomerili v sestavljanju logotipov interventnih služb. Foto: PU Maribor torek • 15. maja 2018 Kmetijstvo Štajerski 9 Ptuj • Mesto tisočerih dobrot! Dobrote slovenskih kmetij so pred vrati Ptuj bo ta konec tedna ponovno postal stičišče slovenske kulinarike in tradicije, saj bo gostil že 29. državno razstavo Dobrote slovenskih kmetij. Organizatorji pričakujejo 12.000 obiskovalcev. »Dobrote slovenskih kmetij so izjemen dogodek, na katerega smo premalo ponosni. Namreč pomen dogodka nam pogosto pokažejo tuji obiskovalci, ki so vedno znova presenečeni nad kakovostjo, raznolikostjo in številčnostjo izdelkov z naših kmetij, še posebej zaradi naše majhnosti,« je povedal direktor KGZS, Zavoda Ptuj Andrej Rebernišek. In tudi letos odziv kmetijcev in kmetijk ni razočaral. V okviru Dobrot je bilo ocenjenih okrog 1070 izdelkov, najštevilčnejše so zastopani izdelki iz žit in mlečni izdelki. Najboljši izdelki bodo nagrajeni z bronastim, srebrnim ali zlatim priznanjem oziroma znakom kakovosti, ki se podeli za trikrat zapored osvojeno zlato priznanje. Ne le, da kmetijci in kmetijke s priznanjem prejmejo potrditev za kakovostno delo, priznanje pomeni tudi dodano vrednost, je prepričan Cvetko Zupančič, predsednik Kme-tijsko-gozdarske zbornice Slovenije. »Državna razstava je enkratna promocija slovenske hrane. Je možnost predstavitve produktov širši javnosti. Smo zasuti s ceneno hrano in zato morajo kmetje svojim izdelkom dodati dodano vrednost, ustvariti zgodbo kakovostnih in domačih izdelkov. In to lahko dosežejo tudi s sodelovanjem na tovrstnih ocenjevanjih,« je še povedal Zupančič. Tega se zavedajo tudi kmetije. Tako je kar 80 % kmetij takšnih, ki so tržno usmerjene, je s podatkom postregel Rebernišek. sebnost letošnje razstave bo zaščitena slovenska potica, o čemer bomo govorili na petkovem strokovnem posvetu, govorili pa bomo tudi o vplivu dopolnilnih dejavnosti na razvoj kmetij in podeželja v Sloveniji. Sicer pa je prvi dan namenjen vrtcem in šolam, ki se bodo predstavili na dvorišču minoritskega samostana, ob tem pa bomo podelili tudi priznanja za najboljša likovna dela osnovnih šol in vrtcev, ki so ustvarjali na temo Čebelica, moja prijateljica. S tem se bomo spomnili tudi svetovnega dneva čebel, ki ga praznujemo 20. maja,« je nekaj dogodkov izpostavil Peter Pribožič. V soboto bo poleg nastopa folklornih skupin in podelitve priznanj program obogatila tudi javna radijska oddaja Radia Ptuj Med ljudskimi pevci in godci, v nedeljo pa bo predstavljena shema Izbrana kakovost, na ogled bodo starodobni traktorji in kmetijska mehanizacija, prisluhniti pa bo mogoče tudi predizboru 49. festivala narodne zabavne glasbe - Ptuj 2018. Vstopnina znaša štiri evre, za skupine in upokojence pa tri evre, ob tem pa velja, da nakup vstopnice zagotavlja večkratni vstop. Slavnostno odprtje bo ta petek ob 12.30, ko bo zbrane nagovoril tudi kmetijski minister Dejan Židan, sicer pa bo razstava na ogled vsak dan med 9. in 18 uro. Mojca Vtič Ni izgube, a tudi ne dobička Tudi v Zadružni zvezi Slovenije so prepričani, da se mora tradicija okusov in naše kulinarike ohranjati, zato tudi že več kot 15 let podpirajo razstavo. Razstavo pa podpirata tudi Mestna občina Ptuj in Zavod za turizem Ptuj. Tako na občini kot na zavodu so prepričani, da so Dobrote prireditev, ki promovira mesto in pomemben del kulinaričnega turizma najstarejšega mesta. Kolikšna pa je okvirna finančna konstrukcija prireditve, ki jo KGZS, Zavod Ptuj organizira s številnimi partnerji in sponzorji? »Prireditev je ocenjena na nekje 74.000 evrov, če Vodja ptujske izpostave svetovalne službe kmetijskega zavoda Ivan Brodnjak je optimističen: »Lanski marec je bil eden najbolj sušnih, v letošnjih spomladanskih mesecih smo zabeležili enormne količine padavin. A vsaj za zdaj se zdi, da lahko pričakujemo normalne oziroma dobre pridelke.« Namreč, zelo topel april je nudil odlične pogoje za rast in razvoj posevkov, zato so ti nadomestili zaostanek v rasti. »Vznik posevkov je bil dober, ker je bilo v tleh dovolj vlage in so bile ugodne temperature. Za zdaj še niti ne kaže tako slabe letine, predvsem na lažjih tleh,« je povedal. Nekoliko več težav zaradi obilnih padavin imajo kmetje, ki obdelujejo težja tla v Pesniški, Ložniški ali Dravinjski dolini. »Zaradi padavin je precej vode ostajalo na poljih. Nekako velja, da če voda do 5 dni stoji in nato odteče, ni večjih posledic na posevkih, žal pa je na nekaterih območjih voda zaostajala celotno zimo.« Žitni strgač lahko uniči celotne posevke Obilno deževje bo sedaj zahtevalo tudi večjo pozornost kmetov pri varovanju posevkov pred škodljivci in boleznimi ter tudi pri dodajanju Kot je poudaril že Pribožič, ni v ospredju dobiček, temveč program in promocija. Temelj prireditve so seveda nagrajeni izdelki in razstava dobrot, oboje pa spremljata bogat kulturni in strokovni program. »Po- Kmetijstvo • Zaščita posevkov je na prvem mestu Suša vzame kos kruha, moča pa dva Slovenski kmetje so lani pridelali za 14 % manj žita za zrnje, za 7 % manj stročnic in za 9 % manj krompirja kot v letu 2016. Kakšna letina se nam obeta letos? Če drži pregovor suša vzame en kos kruha, moča pa dva, potem se kmetom letos ponovno obeta ena izmed slabših letin. hranil. »Dušika, ki je generator rasti, v tleh zaradi obilnih padavin praktično ni, ob tem so tla izredno zbita. Tako bodo prvi ukrepi kmetov, da čim več površin okopajo oziroma po domače rajsajo. Za koruzo je zaradi zaskorjenosti priporočljivo dvakratno rajsanje in dognojevanje. Ječmene bo treba v začetku klasenja zaščititi pred boleznimi, ne glede na to, da ječmen zgleda zdrav. Listje mora ostati zdravo, sicer se ječmen tudi 10-14 dni prej posuši,« je opozoril Brodnjak. Prehitro sušenje pa pomeni izgubo pridelka. Prav tako bo treba pred fuzarijami in septorijami zaščiti tudi pšenico.« Ob tem je opozoril še na žitnega strgača, ki letos povzroča preglavice kmetom. »Opazili smo ogromno število hroščkov žitnega strgača, kar pomeni, da se bodo izlegle enormne količine ličink teh škodljivcev. Žitni strgač napade liste in uniči klorofil, posledično rastlina ne more rasti. Treba bo opazovati posevke po celi njivi, saj lahko ta škodljivec uniči celoten posevek,« je še povedal Brod-njak. xvii. kongres Od 17.00 ure dalje Gasilske zveze Slovenije . .. , . ... nx . Ptuj,is. in 19. maj 2018 pred Mestnim stadionom na Ptuju Foto: Mojca Vtič 10 Štajerski Naše prireditve petek • 11. maja 2018 Fram • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo - tretji polfinale Mladi pevci ponovno navdušili, Tretji polfinale projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo v četrti sezoni je 10. maja potekal v Športni dvorani OŠ Fram. S širitvijo treh polfinalih, pred tem v Vidmu in Trnovski vasi. Občinstvo v različnih krajih je tako imelo priložnost spoznati tudi druge finaliste s širšega Foto: Črtomir Goznik Patrick Sabeder, OS Duplek, Podružnica Žitečka vas, 4. razred, pesem Milijon in ena (Klara Jazbec): „Zelo sem vesel, da sem se tudi letos uvrstil v finale. Tega nisem pričakoval, saj je bila konkurenca zelo velika." V imenu občine Rače-Fram je na tretjem polfinalu zbrano občinstvo in mlade pevce pozdra- Živa Kelgar, OS Lava Celje, 5. razred, pesem Ne bodi kot drugi (Ditka): „Resnično sem vesela, da mi je uspelo, saj že polfinala nisem pričakovala, zato je veselje še toliko večje. Kar presenečena sem, da sem prišla v finale." vil župan Branko Ladinek, jim zaželel uspešen nastop v polfinalu in izbranim tudi v finalu. D DABOMONT ENERGETSKI SISTEMI ZA VAŠ OBJEKT www.dabo.si ZIDARSTVO IN FASADERSTVO SREČKO D.O.O. POŽEG 10. 2327 RACE TELEFON: 070 858 496 IZVAJAJO VSA GRADENA DELA 2 GLASBO DO SRCA Sicer pa so veliko naredili že z uvrstitvijo v polfinale, je povedal. Pohvalil je projekt družbe Radio-Tednik Ptuj, ki spodbuja petje slovenskih pesmi. Četudi so se nekateri na začetku spraševali o tem poslanstvu oz. samem namenu projekta, so sčasoma spoznali, da če hočemo ohraniti svojo besedo, identiteto naroda, so tudi pesmi, ki jih Peli so: v mlajši kategoriji Katja Jelšek in Laura Vindiš (OŠ Rače), Patrick Šabeder (OŠ Duplek, Podružnica Žitečka vas), Katarina Mlakar (OŠ Fram), Živa Kelgar (OŠ Lava Celje), Ema Senekovič (OŠ Jožeta Hudalesa Jurovski Dol), Ema Feguš in Kaja Kolar (OŠ Podlehnik), Julija Zorko (OŠ Cerkvenjak), Pija Škrlec, Elli Juršnik in Eva Embreuš (OŠ Sveta Trojica), Zoja Viktorija Vertovšek (POŠ Tabor), Eva Lukman Ducman (OŠ Starše), Manca Blatnik in Metka Grahek Ličer (OŠ Vransko-Tabor); v starejši pa: Matija Leva (OŠ Rače), Ela Oparenovic (OŠ Lava Celje), Alina Bratovčak (OŠ Duplek), Manca Karo (OŠ Fram), Katarina Herceg (OŠ Starše), Nika Ornik (OŠ Jožeta Hudalesa Jurovski Dol), Timon Zore (OŠ Podlehnik), Lara Kramberger (OŠ Cerkvenjak), Stela Tavželj (OŠ Sveta Trojica) in Ana Marija Žilnik (OŠ Vransko-Tabor). pojemo v svojem jeziku, zelo pomembne. Projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo je tako v štirih letih postal pomemben del slovenske identitete, za katerega je prepričan, da se bo še nadaljeval in širil v slovenski prostor. Direktor družbe Radio- Tednik Ptuj Drago Slameršak pa se je zahvalil občini Rače-Fram in vodstvu framske šole, da sta prisluhnila in omogočila izvedbo tretjega polfinala. Tudi v prihodnje se bo družba trudila, da bi se slovenska pesem še pogosteje slišala. V Framu so se za vstop v finale potegovali zmagovalci v obeh kategorijah enajstih osnovnih šol. Komisija v sestavi Mitja Krapša, tonski mojster (Studio Jama), Ela Huzjan, pevka, in Zdravko Geržina, lastnik Sponzorji so bili: Komunalno podjetje Ptuj, d. d., Cestno podjetje Ptuj, d. d., DA BO MONT, d. o. o., Keramica Franc Hribernik, s. p., Marjan Kocbek, s. p., Zidarstvo in fasaderstvo Srečko, d. o.o., ter Tiskarna Ekart, d. o. o. Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Elli Juršnik, Eva Embreuš in Pija Skrlec OS Sveta Trojica, 3. razred, pesem Kdo še verjame (Nina Pušlar): „Pričakovale smo, da nam bo uspelo, da se bomo uvrstile v finale. Zelo smo vesele, upamo, da nas bodo tudi navijači podpirali, in da bomo zmagale." agencije Geržina Videoton in soorganizator festivalov naro-dno-zabavne glasbe Slovenije, je iz mlajše kategorije za finale izbrala: Patricka Šabedra (OŠ Duplek, Podružnica Žitečka vas), Živo Kelgar (OŠ Lava Celje), Pijo Škrlec, Elli Juršnik in Evo Embreuš (OŠ Sveta Trojica), Zojo Viktorijo Vertovšek (Podružnična OŠ Tabor) in Evo Lukman Ducman (OŠ Starše). V starejši kategoriji pa so se finala razveselili: Eli Oparenovic (OŠ Lava Celje), Katarina Herceg (OŠ Starše), Timon Zore (OŠ Podlehnik), Lara Kramberger (OŠ Cerkvenjak) in Stela Tavž-elj (OŠ Sveta Trojica). Vsi so se potrudili po najboljših močeh, zapeli dobro, če že ne odlično, kljub temu da nekateri niso imeli veliko časa za pripravo polfinalnega nastopa, saj so Zoja Viktorija Vertovšek, POS Tabor, 4. razred, pesem Ne bodi kot drugi (Ditka): „Letos prvič sodelujem v tem projektu, prepričana pa sem, da še bom. Zelo sem vesela, da mi je uspelo, da sem tudi finalistka." predizbori tako rekoč potekali do zadnjega, še 5., 7. in 8. maja. S svojimi nastopi so razveselili tako občinstvo kot komisijo. Zdravko Geržina je povedal, da ga je izjemno presenetilo kakovostno petje mladih pevcev, ki bi si sicer lahko za nastop izbrali lažje pesmi. V večini so si izbrali pretežke skladbe. Nasploh pa bi se lahko v projekt vključilo tudi več fantov, ker tudi fantje znajo peti, le spodbuditi jih je treba. Na vseh treh polfinalnih izborih je bila konkurenca zelo močna, zato komisija, ki bo letos odločala o zmagovalcih, v resnici ne bo imela lahkega dela, med najboljšimi izbrati odlične. V velikem finalu projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in veselijo četrte sezone, ki bo 14. junija v Športni dvorani OŠ Ljudski vrt na Ptuju, bo skupaj v obeh kategorijah nastopilo 30 mladih pevcev, po 15 v vsaki. Zmagovalca v posamezni kategoriji se bosta tudi letos razveselila lastne pesmi, darila združenja Sazas. MG podjetje ptuj www.cpptuj.si Bodite Lahkota prihodnosti EOdem drevake elektrarne marlbor komunala ptuj Foto: Črtomir Goznik Eva Lukman Ducman, OŠ Starše, 5. razred, pesem Najlepši pušlc (Ela): „Zelo sem vesela, da bom nastopila tudi v finalu, ker tega resnično nisem pričakovala." Foto: Črtomir Goznik Ela Oparenovic, OŠ Lava Celje, 9. razred, pesem Poljub na klopci (Nina Pušlar): „V finalu pričakujem še boljši nastop. Sicer pa sem zadovoljna že s tem, kar sem pokazala v polfinalu. To je tudi potrditev, da sem na pravi poti." Foto: Črtomir Goznik Katarina Herceg, OŠ Starše, 8. razred, pesem Ne, ni res (Nuša Derenda): „V projektu sodelujem že tretje leto. Letos upam, da bom zmagala, delam na tem, da bi mi uspelo." Foto: Črtomir Goznik Timon Zore, OŠ Podlehnik, 6. razred, pesem Milijon in ena (Klara Jazbec), lastna spremljava na kitari: „Občutek je fenomenalen. Resnično sem vesel, da sem se uvrstil v finale, kjer bo konkurenca še močnejša." Foto: Črtomir Goznik Lara Kramberger, OŠ Cerkvenjak, 9. razred, pesem Nisi sam (Ula Ložar): "Prijetno sem presenečena, da sem prišla v finale, tega res nisem pričakovala. Tudi na finalnem odru želim čim bolje odpeti." Foto: Črtomir Goznik Stela Tavželj, OŠ Sveta Trojica, 7. razred, pesem Zbudi se (Tanja Ribič): „Moja velika želja, da bi se uvrstila v finale, se je uresničila. Upam, da bom v finalu čim bolje odpela, da bodo navijači močno navijali tudi zame." Fntn1 Prtnmir 7niU Na framskem polfinalnem odru ie v obeh kategorijah nastopilo skupai 26 mladih pevcev, 23 pevk in le trije fantje. komunala Komunalno podjetje Ptuj d.d. tel. št. 02/787-51-11 e-pošta: info@komunala-ptuj.si www.komunala-Dtui.si Storitve: * izvedba zunanje ureditve objektov * izvedba vodovodnih in kanalizacijskih priključkov * izgradnja komunalne infrastrukture * strojni izkopi in prevozi * izgradnja pločnikov in asfaltiranje dvorišč * črpanje in odvoz fekalij * kemijska in mikrobiološka analiza vode za zunanie vodniake Ureianie okolja: * košnja trave * rezanje okrasnega grmičevja * nasaditve okrasnih in sadnih rastlin * obrezovanje dreves s pomočjo dvigala * vzdrževanje zelenih Dovrši n o Združenje SAZAS povezuje avtorje glasbe z njenimi uporabniki. sazasOsazas.ora I www.sazas.ora I +3861 423 12 Štajerski Kultura torek • 15. maja 2018 Ptuj • 60 let Zveze kulturnih društev Ptuj Honorar zborovodje še vedno za nekaj banan V Zvezi kulturnih društev (ZKD) Ptuj so ob 60-letnici delovanja izdali svoj prvi zbornik Neskončni svet ustvarjanja, v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj pa pripravili slovesno akademijo s kulturnim programom. Ob tej priložnosti so opozorili tudi na nekaj težav, kijih tarejo pravzaprav že ves čas delovanja. Publikacijo na več kot 200 straneh je uredila predsednica ZKD Ptuj Nataša Petrovič, uredniški odbor sta sestavljala še Božena Krivec in Jure Meško. Besedila so prispevali številni avtorji, uvodni nagovor je napisala predsednica ZKD Slovenije Mija Aleš. Zbornik povzema zgodovino ZKD Ptuj, ponuja seznam dosedanjih prireditev (revij, festivalov, srečanj itd.) in predstavlja vseh 21 vključenih kulturnih društev s skupno okoli 800 člani, sklene se s seznamom podeljenih priznanj in plaket ZKD, izdanih publikacij in zaposlenih delavcev. Petrovičeva je povedala, da je zbornik pravzaprav sprehod skozi šest desetletij življenja in dela v društvih, ki jih je zveza povezovala na območju nekdanje velike občine Ptuj, od leta 2002 pa le na območju mestne občine Ptuj: »Pregled dogajanja v kulturnih društvih v letih 1958-2018 je poklon številnim zanesenjakom, ki so namenjali in še danes kateri od kulturnih dejavnosti namenjajo ne samo svoj prosti čas, ampak tudi materialni prispevek, in so nagrajeni zgolj z aplavzom publike.« Zbornik so avtorji na osnovi zapisnikov organov zveze, programskih listov, plakatov, časopisnih člankov, poročil društev in arhivskega gradiva, ki ga hranita Zgodovinski arhiv na Ptuju in ZKD Ptuj, pripravljali leto in pol. Ob tem so naleteli tudi na nekaj težav: nekaj podatkov se je skozi čas izgubilo, nekatera društva so od svoje krovne organizacije precej starejša, poleg tega pa se je vloga zveze »Delajte tako kot doslej ...« Prireditve ob jubileju so v Zvezi kulturnih društev Ptuj pripravili pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja. V Narodnem domu Ptuj je na predstavitvi zbornika nastopil Komorni moški zbor Ptuj, na slavnostni akademiji v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj pa Teater III Delavsko-prosvetnega društva Svoboda Ptuj z izsekom veseloigre Vinka Koržeta Micki je treba moža. Slavnostni govornik, pisatelj in dramatik Tone Partljič, je ljubiteljskim kulturnikom svetoval, naj se na pomoč države ne zanašajo preveč: »Tako, kot ste delali že 60 let, delajte še nadaljnjih 60...« Nataša Petrovič je četrta predsednica Zveze kulturnih društev Ptuj; na tem mestu je nasledila Karla Korena, Staneta Staniča in Franca Lačna. naklonjenosti ljudi, ki so odločali o pogojih in denarju. Problemi pa se v vseh teh letih niso veliko spremenili. Če odmislimo denar, ostajajo nedorečen problem prostori za ljubiteljsko kulturno dejavnost in strokovni men- torji oz. vodje skupin ter njih nagrajevanje.« Povedala je, da je honorar zborovodje nekoč zadoščal za nakup treh banan, žal tudi danes ni bistveno drugače ... Eva Milošič skozi zgodovino spreminjala (še posebej z ustanovitvijo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti leta 1996 in s spremenjenim načinom financiranja društev od leta 2006 naprej). Imena so se spreminjala, poslanstvo je ostalo Na Ptuju je bil do leta 1957 sedež Okrajnega ljudskega odbora Ptuj. Ptujski okraj so nato ukinili in ga priključili mariborskemu, z reorganizacijo so ukinili tudi Okrajni svet Svobod in prosvetnih društev okraja Ptuj. Njegove naloge je za kratek čas prevzel Okrajni svet Svobod in prosvetnih društev Maribor, nato so na Ptuju ustanovili Občinski svet Svobod in prosvetnih društev Ptuj. Ustanovni sestanek 26. aprila 1958 je pomenil začetek današnje Zveze kulturnih društev (ZKD) Ptuj, čeprav je sledilo še nekaj preimenovanj: najprej v Zvezo kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije - Občinski svet Ptuj (1964), nato v Zvezo kulturnih organizacij Ptuj (1977) in slednjič v ZKD Ptuj (1998). Leta 2009 je zveza pridobila status društva v javnem interesu. Predsednica ZKD Ptuj je povzela, da so bili časi ljubiteljski kulturi včasih bolj, včasih manj naklonjeni: »Odvisni so bili tudi od razumevanja in osebne Ptuj • Bralna skrinja 2017/18 v Šolskem centru Ne pustimo si vzeti knjig V Šolskem centru Ptuj vsako leto ob mednarodnem in slovenskem dnevu knjige pripravimo literarno srečanje z enim izmed slovenskih pisateljev. Ker to prireditev povežemo z zaključkom Bralne skrinje (bralna značka za srednješolce v ŠC Ptuj), smo letos povabili medse Tatjano Kokalj. Gostjo je z izbranimi besedami pozdravil direktor ŠC Oton Mlakar, nato pa sta jo povezovalca programa Urška Planine in Miha Orešič na kratko predstavila. Izvedeli smo, da izhaja iz učiteljske družine in tudi sama se ni izneverila temu poklicu. Rojena je bila v Moravčah, potem so se preselili v Ljubljano, kjer pa je zelo pogrešala mirno vaško okolje; sedaj s svojo družino živi v Dobu pri Domžalah. Zanimiva je bila njena pripoved o selitvi v Ljubljano, saj je to pogojevala z željo, da ji starši kupijo knjigo. Knjiga je bila namreč njena prijateljica od malih nog. V osnovni šoli je rada pisala šolske spise in pesmi, enako v gimnaziji, kjer je objavljala v šolskem glasilu. Iz tistega obdobja je njena prva knjiga, napisana v obliki rokopisa. Po diplomi na Filozofski fakulteti v Ljubljani je v dar dobila pisalni stroj, zato je lahko več pisala. Prvo knjigo ji je objavi- Foto: Doroteja Emeršič la založba Mladinska knjiga. Doslej je izdala veliko leposlovnih knjig za otroke in mladostnike ter tudi strokovne literature. Letos je izšla njena mladinska povest Packa na asfaltu, ki obravnava medvrstniške odnose in moč predsodkov o brezdomcih. Udeleženci Bralne skrinje so prebirali njeno delo Luža v čevlju, ki opisuje pot od Ljubljane do Slapa na Vipavskem. Zanimivost je tudi v tem, da je knjigo ilustrirala njena vnukinja Gaja. Urško je zanimalo, kako spodbuditi mlade za branje. Vsekakor nove tehnologije uspevajo, a ona se kot učiteljica trudi, da bi mlade navdušila za branje knjig. Poudarila je, da si leposlovne knjige v papirnati obliki ne smemo pustiti vzeti. Na vprašanje dijakinje Anje, kako dolgo piše knjigo, je gostja odgovorila, da obsežni romani nastajajo leta, krajša dela pa manj časa. Sama ne more dnevno napisati dosti več kot tri strani kvalitetnega teksta. Ob koncu prireditve je pisateljica podelila priznanja in nagrade vsem letošnjim »značkarjem«, knjižničarke pa smo se ji za obisk zahvalile s košarico dobrot Biotehniške šole. Terezija Kekec Ptuj • Gimnazijci leto posvetili Evropski uniji Nismo le Slovenci, smo tudi Evropejci Na prav poseben način so dijaki ptujske Gimnazije v petek obeležili Dan Evrope. Priložnostim, kijih ponuja Evropska unija, ter zavedanju mladih o evropski parlamentarni demokraciji, so posvetili celo šolsko leto. Osredotočajo se na sprejemanje drugačnosti. Gimnazija Ptuj v letošnjem šolskem letu sodeluje v programu Šola ambasadorka Evropskega parlamenta. „Program je namenjen predvsem krepitvi zavedanja mladih o Evropi in evropski parlamentarni demokraciji ter pridobivanju aktivnega znanja o Evropski uniji. Dijaki smo že vse leto zelo delavni, o Evropski uniji se ne učimo samo na papirju in v učilnicah, temveč tudi praktično," pravi dijakinja ptujske Gimnazije Nuša Steiner. Izvedbo aktivnosti so začeli že konec lanskega leta, ko so se dijakinje Brina Hren, Kaja Maroh in Nika Vukovič v spremstvu mentorice Sandre Kupčič odpravile na študijski obisk Evropskega parlamenta v Franciji. Za en dan so se preizkusile v vlogi evropskih poslank. V parla- mentu je bilo takrat 800 dijakov iz vseh držav Evropske unije. Novembra so dijaki tretjih letnikov v Ljubljani tekmovali iz znanja o Evropski uniji - Evrošola 2017. „Z ostalimi 37 ekipami srednjih šol iz vse Slovenije smo se najprej pomerili v pisanju testa, nato smo tekmovali v kvizu, še zadnji del točk pa so ekipe dobile od ocene videa, ki so ga morale poslati skupaj s prijavo. Pred tekmovanjem smo torej vsi dijaki, ki smo na naši šoli vključeni v Evrošo-lo, posneli video na temo enotnega digitalnega trga, ki je tudi ena izmed prioritet Evropske unije. V našem videu smo se spopadli s problemi spletnega nakupovanja in prevar, s katerimi se pri tem velikokrat srečamo," pravi Steinerjeva. Novembra lani sta dijakinji Jana Meško in Tajda Špes izdali že tretjo slikanico iz svoje zbirke Miha spoznava slovensko zgodovino. Vse leto so dijaki namenili spoznavanju Evropske unije. 9. maj je dan Evrope, zato je bil zanje poseben. Glavna tema srečanja je bila sprejemanje drugačnosti v Evropi. „V kotičkih po šoli smo se pogovarjali o problemih neenakosti med spoloma, državami, sloji, begunci, istospolnimi pari itd. Zadovoljni smo, saj lahko rečemo, da smo se doslej že ogromno naučili, pridobili smo nove izkušnje ter poskrbeli za večje zavedanje o priložnostih, ki nam jih Evropska unija ponuja. Tako nismo le Slovenci, ampak tudi zavedni Evropejci," zaključuje dijakinja Nuša Steiner. Dženana Kmetec Foto: arhiv šole Dijaki, ki sodelujejo pri programu EPAS z mentorico Sandro Kupčič. Foto: CG Nogomet Najvišja zmaga v sezoni za nov skok na 2. mesto Stran 14 Motokros Tim z boljšo drugo vožnjo v bližino stopničk Stran 14 Rokomet V štajerskem derbiju delitev točk najpravičnejša Stran 15 Rokomet Proti prvakom solidno le v prvem polčasu Stran 15 Tenis Vidovič prvič slavil na turnirjih serije TE Stran 17 Plavanje Tradicionalni miting z udeleženci iz treh držav Stran 17 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik Nogomet • 1. SNL, 33. krog tednik iPoiluiajh nai na ífjítoumm íjibtuí RADIOPTUJ tut áptetec www.radio-pluj.si E-mail: sport@rad¡o-tedn¡k.s¡ Igra velikooooo boljša od rezultata Kidričani so po četrtkovi zmagi proti Gorici želeli izjemno naporno serijo tekem zaključiti s pozitivnim rezultatom proti Dom-žalčanom, s katerim bi naredili še zadnji korak k obstanku v ligi. To jim sicer ni uspelo, a opogumlja odlična igra v polju, po mnenju mnogih celo najboljša v sezoni. »Umetniški vtis naše ekipe je bil lep, rezultat pa slab,« je bil po tekmi slikovit Oliver Bogatinov, v glasu katerega se je čutilo razočaranje, saj bi si njegova ekipa na tej tekmi dejansko zaslužila več, kot je dobila. Obe ekipi sta bili oslabljeni, gostje so nastopili brez Gabra Dobrovoljca in Matija Široka (kartoni), domačini brez Nika Marin-ška, Ibrahima Mensaha in Matica Vrbanca (poškodbe). Ob tem sta oba trenerja znova precej spremenila začetni enajsterici, pri gostih ni bilo npr. glavnega kreatorja njihove igre Senijada Ibričica. Igra Domžal brez njega je druga zgodba kot z njim in prav to so domačini izkoristili na začetku. Domači nogometaši so bili podjetnejši od prve minute, že v 9. minuti je Luka Štor neoviran močno streljal, gostujoči vra- Aluminij - Domžale 1:2 (0:0) STRELCI: 0:1 Alvir (59.), 1:1 Horvat (66.), 1:2 Hebaj (77.). ALUMINIJ: Kovačič, Ploj, Jakšič, Zeba, Šme, Jurčevič, Horvat, Ro-gina, Petrovič, Tahiraj (od 80. Krajnc), Štor (od 79. Makengo). Trener: Oliver Bogatinov. DOMŽALE: Milič, Tubič, Kle-menčič, Žužek, Rom, Husmani, Hodžič (od 62. Hebaj), Vetrih, Gnezda Čerin, Franjič (od 46. Alvir), Bizjak (od 78. Nicholson). Trener: Simon Rožman. tar Dejan Milič pa je žogo odbil v vratnico. Štor je še drugič na tekmi zatresel okvir vrat v 27. minuti, ko je bil po podaji Horvata sam pred golom, žogo je že poslal mimo Miliča, a je ta zadela vratnico. Domžalski vratar se je izkazal tudi v 40. minuti, najprej po strelu Francesca Tahiraja, potem pa še Lucasa Horvata. Uvod drugega dela je znova pripadel domačinom, v lepih priložnostih sta se znašla Anton Ro-gina, a je Milič žogo po njegovem strelu odbil, v 50. minuti pa je Štor neoviran z enajstih metrov žogo poslal visoko čez gol. Foto: Črtomir Goznik Mlada kidričeuska trojka -Petra Franjica. Aljaž Ploj, Anton Rogina, Dejan Petrouič - je uečino tekme odlično ustavljala goste iz Domžal, u tem primeru PRVALIGA TelekomSIovenije Pred »večnim derbijem« še en spodrsljaj Olimpije Pa se je zgodilo, kar se je napovedovalo že nekaj časa: Maribor je na lestvici tri kroge pred koncem prvenstva prehitel Olimpijo. To se je zgodilo tik pred vrhuncem sezone, četrtim „večnim derbijem" v sezoni, ki bo v soboto zvečer odigran v Ljudskem vrtu. Ta bo „pokal po šivih", saj lahko vijoličasti z morebitno zmago proti velikim rivalom storijo ogromen korak k osvojitvi naslova prvaka za sezono 2017/18. Tudi v tem krogu je bil razplet tekem edinih konkurentov za najvišje mesto podoben tistemu iz prejšnjega kroga: Maribor je do zmage prišel v zaključku srečanja v Krškem, Olimpija pa je celotno tekmo lomila odpor Ankarančanov, a ga ni zlomila. V sodnikovem podaljšku je celo zapravila podarjeno 11-metrovko (Alves) ... V derbiju ekip iz Šaleške doline so bili tokrat uspešnejši Velenjčani, ki so na Areni Z'dežele odigrali dobro tekmo. Blestela sta Edin Šehič in Dominik Radič, ki sta prispevala vse zadetke in tudi dve asistenci. REZULTATI 33. KROGA: Aluminij - Domžale 1:2 (0:0); Krško - Maribor 1:2 (0:0); strelci: 0:1 Derviševič (81.), Zahovič (88.), 1:2 Balič (93.); Olimpija - Ankaran Hrvatini 0:0; Celje - Rudar 1:3 (0:2); strelci: 0:1 Šehič (36.), 0:2 Radič (42.), 0:3 Radič (65.), 1:3 Lotrič (89.). Srečanje Gorica - Triglav je bilo odigrano v ponedeljek, po sklepu redakcije. 1. MARIBOR 33 22 8 3 68:25 74 2. OLIMPIJA 33 21 10 2 55:14 73 3. DOMŽALE 33 20 6 7 71:29 66 4. RUDAR VELENJE 33 14 5 14 47:46 47 5. CELJE 33 12 8 13 53:47 44 6. GORICA 32 12 5 15 35:43 41 7. KRŠKO 33 9 7 17 35:55 34 8. ALUMINIJ 33 7 9 17 36:58 30 9. ANKARAN HRVATINI 33 4 11 18 30:77 23 10. TRIGLAV KRANJ 32 5 7 20 26:62 22 Odločitev med 59. in 77. minuto Po prvi pravi akciji gostov v 2. polčasu so v 59. minuti poved-li: nekdanji član Aluminija Lovro Bizjak je podal za hrbet domače obrambe do rezervista Marka Alvirja, ta pa ni okleval in je s strelom po tleh ugnal Matijo Kovačiča - 0:1. Domačini so takoj začeli nizati hitre akcije za čimprejšnje izenačenje, žoga je lepo potovala od noge do noge. V 65. minuti je eno od takšnih akcij slabo zaključil glavni osmoljenec tekme Štor. Dve minuti kasneje je dejansko prišlo do izenačenja: Rogina je žogo s skrajnimi močmi obdržal v polju, podal do Ploja, ta jo je poslal na drugo stran, kjer je strel Jakšiča Milič še odbil, Horvat pa jo je z glavo iz bližine poslal v gol -1:1. Kot dolgoletni član Domžal se argentinski Slovenec zadetka ni veselil . Če bi strel Rogine v 71. minuti končal v mreži, ali bi Jakšič bolj pogumno zaključil akcijo v 72. minuti, bi Kidričani verjetno uspeli osvojiti vsaj točko. A to se ni zgodilo in gostje so nekaj dobrih minut kronali z novim zadetkom: znova je bil v vlogi podajalca Bizjak, pred golom pa je iz idealnega položaja iz bližine v polno zadel še drugi rezervist Rubin Hebaj - 1:2. Zadnje priložnosti na srečanju sta imela Alen Krajnc (dvakrat) in Dejan Petrovič, a so bili vsi trije streli premalo natančni. Kidričane v naslednjem, 34. krogu, v soboto čaka še pomembnejše srečanje, gostovali bodo pri neposrednem konkurentu za neposreden obstanek, pri kranjskem Triglavu. Oliver Bogatinov, trener Aluminija: »Želeli smo osvojiti točko ali tri in si teoretično zagotoviti obstanek, kar nam žal ni uspelo. Upam, da nam to uspe v Kranju v soboto, kjer bomo želeli ponoviti tokratno igro v fazi, ko imamo žogo, naivnost in ležernost v fazi obrambe pa moramo odpraviti. Pretok žoge je bil dober, a so nam gostje zabili dva poceni zadetka, zato so zasluženo zmagali.« Simon Rožman, trener Domžal: »Na tokratni tekmi smo se odločili za večjo rotacijo igralcev, želeli smo videti njihov odziv. Morda so bili nekoliko prestrašeni, saj so prvič nastopili v takšni zasedbi, a odgovore o njihovih zmožnostih sem vendarle dobil. Z igro pa de-finitivno nisem zadovoljen, Alumi- nij je bil boljši v vseh fazah, pripravili so si več priložnosti, mi pa smo celotno tekmo 'viseli'. Na drugi strani pa je res, smo izkoristili dve polpriložnosti, ki sta se nam ponudili, in zaradi tega odnesli tri točke.« Denis Šme, Aluminij: »To je bila ena izmed naših najboljših, če ne kar najboljša predstava v tem delu sezone, a smo ostali brez nagrade, točk. Pripravili smo si najmanj pet res lepih priložnosti, a izkoristili le eno, zato si zaradi tega zmage niti nismo prislužili. Gostje so zabili iz praktično vsakega strela, kar je njihova velika kakovost. V zadnjih treh tekmah se kaže trend naše boljše igre, kar si želimo zadržati in nadgraditi tudi v prihajajočih obračunih.« Lovro Bizjak, Domžale: »Bistveno za tokratno tekmo je bilo, da domačini svojih priložnosti niso izkoristili, mi pa svoje smo. Bili smo dobro pripravljeni za težko srečanje, v katerem je trener ponudil priložnost igralcem, ki so doslej igrali manj. Vidi se, da tem manjka tekem, a vseeno smo bili rezultat-sko uspešni.« Jože Mohorič Šest svežih moči za zmago, vredno obstanka 32. krog: Aluminij - Gorica 1:0 (0:0) STRELEC: 1:0 Tahiraj (57.). ALUMINIJ: Kovačič, Ploj, Zeba, Šme, Krajnc, Jurčevič, Klapan (od 90. Jakšič), Makengo (od 77. Horvat), Rogina, Tahiraj, Kidrič (od 83. Nunič). Trener: Oliver Bogatinov. GORICA: Sorčan, Celcer, Kavčič, Tomiček, Gre-gorič, Grudina, Kolenc, Džuzdanovič (od 57. Gu-lič), Žigon (od 28. Marinič), Osuji (od 76. Tešija), Burgič. Trener: Miran Srebrnič. Goričani so bili za Kidričane tradicionalno neugodni tekmeci, po izločitvi iz Pokala Slovenije v polfinalu pa so se stvari očitno nagnile na stran »Šumarjev«, ki so proti varovancem Mirana Sre-brniča vknjižili še izjemno pomembno prvenstveno zmago v boju za neposredni obstanek v 1. ligi. To je bila po treh porazih prva zmaga Aluminija v dvobojih z Gorico v sezoni in šele druga zmaga v dosedanjih 12 medsebojnih prvenstvenih obračunih v 1. ligi. Glede na prejšnjo tekmo s Celjem je trener Aluminija Oliver Bogatinov opravil kar šest menjav v začetni enajsterici, kapetan ekipe je bil Anton Rogi-na. »Novinci« so upravičili trenerjevo zaupanje, saj je imel Aluminij v prvih 25 minutah popolno pobudo (Jurčevič je v 11. minuti zadel celo prečko). Cilj sta za malenkost zgrešila še Klapan in Kidrič. V drugi polovici prvega polčasa so se prebudili tudi gostje, ki so najresneje zapretili preko Osujija v 21. minuti (vratni-ca) in Mariniča v 28. minuti (Kovačič brani). Na začetku drugega polčasa se je vreme korenito spremenilo, sonce so zamenjali močni nalivi. S padavinami pa je prišla tudi sprememba na semaforju: Rogina je odvzel žogo branilcu Gorice, nato nemudoma natančno podal do Tahiraja, ki je na desni strani lepo »zavrtel« svojega čuvaja in z levico natančno zadel v spodnji kot gola - 1:0. Nekaj minut kasneje je Aljaž Ploj poslal uporabni predlo-žek pred gol Sorčana, Kidrič je bil najvišji v skoku, žoga pa je zletela tik mimo gola. V nadaljevanju tekme so Kidričani z agresivnim pokrivanjem zapirali vse poti do svojega gola, gostje si niso uspeli pripraviti nobene res zrele priložnosti, tako da je ostalo pri minimalni zmagi Aluminija. Anton Rogina, Aluminij: »To je za nas ena izmed najpomembnejših zmag v zadnjem času. Že v prvem polčasu smo bili boljši, vztrajali smo pri podobni igri tudi v nadaljevanju, kar se nam je poplačalo z odločilnim zadetkom. Igralci, ki smo sicer doslej igrali manj, smo tokrat ponujeno priložnost dobro izkoristili. Zaradi svežine smo imeli dovolj moči, da smo odigrali agresivno vse do zaključka in zasluženo slavili. Lepo je biti kapetan ekipe, ki zmaga, nazadnje sem imel takšne občutke v mladinski ekipi. Upam, da se še ponovi.« Miran Srebrnič, trener Gorice: »Moji varovanci danes niso bili na nivoju, ki sem ga pričakoval, zato sem malo razočaran. Med igralci tokrat ni bilo pravega žar. Na nogomet gledam realno, Aluminij je zadel, mi pač ne.« Oliver Bogatinov, trener Aluminija: »Pokazali smo, da imamo širok in kakovosten kader, sveži in motivirani fantje so svoje delo opravili korektno in to je danes odločilo tekmo. Velika stvar je, da imamo tako širok nabor kakovostnih igralcev.« 14 Štajerski Šport petek • 11. maja 2018 Nogomet • 2. SNL Najvišja zmaga v sezoni za nov skok na 2. mesto Drava Ptuj - Veržej 6:0 (1:0) STRELCI: 1:0 Kolar (23.), 2:0 Petek (58.), 3:0 Bizjak (60.), 4:0 Lonzarič (65.), 5:0 Bizjak (69.), 6:0 Šalamun (78.). DRAVA: Šeliga, Flis (od 63. Ane. Kolar), Petek (od 61. Šalamun), Lonzarič, Pirtovšek, And. Kolar, Rešek, Kukovec, Šporn (od 67. Džafič), Fanimo, Bizjak. Trener: Simon Sešlar. VERŽEJ: Irgolič, Kolar Robnik, Maučec, Fanedl, Volmajer, Lah, Šošterič, Hanžel, Horvat, Ahmeto-vič (od 53. Barbarič), Grmek. Trener: Boris Radoš. Po sobotnem remiju Nafte (2:2 z Brežicami) se je nogometašem Drave ponudila sijajna priložnost, da se z zmago znova zavihtijo na 2. mesto lestvice. Te varovanci Simona Sešlarja nikakor niso želeli izpustiti iz rok, rezultat njihove angažirane igre pa je bilo pol ducata zadetkov v mreži Veržeja. Pr-leki so na Ptuj prišli z le 13 igralci. Modri so prevladovali od samega začetka srečanja, čeprav v ekipi tokrat ni bilo Čeha, Školnika, Vezjaka in Cuffara. Posebej glasno vzpodbudo s tribun, kjer se je zbralo kakšnih 300 gledalcev, je Mura tja, kamor po številu privržencev tudi spada, v 1. ligo 1.200 gledalcev na stadionu Fazanerija v Murski Soboti je v nedeljo skupaj z igralci Mure slavilo vrnitev v 1. slovensko ligo. Po petih letih nastopanja v 2. ligi bo tako Mura predstavljala najbolj nogometno pokrajino - Prekmur-je - v elitni slovenski ligi. Številni so mnenja, da se je to zgodilo nekaj let prepozno (predvsem glede na zelo množično armado zvestih navijačev, ki jo Mura ima), a razmere v Murski Soboti so šele letos dokončno dozorele za napredovanje. To se je zgodilo pod vodstvom stratega Anteja Šimundža, ki si z močnim igralskim kadrom ni smel privoščiti spodrsljaja, kar mu je na koncu tudi povsem zasluženo uspelo. Nogometaši Drave (na fotografiji Jaka Bizjak) so bili enostavno prehitri za goste iz Veržeja. igralcem na zelenici dajala novo ustavljena skupina navijačev pod imenom Poetovio Ultras. Priložnosti za domačine so se Znova pa se je zakomplicirala situacija v boju za 2. mesto, ki vodi v dodatne kvalifikacije za napredovanje v 1. ligo. Nafta je namreč na domačem igrišču izgubila pomembni točki, iz Lendave so jih odnesli Brežičani, ki bijejo bitko za obstanek. Prav v tem primeru se je jasno pokazala nepredvidljivost zaključnih krogov, v katerih se ekipe na eni strani borijo za vrh, na drugi strani pa za obstanek. Ko se srečajo takšni klubi med seboj, je pri obeh zaznati veliko željo, v takih razmerah pa velikokrat ne odloča samo kakovost igralskega kadra, ampak še kakšne druge podrobnosti, nedvomno tudi športna sreča. Tokrat je bila na strani gostov, ki so zadeli v zaključni minuti tekme ... Pomembno tekmo v boju za obstanek je doma izgubila Rogaška, ki jo je po še eni v nizu dobrih predstav ugnala ekipa Brd. V po začetnem otipavanju začele vrstiti od 6. minute naprej, v glavnih vlogah sta bila Jaka Bizjak in Matthias Fanimo. Posebej atrak- derbiju ekip iz osrednje Slovenije je bilo Radomlje na domačem igrišču boljše od Doba. REZULTATI 28. KROGA: Drava Ptuj - Veržej 6:0 (1:0); Mura - Cherrybox 24 Tabor Sežana 3:0 (2:0); strelca: 1:0 Ma-ruško (3.), 2:0 Maruško (23.), 3:0 Kous (85.); Kalcer Radomlje - Roltek Dob 3:0 (2:0); strelci: 1:0 Primc (36.), 2:0 Hajrič (44., z 11 m), 3:0 Nuha-novič (83.); Rogaška - Brda 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Simčič Zuljan (63.); Nafta 1903 - Brežice Terme Čatež 2:2 (0:0); strelci: 1:0 Oštrek (56., 11-m), 1:1 Jurečič (59.), 2:1 No-vinič (73.), 2:2 Kuntarič (90.); Zarica Kranj - Krka 1:2 (1:2); strelci: 0:1 Cvrtila 10., z 11 m), 0:2 Vujčič (19.), 1:2 Poljanec (31.). Rdeča kartona: Matič (90.), Ahačič (73.) - oba Zarica; Ilirija 1911 - Jadran Dekani 4:2 tivno je v 9. minuti akcijo zaključil kapetan Jon Šporn, ki je poskusil »s škarjicami«, a je bil Nino Irgolič na mestu. (1:1); strelci: 0:1 Vidmar (30., a.g.), 1:1 Fortin (42.), 1:2 Krivičič (50., z 11 m), 2:2 Vidic (73.), 3:2 (Vidmar (86.), 4:2 Nukič (93., z 11 m). Rdeča kartona: Kljajič (86.), Podgoršek (90.) - oba Jadran; Fužinar Ravne Systems - AŠK Bravo 1:1 (1:0); strelca: 1:0 Mora-vac (41., z 11 m), 1:1 Jugovar (54.). 1. MURA 28 22 3 3 80:20 69 2. DRAVA PTUJ 28 19 3 6 62:36 60 3. NAFTA 1903 28 18 4 6 62:28 58 4. KALCER RADOMLJE 28 17 5 6 55:37 56 5. KRKA 28 14 3 11 45:44 45 6. TABOR SEŽANA 28 12 8 8 37:32 44 7. AŠK BRAVO 28 12 7 9 43:29 43 8. ILIRIJA 1911 28 12 3 13 43:48 39 9. JADRAN DEKANI 28 10 6 12 39:52 36 10. BRDA 28 10 5 13 33:39 35 11. ROLTEK DOB 28 9 4 15 37:45 31 12. BREŽICE ČATEŽ 28 6 9 13 31:45 27 13. FUŽINAR RAVNE 28 7 5 16 42:61 26 14. ROGAŠKA 28 7 3 18 35:52 24 15. ZARICA KRANJ 28 6 6 16 33:56 24 16. VERŽEJ 28 4 4 20 19:72 16 Trojni spored, tri zmage Pred članskim srečanjem Drave sta bili na Mestnem stadionu odigrani tekmi kadetov in mladincev Drave z vrstniki NK MB Tabor. Modri so pri kadetih slavili z rezultatom 3:1, pri mladincih pa 2:1. Srečanji si je ogledalo lepo število gledalcev, ki so mlade Dravaše pozdravili ob doseženi uvrstitvi v 1. mladinsko in kadetsko ligo. Foto: Črtomir Goznik Do spremembe rezultata je prišlo v 24. minuti, ko je Andraž Kolar prejel lepo podajo v prazen prostor, žoga pa je po njegovem močnem strelu iz strani končala v mreži - 1:0. Domačini so še naprej poskušali s številnimi predložki iz obeh bočnih položajev, a je bilo v sredini kazenskega prostora vse premalo igralcev v modrih dresih. V zaključku prvega polčasa sta se v 100 % priložnostih znašla Rešek in Bizjak, a nista pokazala prave mere koncentracije in Irgolič je bil uspešnejši od njiju. Točka preloma je bil drugi zadetek Drave na tekmi, na katerega so gledalci čakali do 57. minute. Po podaji Kukovca iz kota je v polno z glavo zadel Luka Petek -2:0. Povišanje zaostanka je goste vodilo k nekoliko bolj odprti igri, v kateri pa se nikakor niso znašli. Sledil je pravi strelski šov fantov v modrem, ki so v naslednjih desetih minutah zadeli še trikrat in vodstvo povišali na neulovljivih 5:0. Dvakrat je bil pri tem uspešen Jaka Bizjak (prvič iz osrčja kazenskega prostora, drugič pa iz hitrega protinapada), enkrat pa David Lonzarič (strel z glavo pod prečko). V tem času je Simon Sešlar opravil tri menjave ter priložnost za igro ponudil Luki Šalamunu, Ane-ju Kolarju in Albinu Džafiču. Pol ure sta tako na igrišču skupaj prebila brata Kolar, starejši Andraž (letnik 1997) in mlajši Anej (1999). Končni izid srečanja je v 78. minuti postavil Luka Šalamun, ki je najprej odvzel žogo enemu od gostujočih branilcev, nato pa uspešno zaključil protinapad - 6:0. Pol ducata zadetkov v mreži Veržeja je za Dravaše dobra popotnica pred sobotnim gostovanjem pri bodočih prvoligaših, nogometaših Mure. Jože Mohorič David Lonzarič, Drava: »Naša zmaga je povsem zaslužena, pri čemer je bil drugi polčas veliko boljši od prvega. V slačilnici smo ob polčasu slišali kar ostre besede trenerja, ki je zahteval resnejši pristop. V drugi del smo krenili še bolj odločno in agresivno, izboljšali smo tudi koncentracijo ob zaključkih akcij in po drugem doseženem zadetku nam je dokončno steklo tako, kot smo si želeli. Pri tem se je pokazala razlika med drugo- in zadnjeuvrščeno ekipo lige. Je pa res, da je proti vsaki ekipi, ki popolno pozornost posveča obrambi, težko doseči zadetek. Zmaga nam daje potrebno samozavest pred sobotno tekmo z Muro v Murski Soboti, kjer bomo prav tako ciljali na zmago.« Motokros • Dirka za svetovno prvenstvo v Latviji Tim z boljšo drugo vožnjo v bližino stopničk Tim Gajser je v Latviji boljše odpeljal drugo dirko. Tim Gajser iz Pečk pri Makolah je na dirki svetovnega prvenstva v razredu MXGP v latvijskem Ke-gumsu na Hondi osvojil končno 5. mesto, potem ko je bil v prvi vožnji deveti, v drugi pa četrti. Zmagal je skupno vodilni Nizozemec Jeffrey Herlings (KTM), ki je bil najhitrejši v obeh vožnjah. V Latviji so motokrosisti tekmovali na sedmi dirki za svetovno prvenstvo MXGP v motokrosu. Tim Gajser je bil peti, Klemen Gerčar osemindvajseti. Še petič letos je zmagal Nizozemec Jeffrey Herlings. Skupno drugi je bil Italijan Antonio Cairoli (KTM), ki je bil v obeh vožnjah drugi, tretji pa Francoz Gautier Paulin (Husqvarna). Tim Gajser je za začetek vikenda v kvalifikacijah osvojil sedmo mesto, na dirki pa je prikazal eno solidno in eno zelo dobro vožnjo. Prvi start se mu ni najbolje posrečil. Tekmovalci so ga zaprli in ostal je ujet v ozadju, sledil je še padec. Dirko je začel med zadnjimi, zato ga je čakalo veliko dela, da je izboljšal svojo uvrstitev. Že po nekaj uvodnih krogih se je priključil najboljši petnajsterici. Za tem je z dobrimi časi pridobil še nekaj mest, na koncu je bil deveti. V drugi vožnji je menjal startno mesto, kar se je izkazalo za dobro odločitev, saj je začel povsem drugače kot v prvo. Vozil je na tretjem mestu, potem pa ga je Francoz Gautier Paulin izrinil mesto niže. Zap-retil mu je tudi Belgijec Clement Desalle, ki pa ga je Gajser uspel pustiti za sabo in je v drugi vožnji osvojil četrto mesto. Skupno je latvijsko dirko končal na petem mestu. V ospredju se je ponavljal letošnji scenarij. Nizozemec Jeffrey Herlings in Italijan Antonio Cairoli sta bila znova neulovljiva za svetovno karavano. Zmagal je Herlings, ki se je ob nekaj atraktivnih manevrih uspel obdržati na motorju, Cairoli je bil drugi. Tretje mesto si je privozil Francoz Gautier Paulin. Herlings iz dirke v dirko v seštevku prvenstva povečuje svojo prednost pred drugouvrščenim Cairolijem, ta po sedmih dirkah znaša 29 točk, skupaj jih ima 336. Gajser je s 177 točkami osmi, za šestim mestom zaostaja le tri točke, za sedmim pa dve. Osma dirka svetovnega prvenstva MXGP bo naslednji konec tedna v Nemčiji. sta torek • 15. maja 2018 Šport Štajerski 15 Rokomet • NLB liga, Liga za obstanek Delitev točk najpravičnejša Jeruzalem - Maribor 23:23 (11:12) JERUZALEM: M. Šulek, Balent (16 obramb); Čudič 2, Niedorfer, Žuran 7 (1), T. Hebar 2, T. Šulek, Kocbek 1, Šoštarič, Kosi, Ozmec 3, Mesaric 1, Vujovič 2, Rajšp, Cirar 3 (1), Kavčič 2. Trener: Saša Prapot-nik SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 3/3; Maribor 1/1. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 4; Maribor 8 minut. Na Hard Eku sta ekipi Jeruzalema in Maribora z igro zadovoljila okrog 300 gledalcev in se razšla s pravičnim remijem. „Tudi jaz menim, da je delitev točk pravična. Obe ekipi sta zaigrali na visokem nivoju in z veliko želje po zmagi. Čeprav je šlo za tekmo v Ligi za obstanek smo eni in drugi dokazali, da bi lahko igrali v Ligi za prvaka. Pohvale obema vratarjema, ki sta bila izjemna," je po tekmi povedal 18-letni Tinček Hebar, levoroki igralec Jeruzalema. V 1. polčasu smo bili priča tekmi s kar nekaj preobrati. Bolje so pričeli gostitelji in v 11. minuti vodili za dva (5:3), ob tem pa zapravili NLB liga, Liga za prvaka 8. KROG: Celje Pivovarna Laško - Riko Ribnica 29:21 (16:8), Krka -Koper 2013 24:29 (9:16), Gorenje Velenje - Urbanscape Loka 29:26 (16:11). 1. CELJE PIVO. LAŠKO 8 6 2 0 45 (31) 2. RIKO RIBNICA 8 3 2 3 39 (31) 3. GORENJE VELENJE 8 3 0 5 37 (31) 4. KOPER 2013 8 4 2 2 33 (23) 5. URBANSCAPELOKA 8 2 0 6 27 (23) 6. KRKA 8 3 0 5 27 (21) Od 7. do 12. mesta 8. KROG: LL Grosist Ljubljana - Trimo Trebnje 28:28 (13:13), Jeruzalem Ormož - Maribor Branik 23:23 (11:12), Herz Šmartno - Do-bova 27:33 (13:16). 1. MARIBOR BRANIK 8 4 2 2 28 (18) 2. JERUZALEM ORMOŽ 8 2 3 3 26 (19) 3. TRIMO TREBNJE 8 3 1 4 25 (18) 4. DOBOVA 8 6 0 2 23 (11) 5. LL GROSIST SLOVAN 8 3 3 2 17 (8) 6. HERZ ŠMARTNO 8 116 11 (8) številne lepe priložnosti za še višjo prednost. Sledile so minute Maribora, kjer je v golu blestel vratar Marin Burica. Gostom je steklo tudi v napadu, kar so nagradili s serijo petih zaporednih golov in v 18. minuti povedli za tri (5:8). Nato se je tehtnica znova prevesila na stran Vinarjev. Tokrat je njim uspela serija štirih zaporednih zadetkov in v 25. minuti so povedli za dva (10:8). A preobratom v prvem delu tekme še ni bilo konec. V zaključku 1. polčasa so bili uspešnejši gostje, ki so na odmor odšli z golom prednosti (11:12). Celoten 2. polčas je bil izjemno izenačen. Ekipi sta se neprestano izmenjevali v vodstvu, nobeni ni uspelo, da bi si ustvarila večjo prednosti od enega zadetka. „Zadovoljni smo s točko. Zadnji dve sezoni nismo osvojili niti ene same točke na gostovanju pri Ormožu, tako da je tokratni remi korak naprej. Zaradi izjemne vročine v dvorani je bilo težko igrati. Škoda, da nismo izkoristili izjemnega dne našega vratarja Burice. Pohvaliti je potrebno tudi vratarja Jeruzalema Balenta. To je bil dan vratarjev in ne nas strelcev, ki smo po tekočem traku zapravljali lepe priložnosti. S to točko smo naredili lep korak h končnemu sedmemu mestu, kar je bil naš cilj pred začetkom Lige za obstanek," je v vijoličastnem dresu povedal bivši igralec Jeruzalema David Bogadi. Zaključek tekme je bil - kot je že v navadi na Hard Eku - zelo dramatičen. Filip Jerenec je Maribor v 59. minuti popeljal do vodstva (22:23). Domačinom je do konca tekme ostalo 55 sekund, da uspešno zaključijo napad za izenačenje. Mladi Hebar je z lepim preigravanjem „z roko prek" prei-gral Jerenca in izid izenačil (23:23). 22 sekund je Mariboru preostalo za zadnji zmagoviti napad, a je poskus Jerenca iz devetih metrov zletel preko ormoškega gola in ostalo je pri neodločenem izidu. „Zelo dobra tekma, zato čestitke namenjam igralcem obeh ekip. Oboji smo šli 'na nož', kot se za sosedski derbi spodobi. Hard Ek je tudi tokrat ostal neosvojen in naš cilj je, da tako ostane tudi v zadnjem krogu, ko v Ormož v petek, 25. maja, prihaja Trimo iz Trebnjega," je povedal trener Je-ruzala Saša Prapotnik. Vinarje v predzadnjem krogu čaka gostovanje pri Šmartnem, ki je skupaj s Slovanom iz Ljubljane izpadel iz elitne lige. UK Rokomet • 1. B SRL (m) Šolski šport • Rokomet (dekleta, fantje) Drava proti prvakom solidna le v prvem polčasu Sviš Ivančna Gorica -Drava Ptuj 34:19 (16:12) DRAVA PTUJ: Osterc, Mlač-Čer-ne 3, Maroh 3, Bračič, Sabo, Po-lutnik, Falež, Rožman, Bedrač 3, Koštomaj 4, Krajnc 1, M. Žuran 5, Krabonja, S. Žuran. Trener: Vladimir Vujovič. SEDEMMETROVKE: Sviš Ivančna Gorica 5/7, Drava Ptuj 4/6. IZKLJUČITVE: Sviš Ivančna Gorica 8 minut, Drava Ptuj 4 minut. Zadnjo tekmo sezone 2017/18 so ptujski rokometaši odigrali proti prvakom 1. B-Iige, proti Svišu. Domačini so tekmo vzeli sila zares in so imeli bučno spodbudo tudi s tribun, saj so z zmago potrjevali napredovanje v elitno slovensko ligo. Dodatno se je videlo, da so igralci iz Ivančne Gorice dodobra naštudirali igro Drave in so se na njo zelo dobro pripravili. Gostje so imeli težave z manjšim številom igralcev, medtem ko so domačini prav z veliko rotacijami prišli do velike prednosti. Prvo prednost so si priigrali že na začetku, ko so v 11. minuti po-vedli z 8:3. Z nekaj dobrimi potezami v napadu in obrambi je Drava ta zaostanek znižala na minus dva, vendar je na odmor vseeno odšla z zaostankom štirih zadetkov. V prvem polčasu so tako še nekako držali korak z zelo motiviranimi domačini, ki so v drugem še bolj »stopili na plin«. V obrambi so zaigrali še bolj čvrsto in iz tega neumorno zadevali iz protinapadov. Z dvema velikima serijama 5:0 in 6:0 so pobegnili Dravi, ki v nadaljevanju ni bila konkurenčna. Z veliko manjšim številom igralcev ni mogla držati visokega tempa igre Sviša, ki se je dobesedno »razletel« po igrišču. Končni rezultat je bil 34:19. Kapetan in tokrat najboljši strelec Drave Marko Žuran je po tekmi dejal: »Po začetnem zaostanku Marko Žuran (RK Drava Ptuj) smo kar dobro strnili naše vrste ter se približali Svišu, ki je potreboval točki za naslov prvakov in domačini so imeli zares dobro podporo s tribun. Na krilih navijačev so nato v drugem polčasu igrali odlično, medtem ko je nam zmanjkalo moči, da bi se lahko enakovredno kosali z njimi.« Tako je Drava s porazom zaključila tekmovalno sezono 2017/18, ki so jo končali na 8. mestu. O sezoni Žuran doda: »Sezono smo presenetljivo dobro začeli s petimi zmagami in neodločenim rezultatom. Očitno smo bili takrat še v formi iz lanske prve lige, saj so nam kljub precejšnjim igralskim menjavam uspevali dobri rezultati. Sledila je kriza in obdobje slabših rezultatov ter po polovici sezone tudi menjava trenerja, saj je Nikolo Bistroviča zamenjal Vladimir Vujovič. Po tej menjavi se je veliko stvari v naši igri spremenilo in mislim, da smo pod njegovim vodstvom igralci naredili lep napredek. Ta napredek je temelj za naprej in prihodnjo sezono bomo Najboljši učenci in učenke OŠ Ormož Ekipa OŠ Ormož je osvojila naslov območnih prvakov v rokometu med mlajšimi učenci. Foto: Črtomir Goznik prav gotovo imeli višje postavljene cilje od letošnjega končnega 8. mesta.« David Breznik V sredini aprila je v športni dvorani OŠ Ormož potekalo območno tekmovanje v rokometu za mlajše učence letnika 2005 in mlajše. Med tremi ekipami so naslov območnih prvakov osvojili domačini, učenci OŠ Ormož. V zaključnem obračunu dneva so bili za gol boljši od ekipe OŠ Gorišnica. Tekmovanje se na tej stopnji konča. Rezultati: OŠ Ormož - OŠ Ljudski vrt 13:3, OŠ Ljudski vrt - OŠ Gorišni- ca 7:9, OS Gorišnica - OS Ormož 11:12. Vrstni red: 1. OŠ Ormož 2. OŠ Gorišnica 3. OŠ Ljudski vrt Konec aprila je v športni dvorani OŠ Ljudski vrt potekalo področno tekmovanje v rokometu za mlajše učenke, letnik 2005 in mlajše. V troboju ekip iz OŠ Ormož, OŠ Gorišnica in domače OŠ Ljudski vrt je prvo mesto osvojila ekipa iz Ormoža, ki je zmagala v obeh srečanjih. Tekmovanje se na tej stopnji konča. Rezultati: OŠ Ljudski vrt - OŠ Ormož 3:11, OŠ Ormož - OŠ Gorišnica 9:5, OŠ Gorišnica - OŠ Ljudski vrt 16:7. Vrstni red: 1. OŠ Ormož 2. OŠ Gorišnica 3. OŠ Ljudski vrt UR 1G Štajerski Šport, rekreacija torek m 15. maja 2018 Nogomet • 3. SNL sever, lige MNZ Ptuj Cirkulane premočne za Podvince Superlíga 3. SNL sever: bo drugič bolje ... REZULTATI 24. KROGA: AjDAS Lenart - Zreče 3:2 (1:1), Tehnotim Pesnica - Mons Claudius 2:1 (0:1), Dravograd Avto Grubelnik - Ko-rotan Prevalje 1:0 (1:0), Dravinja - Kety Emmi Bistrica 3:3 (2:3), AS System Šmarje pri Jelšah - Pohorje 1:4 (1:2), Šampion - Fosilum Šentjur 4:1 (1:0), S.Rojko Dobrov-ce - Videm 2:0 (1:0). 1. DRAVOGRAD 24 17 6 1 59:17 57 2. ŠAMPION 24 15 8 1 55:17 53 3. DRAVINJA 24 12 7 5 44:25 43 4. TEHNOTIM PESNICA 24 12 6 6 34:25 42 5. ZREČE 24 12 3 9 56:34 39 6. KETY EMMI BISTRICA 24 10 8 6 36:28 38 7. POHORJE 24 9 4 11 36:47 31 8. MONS CLAUDIUS 24 7 9 8 31:38 30 9. VIDEM 24 8 5 11 32:41 29 10. FOSILUM ŠENTJUR 24 7 3 14 31:58 24 11. S.ROJ. DOBROVCE 23 7 2 14 32:42 23 12. AJDAS LENART 23 7 2 14 28:53 23 13. KOROTAN PREVALJE 24 6 2 16 31:40 20 14. ŠMARJE 24 5 1 18 24:64 16 S. ROJKO DOBROVCE -VIDEM 2:0 (1:0) STRELCA: 1:0 Krivec (10.). 2:0 Hutinski (69.) VIDEM: Mikič, Lončarič, Kosta-njevec, Antolič, Adedoja, Hliš, Lo-venjak, Krajnc, Tement, Plajnšek (od 58. Kovačič), Bračič (od 75. Lah). Trener: Robert Hojnik. Predzadnje gostovanje Vidma v tej sezoni se za varovance Ro- berta Hojnika ni končalo dobro. Tekma je bila s sobotnega prestavljena na nedeljski termin, vzrok pa je bila sobotna nevihta. Rume-no-zeleni so zaradi poraza izgubili mesto na lestvici in so trenutno deveti. Kljub temu da tokrat niso bili pravi, so imeli gostje vse vajeti igre povsem v svojih nogah. Zap-retili so takoj na začetku, toda Tementu iz dveh lepih situacij ni uspelo premagati domačega čuvaja mreže Hrastnika. Kazen je bila hitra, v 10. minuti je za domačine zadel Krivec - 1:0. Tudi po zadetku so gostje narekovali tempo igre, igralo se je praktično le na domača vrata, a ekipa Do-brovc se je dobro branila in tudi ubranila. Tudi v nadaljevanju so bili gostje podjetnejši, res pa je, da pritisk ni bil več tako silovit. Po nekaj obetavnih situacijah so varovanci Roberta Hojnika na sredini drugega polčasa prejeli zadetek, ki se je kasneje izkazal za ključnega. Po vodstvu domače vrst z 2:0 poti nazaj za Videm ni bilo več ... Tako je v nedeljo zmagala po kakovosti slabša ekipa, a to moštvo si je samo zmago očitno bolj želelo. Pred Vidmom je v soboto zadnja domača tekma v tem letu, gostili bodo moštvo Dravinje, ki trenutno zaseda visoko 3. mesto na lestvici. 19. krog Supelige je bil prvi, kjer so se med seboj merila moštva v ligi za prvaka in ligi za obstanek. V boju za najvišja mesta so Stojnci doma gladko ugnali Hajdino, Cir-kulane pa z novo visoko zmago še naprej ostajajo na čelu lestvice. V Bukovcih se je v ligi za obstanek zgodilo presenečenje, saj je slavila gostujoča ekipa Prager-skega in tako z zmago zapustila zadnje mesto na lestvici. Apače so po preobratu v nadaljevanju strle odpor Središča ob Dravi. LIGA ZA PRVAKA REZULTATI 19. KROGA: Stojnci - Hajdina 3:1 (2:0): strelci: 1:0 Jaušovec (1.), 2:0 Korez (16.), 3:0 S. Meznarič (82.), 3:1 Pre- log (92.); Cirkulane - Podvinci 3:0 (2:0); strelca: 1:0 Murat (18.), 2:0 Murat (31.), 3:0 Arsič (71.). Prosta je bila Gerečja vas. 1. CIRKULANE 19 13 2 4 44:19 41 2. STOJNCI 19 12 3 4 32:22 39 3. GEREČJA VAS 18 10 3 5 29:19 33 4. PODVINCI 19 8 6 5 32:24 30 6. HAJDINA 19 6 7 6 36:35 25 LIGA ZA OBSTANEK REZULTATI 19. KROGA: Apače - Središče ob Dravi 2:1 (0:1); strelci: 0:1 Gašparič (17.), 1:1 Šešo (48.), 2:1 Kajzer (66.); Bukovci - Pragersko 0:2 (0:1); strelca: 0:1 Hajnc (37.), 0:2 Novak Foto: Črtomir Goznik V Cirkulanah je domači vodilni superligaš ugnal goste iz Podvincev. (53.). Prosta je bila ekipa Markovci. 1. APAČE 19 8 2 9 33:35 26 2. BUKOVCI 19 5 8 6 32:32 23 3. MARKOVCI 18 5 3 10 28:40 18 4. PRAGERSKO 19 2 5 12 26:43 11 5. SREDIŠČE OB DRAVI 19 5 1 13 26:49 10 1. liga MNZ Ptuj LIGA ZA PRVAKA REZULTATI 19. KROGA: Skorba - Podlehnik 3:1 (1:0), Boč Poljčane - Gorišnica 1:1 (1:1). Prosta je bila ekipa Grajene. 1. SKORBA 2. BOČ POLJČANE 3. GRAJENA 4. GORIŠNICA 5. PODLEHNIK 19 15 2 2 B3:2S 4T 19 11 5 3 51:22 3S 1S 1O 2 B 5B:49 32 19 S 4 T 4O:35 2S 19 S 4 T 3T:34 2S Strelstvo • 2. turnir Državne lige trap Ormožani za las ob dvojno zmago na domačem strelišču Pretekli konec tedna je Strelsko društvo Trap Ormož na domačem strelišču pri Lagunah ob Dravi organiziralo 2. turnir državne lige trap skupine Vzhod. Ormožani so se znova izkazali kot dobri gostitelji in udeležence presenetili še z novo pridobitvijo strelišča -nadstrešnico, ki bo strelce ščitila pred soncem in jim omogočala dodatne treninge tudi v primeru slabega vremena. Ormožani pa so se na domačem strelišču izkazali tudi z dobrim streljanjem in odličnimi dosežki. Napet dvoboj Blazinšek-Maček V prvoligaškem tekmovanju posameznikov se je v finale najboljše šesterice z drugim najvišjim rezultatom kvalifikacij (71) uvrstil ormoški strelec Tomaž Blazinšek, aktualni evropski pod-prvak v mešanih parih v trapu, ki je s serijami 23, 24 in 24 zadetkov od 75 možnih tarč postavil drugi najboljši rezultat v letošnji sezoni. Z vrhunskim streljanjem v kvalifikacijah, s 73 zadetki in dvema polnima serijama 25 zadetkov, je blestel dvakratni olimpijec Boštjan Maček, ki se po lanski izpuščeni sezoni zaradi poškodbe znova vrača v olimpijsko formo. Najboljša strelca v kvalifikacijah v finalu nista dovolila presenečenja in sta si priborila dvojno zmago, le za odtenek boljši pa je bil na koncu Maček (23:22). Dobro se je v kvalifikacijah boril tudi drugi ormoški strelec Jože Kampuš, ki je s 66 zadetki šele po dodatnem razstreljevanju ostal brez finala in osvojil 7. mesto. Ptu-jčan Mišo Rakuša se je s 63 zadetki uvrstil na 9. mesto. V 2. ligi Skledar do srebra V drugoligaškem tekmovanju posameznikov se je v finale uvr- stil tudi predsednik ormoških trap strelcev Branko Valenko (65 zadetkov) in v finalu osvojil končno 6. mesto. Še več natančnosti pa je pokazal Kidričan Sergej Skle-dar, ki je bil najboljši v kvalifikacijah z 68 zadetki, nato pa v finalu v končnem obračunu za zlato odličje moral priznati premoč radgonskemu strelcu Tadeju Kosta-njevcu (21:18). Kljub temu je bil Skledar zelo vesel svojega prvega odličja v sezoni in napredovanja na 3. mesto v skupnem seštevku posameznikov. Druga zmaga za ormoškega mladinca Miho Nahtigala Med mladinci je dobro streljanje pokazal perspektivni ormoški strelec Miha Nahtigal, ki je z 62 zadetki ugnal Reneja Mačka iz Murske Sobote, še drugič v sezoni pa se je bronastega odličja veselil V A- m. __ Foto: Strelska zveza Slovenije Ormoški trap strelci, z leve strani Jože Kampuš, evropski podprvak Tomaž Blazinšek ter mladinca Miha Nahtigal in Leon Sadek, so na domačem 2. turnirju državne lige v trapu pokazali dobro streljanje in osvojili posamično in ekipno srebro v 1. ligi in ekipnem tekmovanju, med mladinci pa je zmago slavil Miha Nahtigal. Rezultati: Trap, 1. državna liga: 1. Boštjan Maček, TŠK T3 t 23 2. Tomaž Blazinšek, TOR H t 22 3. Dani Šmid, RDG TO t ^ 4. Denis Pojbič, TŠK BT t 9 5. Ivan Krkač, KUN BB t 1 6. Josip Kolmačič, TKU BT t 2 7. Jože Kampuš, TOR BB 9. Mišo Rakuša, POE B3 Trap, 2. državna liga: 1. Tadej Kostanjevec, RDG BT t 21 2. Sergej Skledar, KID BS t 1S 3. Miroslav Podpadec, RGL BS t 12 6. Branko Valenko, TOR B5 t 2 16. Bojan Rakuša, POE 5O 20. Mitja Golob, POE 4T 21. Stanislav Pfeifer, POE 4T 22. Jožef Kaučič, POE 4T Mladinci: 1. Miha Nahtigal, TOR B2 2. Rene Maček, TŠK 54 3. Leon Sadek, TOR 49 4. Tea Topolovec, TKU 44 5. Nejc Kralj, POE 43 LIGA ZA OBSTANEK REZULTATI 19. KROGA: Ormož - Dornava 7:1 (3:0), Rogoznica - Polskava avtop. Grobelnik 8:0 (1:0). Prosta je bila ekipa Tržca. 1. ORMOŽ 19 7 3 9 45:42 24 2. ROGOZNICA 19 8 5 6 43:31 23 3. TRŽEC 18 5 1 12 30:52 16 4. DORNAVA 19 4 3 12 26:53 15 5. POLSKAVA 19 3 1 15 24:69 10 2. liga MNZ Ptuj REZULTATI 15. KROGA: Oplo-tnica - Hajdoše 1:2 (1:0), Majšperk Veteranske lige MNZ Ptuj VETERANI 35 ZAHOD REZULTATI 13. KROGA: Spodnja Polskava - Leskovec 3:1, Hajdina -Lovrenc 6:2. Picerija Špajza - Makole Bar Miha 1:7 (1:3), Lovrenc - Zgornja Polska-va 4:5 (1:2), Slovenja vas - Lesko-vec 2:2 (0:2). 1. ZAVRČ 13 13 0 0 92:8 39 2. LESKOVEC 13 9 2 2 48:21 29 3. ZGORNJA POLSKAVA 13 7 2 4 39:38 23 4. MAKOLE BAR MIHA 13 6 2 5 37:25 20 5. HAJDOŠE 14 6 1 7 22:35 19 6. SLOVENJA VAS 14 6 1 7 25:40 19 7. LOVRENC 14 5 1 8 26:39 16 8. OPLOTNICA 13 1 2 10 21:55 5 9. MAJŠPERK ŠPAJZA 13 1 1 11 15:64 -2 TP, JM, JB 1. PODVINCI 2. DORNAVA 3. GORIŠNICA 4. GRAJENA 5. PODLEHNIK 6. MARKOVCI 7. TRŽEC 8. BOROVCI 12 9 3 O 5O:15 3O 12 9 O 3 3O:1S 2T 12 B 2 4 33:21 2O 12 5 2 5 29:22 1T 12 4 4 4 23:15 1B 11 3 1 T 1S:3T 9 10 1 2 T 13:3T 5 11 1 2 S 11:42 5 najmlajši ormoški strelec, 16-letni Leon Sadek, nekdanji državni rekorder s serijsko zračno puško. Ormožanom ekipno srebro V ekipnem tekmovanju, kjer strelci nastopajo v enotni konkurenci, so z najboljšim rezultatom letošnje sezone slavili strelci SD Trap Štefana Kovača iz Murske Sobote (203) in le za eno zadeto tarčo več ugnali ormoško ekipo, ki je z 202 zadetkoma po bronu na 1. turnirju tokrat osvojila ekipno srebro. Šele tretji so bili radgonski strelci (192), zmagovalci uvodnega turnirju. Ptujska trap ekipa Poetovio je s 160 zadetki osvojila sedmo mesto in izboljšala svoj rezultat iz uvodnega turnirja. Simeon Gonc 1. HAJDINA 2. SKORBA 3. GEREČJA VAS 4. LOVRENC 5. LESKOVEC 12 1O 1 1 49:1B 31 12 S 2 2 41:29 2B 11 5 4 2 1B:15 19 13 4 1 S 2O:2T 13 12 2 1 9 12:3O T 6. SPODNJA POLSKAVA 12 1 3 8 12:33 6 VETERANI 35 VZHOD REZULTATI 12. KROGA: Podvinci - Grajena 3:3, Markovci - Podlehnik 1:6, Dornava - Gorišnica 2:0. VETERANI 40 REZULTATI 13. KROGA: Maj-šperk - Pohorje Oplotnica 0:2, Ormož - Hajdoše veterani 8:1. 1. ORMOŽ 13 9 2 2 45:18 29 2. ZG. POLSKAVA 12 7 3 2 30:21 24 3. VIDEM 12 6 4 2 32:20 22 4. HAJDOŠE 13 5 0 8 21:39 15 5. POHORJE 13 3 2 8 11:29 10 6. MAJŠPERK 13 2 1 10 22:34 7 Športni napovednik Nogomet • Superliga LIGA ZA PRVAKA PARI 20. KROGA, SREDA OB 17.30: Gerečja vas - Podvinci, Haj-dina - Cirkulane. Prosta je ekipa Stojnci. LIGA ZA OBSTANEK PARI 20. KROGA, SREDA OB 17.30: Markovci - Središče, Pra-gersko - Apače. Prosta je ekipa Bukovci. 1. líga MNZ Ptuj LIGA ZA PRVAKA PARI 20. KROGA, SREDA OB 17.30: Gorišnica - Skorba, Grajena - Podlehnik. Prosta je ekipa Boč Poljčane. LIGA ZA OBSTANEK PARI 20. KROGA, SREDA OB 17.30: Polskava Avtoprevozništvo Grubelnik - Ormož, Tržec - Dornava. Prosta je ekipa Rogoznica. Veteranske lige MNZ Ptuj VETERANI 35 VZHOD 13. KROG, PETEK OB 18.00: Gorišnica - Markovci, Podlehnik -Borovci, Dornava - Podvinci; ob 18.30: Tržec - Grajena. VETERANI 35 ZAHOD 14. KROG, PETEK ON 18.00: Skorba - Spodnja Polskava, Gerečja vas - Hajdina, Lovrenc - Leskovec. VETERANI 40 14. KROG, ČETRTEK OB 18.00: Hajdoše veterani - Pohorje Oplotnica; petek OB 18.00: Zgornja Polskava - Ormož, ob 18.30: Videm - Majšperk. 39. Kros vrtca Ptuj in 11. Medobčinski kros za cicibane in cicibanke Vrtec Ptuj v sodelovanju z Zavodom za šport Ptuj organizira 39. Kros vrtca Ptuj in 11. Medobčinski kros za cicibane in cicibanke 2018. Potekal bo v sredo, 16. 5., s pričetkom ob 9.30 na Mestnem stadionu Ptuj. V primeru slabega vremena bo kros izpeljan naslednji dan. JM torek • 15. maja 2018 Šport, šport mladih Štajerski IT Tenis • Mednarodni turnirji Vidovič prvič slavil na turnirjih TE Pretekli teden so številni ptujski igralci in igralke nastopali na številnih mednarodnih turnirjih na peščeni podlagi, katerih sezona je v polnem razmahu. Zidanškova v Rimu Tamara Zidanšek je po svoji rekordni uvrstitvi na WTA-lestvici (125. mesto) nastopila na članskem ITF-turnirju v Rimu, kjer je nagradni sklad znašal 25.000 dolarjev. Bila je 1. nosilka. Tokrat ji uspešne serije iz zadnjih turnirjev ni uspelo nadaljevati, saj je svoje nastope končala v 2. krogu. Premočna je bila 23-letna Čehinja Jesika Maleckova (311.), ki je zmagala v dveh nizih (5:7, 4:6). Mladinski ITF-turnir v Maroku: prav dobro za Makoričevo V Casablanci je potekal močan mladinski ITF-turnir visokega 1. ranga (višje so le še grand slami), na katerem je nastopila tudi Maja Makorič (377. na mladinski ITF-le-stvici). 16-letna članica TK Terme Ptuj je svoje nastope opravila za oceno prav dobro. Očitno je maj njen mesec, saj je lani v tem času osvojila doslej edini ITF-turnir, v Podgorici (5. rang). Maja je na severu Afrike uspešno preskočila dva kroga, pri čemer je izločila tudi 15. nosilko, 16-letno Američanko Sasho Wood (202.). V 3. krogu ji je napredovanje med najboljšo osmerico preprečila 2. nosilka, Francozinja Yasmine Mansouri (90.), ki je bila na začetku leta že 30. mladinka sveta. Mansourijeva je na koncu Mladinski ITF-turnir v Casablanci: 1. krog: Makorič - Zeghlouli (Maroko) 6:3, 6:0; 2. krog: Makorič - Wood (ZDA, 15.) 6:4, 6:2; 3. krog: Makorič - Mansouri (Francija, 2.) 4:6, 3:6; finale: Mansouri (2.) - Nahmana (Borundi, 3.) 6:3, 6:1. tudi osvojila turnir. Maja je skupaj z Litovko Iveto Daujotaite nastopila tudi med dvojicami. Z dvema zmagama sta se prebili do četrtfinala in pri tem izločili tudi 4. nosilki, italijansko--poljsko navezo Delai-Baszak. Če-trtfinalni dvoboj sta predali. Grawe Open - turnir serije TE v Mariboru V Mariboru se v teh dneh mudi veliko število mladih igralcev in igralka, ki nastopajo na dveh zaporednih turnirjih serije Tennis Europe v konkurenci U-14 in U-16 (2. ranga). Na igriščih ŽTK Maribor je bil pretekli teden odigran turnir Grawe Open, ta teden pa na igriščih TK Branik Maribor poteka Bergantov memorial. Turnirja sta lepa priložnost za domače igralce, da se preverijo v mednarodni konkurenci, najboljše pa je to izkoristil 15-letni Ptujčan Blaž Vidovič, ki je celo osvojil svoj prvi turnir tega ranga. Vidovič je bil v konkurenci 48 nastopajočih v glavnem turnirju 7. nosilec, svoj zmagoviti pohod pa je začel v 2. krogu, saj je bil v 1. krogu prost. Za začetek je izločil Avstrijca Hansa Petra Kaufmanna in Turnir TE U-16, Grawe Open, Maribor: 2. krog: Vidovič (7.) - Kaufmann (Avstrija) 6:2, 6:2; 3. krog: Vidovič (7.) - Biagiotti (Danska) 6:2, 6:1; četrtfinale: Vidovič (7.) - Tra-montin (Italija, 13.) 6:4, 6:1; polfinale: Vidovič (7.) - Kalocsai (Madžarska, 2.) 6:1, 6:1; finale: Vidovič (7.) - Mitrovič (Hrvaška 10.) 6:1, 6:3. Danca Richarda Biagiottija, nato pa so na vrsto prišli na papirju težji tekmeci, sami nosilci. A tudi ti niso bili dorasli odličnim predstavam varovanca trenerja Luke Hazdov-ca, ki je nanizal še zmage proti Tara Gorinšek (TK Terme Ptuj) Sara Lampet, saj jih je med posa^ meznicami osvojila kar pet. Zmag se je veselila med deklicami C v dis ciplinah 50 metrov hrbtno (37.15) 100 metrov prosto (1.12.94) in 50 metrov prsno (41.21). Ob tem je bila še druga na 50 metrov delfir in tretja na 100 metrov hrbtno. Druga mesta so za PK Terme Ptuj dosegli Bernard Veršič na 50 Italijanu Alessiu Tramontinu, Madžaru Petru Kalocsaiu in Hrvatu Franu Mitroviču. Še najmanj iger je v polfinalu prepustil 2. nosilcu iz Madžarske, s čimer je naredil odlično osnovo za finalni dvoboj proti letu mlajšemu Hrvatu Mitroviču. In ga nato odlično oddelal ter se veselil svojega prvega osvojenega turnirja serije TE (enkrat je doslej igral že tudi v finalu mladinskega ITF-turnirja). Med dvojicami se je Vidovič skupaj s klubskim sotekmovalcem Žigom Kovačičem prebil do četr-tfinala. V konkurenci deklet je v glavnem turnirju nastopilo 32 deklet, med njimi tudi tri članice TK Ter- me Ptuj Tara Gorinšek, Taja Lon-čarič in Nina Pliberšek. Taja je morala v 2. krogu priznati premoč 1. nosilki in kasnejši zmagovalki turnirja Tari VVurth (Hrvaška), Nina in Tara pa sta se prebili še korak naprej, do četrtfi-nala. To sta bili tudi edini slovenski uvrstitvi med osem najboljših igralk. Nino je na tej točki izločila 4. nosilka Marijana Majetič (Hrvaška), Taro pa 2. nosilka Marta Be-lokrijeva (Rusija). Gorinškova je bila skupaj z Aleo Bubek (Gorica) polfinalistka med dvojicami. Luka Hazdovac: »Za Blaža je bil to turnir za krepitev samozavesti, saj na zadnjih mladinskih ITF-tur-nirjih ni našel pravega ritma. Uspelo mu je odigrati odličen turnir TE 2. ranga in na koncu slaviti, kar ne uspe vsakemu: Filip Jeff Planin-šekje lani npr. odpovedal v finalu, Blaž pa pred dvema letoma v finalu TE U-14 v Mariboru. Pri dekletih je bila najbližje uvrstitvi v polfinale Tara Gorinšek, ki je imela dobljen četrtfinalni dvoboj z Rusinjo Belokrijevo, a ji pri vodstvu 4:3 v 3. nizu nekaj odločilnih žogic ni uspelo unovčiti za zmago.« M za prvo v zunanjem, 50-metrskem bazenu, in za začetek poletne sezone, bi jo predstavil kot dober začetek. Rezultatsko smo od lani napredovali, seveda nekateri več, drugi manj, a pomembno je, da so moji plavalci odplavali 16 osebnih rekordov. Morda je nekoliko izstopala Sara Lampret, ki tudi največ časa posveti plavanju.« Ptujsko plavanje so na tekmovanju predstavljali tudi člani Plavalne akademije Kurent, nastopilo je 25 njihovih tekmovalcev, ki so opravili 42 startov. Bili so zelo uspešni pri popravljanju osebnih rekordov, obenem pa so osvojili tudi sedem medalj. Drugo mesto sta si priplavali Eva Hvalec na 50 metrov hrbtno in Sofija Peteršič na 50 metrov prosto. Tretje mesto so zasedli Gregor Šerbec na 50 metrov prosto in 50 metrov delfin ter Mia Jovanovic na 50 metrov hrbtno. Ženska štafeta 4-krat 50 metrov prosto je bila druga, moška štafeta pa je osvojila tretje mesto. Saša Erlih, trener mlajših selekcij PA Kurent, je po tekmovanju povedal: »Naš osnovni namen je bil, da na tekmovanju z mlajšimi selekcijami pokažemo, kako smo napredovali, medtem ko smo pri starejših ciljali tudi na dobre rezultate. Sedem medalj za naše plavalce ocenjujem za lep uspeh, med njimi smo dve dobili tudi v štafetah, kjer se je pokazal pravi ekipni duh naše akademije.« 14. Pokal Terme Ptuj je dva dni minil v lepem sončnem vremenu in je prinesel solidne rezultate v nižjih starostnih kategorijah. Prav otroci so tokrat na Ptuju na tradicionalnem mitingu najbolj uživali v vodi in druženju ob njej. David Breznik Plavanje • 14. Pokal Terme Ptuj 2018 Tradicionalni miting z udeleženci iz treh držav na 100 metrov prsno in Katarina Šeruga na 100 metrov prsno ter na 100 metrov prosto. Ob tem je PK Terme Ptuj dobil še medalji v štafetnih preizkušnjah, saj je bila Plavanje • 14. Pokal Terme Ptuj 2018 Tradicionalni miting z udeleženci iz treh držav Olimpijski bazen v Termah Ptuj je dva dni obsevalo veliko plavalne energije na 14. Pokalu Terme Ptuj. Sprehod skozi startno listo je pokazal, da je bilo prijavljenih 260 tekmovalcev iz desetih slovenskih in štirih tujih klubov (trije so bili iz Hrvaške in eden iz Nemčije). Po tradiciji zadnjih let je na Ptuj pripeljal močno zasedbo mladih nadarjenih plavalcev SC Wacker Burghausen, ki je tudi tokrat izstopal z uspehi, saj so njihovi plavalci skupno pobrali kar 43 medalj. Omenjen klub je imel tudi plavalko z najboljšim izidom na mitingu, to je bila Marlene Von Sommoggy, ki je na 200 metrov prosto dosegla čas 2.46.54. Pri moških je dosegel najboljši rezultat Jure Dolinar (Društvo vodnih športov Posejdon), ki je na 400 metrov prosto plaval 4.31.11. To sta bila absolutno najboljša rezultata mitinga. Poseben pokal za najboljši seštevek rezultatov v štirih disciplinah sta prejela Marlene Von Sommoggy pri dekletih in Manuel Kohlschmid pri fantih - oba člana SC Wacker Burghausen. Med vsemi udeleženci je imel veliko število prijavljenih plavalcev na startni listi organizator tekmovanja Plavalni klub Terme Ptuj. Na eni strani je dal priložnost predvsem svojim mladim plavalcem, dobro delo so opravili tudi njihovi sodniki. Več o samem mitingu je povedala predsednica kluba Mateja Rozman: »Zelo smo zadovoljni z izvedbo samega dvodnevnega tekmovanja, v katerega smo vložili veliko dela. Zahvaljujem se vsej ekipi, ki je pri tem sodelovala.« Tudi rezultatsko so bili organizatorji s skupno 29 tekmovalci v tridesetih disciplinah (opravili so več kot 100 startov) zelo uspešni, saj so pobrali kar 20 medalj. Med dobitnicami medalj je izstopala - metrov prsno, dvakrat Nuša Ar; nuš na 50 metrov prosto ter 100 - metrov prsno ter Blaž Kralj na 200 , metrov prosto. Bronaste medalje so si pripla-: vali Maša Jeza na 50 metrov prs-1 no ter 200 in 400 metrov prosto, Dora Mertelj na 50 metrov : prsno, Matevž Mertelj na 100 metrov prsno, Maruša Šeruga na 100 metrov prsno in Katarina Šeruga na 100 metrov prsno ter na 100 metrov prosto. Ob tem je PK Terme Ptuj dobil še medalji v štafetnih preizkušnjah, saj je bila moška na 4-krat 50 metrov prosto druga, ženska je bila na isti razdalji tretja. Igor Sternad, trener tekmovalne ekipe PK Terme Ptuj, je po mitingu povedal: »Na tekmovanju sem spremljal pet plavalcev, Saro Lampret, Najo Fridl, Tomaža Ro-biča, Felixa Potočnika in Vida Pap-dija. Ker to tekmo nekako štejemo Foto: Črtomir Goznik Na plavalnem mitingu v Termah Ptuj je nastopilo 260 tekmovalcev. 18 Štajerski Na sceni torek • 15. maja 2018 SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - Ansambel Primož in Dobrovoljci Glasba z zgodbo in lastno ustvarjanje Primož in Dobrovoljci je čisto nov ptujski narodno-zabavni ansambel, ki ga sestavljajo glasbeno zelo izobraženi in izkušeni glasbeniki: Primož Kirič (vodja ansambla, kitarist, vokalist), Blaž Hameršak (harmonika, vokal), Kristijan Hameršak (bas kitara) in Franci Lovrec (klarinet, vokal). „Vsi imamo široki spekter znanja in izvajanja," pove vodja Primož Kirič, zaslužen tudi za ime ansambla. Želel je preprosto ime, takšno, ki je bliže ljudskosti, bliže okvirom, v katerih naj bi bila na-rodno-zabavna glasba, ki to več ni. Svoje ime pa je dodal, ker je vodja skupine, najstarejši po glasbenem stažu in izkušnjah. Kljub svoji mladosti pa so zelo izkušeni in glasbeno zelo izobraženi tudi mlajši člani ansambla: Blaž, Kristijan in Franci. Primož Kirič je skoraj trinajst let deloval v skupini Zlati dečki, s katerimi je posnel tudi nekaj skladb, in še v nekaterih drugih skupinah. Nastopa pa tudi sam ter v duetu z mlado zdravnico Jasmino Dovnik, s katero poustvarjata zabavno glas- bavni glasbi," pove vodja Primož. Tudi pri ustvarjanju skladbe in pisanju besedila Stara harmonika, s katero so se predstavili na prediz-boru za letošnji vurberški festival, je to dosledno upošteval. Ta nastop je bil tudi prvi uradni javni nastop nove skupine. V preteklosti je na njem že sodeloval, vendar le kot avtor skladb za ansambel Upanje, s katerim že dolgo uspešno sodeluje. Na vurberškem festivalu je že tudi prejel nagrado za besedilo, za pesem z naslovom Ptujske ulice. „Prvo sporočilo, ki ga poslušalec dobi od glasbe, je besedilo, je zgodba," je prepričan. Ansambel Primož in Dobrovolj-ci v svojem muziciranju ne bodo iskali nekih povsem novih poti, poslušalce bodo skušali pritegniti z zanimivimi, preprostimi in enostavnimi skladbami ter s kakovostnim izvajanjem. S čisto ptujsko skladbo pa se želijo predstaviti tudi na jubilejnem, 50. festivalu naro-dno-zabavne glasbe Ptuj 2019. V ospredju je lastno ustvarjanje glasbe, ne samo igranje, da bi pustili neko sled na področju narodno--zabavne glasbe, da bi za njimi nekaj ostalo, še doda vodja ansambla Primož Kirič. MG bo in vsako leto pripravita koncert. V drugih glasbenih skupinah pa so delovali že tudi ostali člani ansambla, tako da imajo vsi skupaj že zavidljivo glasbeno kilometrino. Vadijo na Ptuju in v okolici. Primož pove, da je vedno imel željo po ustvarjanju neke svoje glasbe. Pri narodno-zabavni glasbi se je učil od Tineta Lesjaka in njemu podobnih glasbenikov. Četudi sam občasno napiše kakšno bolj „komercialno" glasbo za katero od skupin, je prepričan, da glasba na festivalih narodno-zabavne glasbe ne bi smela odstopati od okvirov, ki so jih postavili Avseniki in Slak, kjer ni prostora za slenge in druge moderne primesi, ker je to naša dediščina, naša tradicija, poudari, ki jo moramo spoštovati. V pretežni meri pa se trudi, da ustvarja glasbo, ki izhaja iz neke ljudskosti, ki je preprosta in enostavna, ki jo spremlja besedilo z zgodbo. „Lah-ko rečem, da vsi v naši skupini zagovarjamo in smo pristaši tega izvornega pristopa k narodno-za- VSAK ČETRTEK OB 20. URI ORFEJČKOVA LESTVICA DVA X TRI ZABAVNA 1. DEJAN VUNJAK - Če mam pa tebe 2. MARJAN ZG0NC-Gasilec Izi 3. ČUKI - Gremo na morje NARODNA 1. VRAŽJI MUZIKANTI & SAŠA ZAMERNIK - Kako je mogoče 2. Ans. DOLENJSKIH 5-Jaz sem ta 3. Ans. ŠAUIVCI - Šala mala ........... NARODNA Glasujem za:_ ZABAVNA Glasujem za:_ Ime in priimek: Naslov: Tel. številka:_ Glasujete lako tudi na: JJ Luka Pepi Glasovnico pošljite na dopisnici na naslov: Mega Marketing d.o.o., p.p.13, 2288 Hajdina Iz naše preteklosti - Pisalo se je leto 2007 - drugi del o <1 l) V Markovcih so odprli novi gasilsko-vaški dom, ki je stal blizu 400.000 evrov in v katerega so domačini vložili več kot 5000 prostovoljnih delovnih ur. Prebivalci ob Mariborski cesti na Ptuju v okviru ureditve prometa zahtevajo najmanj protihrupno ograjo. Okrog reševanja tumiškega gradu so se v preteklosti in se še danes spletajo številne zgodbe. To poletje so se oglasili turniš-ki gasilci, ki jim je vsega dovolj, želijo urediti ribnik in park, ker mesto tako lepih sprehajalnih površin, kot so na tem območju, nima. V Spuhlji so nezadovoljni, saj so pogodbeni roki po pogodbi za Cero Gajke za infrastrukturo potekli že lani, za večnamensko dvorano se rok izteka letos. Pri bolnišnici Ptuj bodo v okviru rekonstrukcije Potrčeve ulice končno uredili krožišče. Priprave na pridobitev novih prostorov za OŠ dr. Ljudevita Pivka so končno stekle. Župani Spodnjega Pod-ravja podpirajo lokacijo pri Dijaškem domu. V novo šolo naj bi se preselili čez tri leta. Ptujski mestni svetniki so le sprejeli sklep o prenehanju zavoda Lokalna turistična organizacija Ptuj, ki so ga ustanovili v letu 2001. Gradnja nadomestnih igrišč pri OŠ Mladika še vedno ni končana, od decembra 2006 z umsko zgodbo S slavnostne otvoritve prvega topliškega hotela - hotela Primus. Foto: Črtomir Goznik sta v uporabi igrišče za košarko in kolesarski poligon. Montažno dvorano na tem območju pa naj bi zgradil znani ptujski nogometaš Nastja Čeh. V OŠ Mladika že vrsto let opozarjajo na problematiko poplavljanja kletnih prostorov šole, v katerih se nahaja tudi kuhinja z jedilnico. Z ureditvijo zunanje in notranje kanalizacije ter odvodnjavanjem bi problem rešili, pravijo v šoli. Kot kaže pa bo treba počakati na rekonstrukcijo šole, ki bo zajela tudi reševanje tega problema. Na območju Rabelčje vasi - zahod nastaja novo ptujsko poselitveno območje oz. območje koncentrirane stanovanjske gradnje, kjer je prostora za okrog 1500 do 2000 novih stanovalcev. Tako vsaj izhaja iz štirih lokacijskih načrtov. To pomeni, da naj bi bilo v nekaj letih na tem območju zgrajenih okrog r—i 500 stanovanjskih enot. Ptujski magistrat je ponoči prazen V novem Magistratu na Florija-novem trgu so uradno začeli poslovati 15. decembra leta 1907, kar pomeni, da je star 100 let. Danes je ponoči prazen, ker nima več stanovalcev, še leta 1934je v njem živelo enajst družin in en samski stanovalec. Zadnji stanovalci so ga zapustili okrog leta 1960. Dela v okviru vitalizacije Ptujskega jezera napredujejo. Ptuj bo s tem projektom dobil prvo rečno pristanišče v Slovenije in tudi pomol pri Termah. Likovna kolonija Art Stays je vse bolj festival in projekt revitalizacije mestnega jedra Ptuja. Za letošnje obnove fasad in streh v mestnem jedru je MO Ptuj namenila 200.000 evrov. Lions klub Ptuj praznuje 10-le-tnico delovanja, novi predsednik je postal Jure Šarman. Nekdanji počitniški dom občine Ptuj v Bio-gradu na morju je vse bolj ptujska hiša strahov. Na Ptuju snujejo že tretjo zgodbo organiziranosti turizma na lokalni ravni, tokrat naj bi bilo vse drugače, ker bo javno--zasebno partnerstvo bojda pod strogim nadzorom ministrstva za finance. Svetnike mestnega sveta kljub temu močno skrbi, ali bo v novi preobleki turistični evro bolje porabljen. V tem trenutku MO Ptuj za pospeševanje razvoja turizma namenja sicer le dobrih 190.000 evrov. Iniciativa za izboljšanje kakovosti zraka Na Ptuju se vse pogosteje sprašujejo, zakaj še ni rezultatov meritve kakovosti zraka, čepravje MO Ptuj med najbolj onesnaženimi, pa njeni prebivalci o tem ne bi smeli nič vedeti. Meritve so namreč pokazale, da so bile v času meritev koncentracije onesnaževal v primerjavi s postajami stalne avtomatske mreže med najvišjimi v Sloveniji. Za izboljšanje kakovosti zraka naj bi si prizadevala tudi novoustanovljena civilna iniciativa. Novi častni občan MO Ptuj je postal akademski kipar in magister restavratorstva Viktor Goj-kovič. Pri umeščanju hitre ceste Ptuj-Ormož imajo Markovčani vrsto pomislekov. Če bo ta cesta v resnici posegla v njihov bivanjski prostor, se bo zgodila civilna iniciativa, napovedujejo. Na Ptuju so odprli prvi štirizvezdični družinski hotel (Park hotel Ptuj), Stanka in Aleš Gačnik sta svojo hotelsko zgodbo na koncu Prešernove ulice dolgo snovala. Tudi na novem mestnem pokopališču v Rogoznici, ki trenutno sodi med najbolj neurejena pokopališča daleč naokrog, naj bi uredili spominski del mrtvorojenim otrokom in otrokom, umrlim po porodu. V Juršincih naj bi postavili Dom za starejše občane, kar naj bi prineslo 17 novih delovnih mest. Ptujski Sončni park je packa med kulturnimi spomeniki. Kdaj in kdo ga bo uredil, se bodo morali še dogovoriti. Že nekaj časa sameva majšperški dvorec, v katerem je bil dolga leta sedež policijske postaje. V Središču ob Dravi so obnovili občinske prostore. Hotel Primus, prvi hotel v sklopu Term Ptuj, pripoveduje rimsko zgodbo. Ima 250 postelj in tri predsedniške apartmaje, kar pomeni, da bo Ptuj po novem lahko gostil tudi najzahtevnejše goste, tudi tri predsednike hkrati. V PSC Hajdina so odprli zobozdravstveno ambulanto. V novi občini Cirkulane so v ospredju dela na cestah. Po 13 letih se je festival domače zabavne glasbe uspešno vrnil na minoritsko dvorišče, kjer so ga leta 1969 tudi začeli, vrnil se je tudi orfej, simbol festivala, na Mestni trg pa festivalska noč. Na 38. festivalu so bili najboljši Spev, Juhej in Novi spomni. V Spuhlji so pripravili prvo srečanje krajanov in krajank, ki bo poslej vsako zadnjo soboto v avgustu. V občini Hajdina so dokončali eno največjih investicij v letošnjem letu, pločnik z javno razsvetljavo in pripadajočo infrastrukturo ob cesti Ptuj-Maribor v dolžini 900 metrov. Panorama ima novega zakupnika, kljub temu je usoda tega prostora, kjer raste 19.020 dreves, še naprej negotova. Na Jeruzalemu so odprli prenovljeni Dvorec Jeruzalem. Kulturni center ob Potrčevi? Začela so se dela na avtocestnem odseku Draženci-Slivnica, avtocesta do Gruškovja naj bi bila po optimističnih napovedih zgrajena do leta 2011. V Zavrču so zgradili novi mednarodni mejni prehod. Septembrske poplave so zalile več kot 700 hektarov kmetijskih površin in več kot 30 hiš na območju občin Majšperk in Videm. Višje sodišče v Mariboru je zavrnilo pritožbo MO Ptuj, bolnišnične parcele niso občinska last. To so v ptujski bolnišnici vseskozi trdili. Ob železniškem prehodu pri RTP Cirkovce, ki je doslej terjal 11 človeških življenj, so odprli avtomatske zapornice. Ptuj je gostil 27. rojstnodnevno srečanje Federacije evropskih karnevalskih mest FECC s predstavniki iz 15 držav. Podlehniški policisti so se preselili v nove prostore. V Zavrču so proslavili 10-letnico šolske zgradbe. Nova ptujska vinska kraljica je postala Tatjana Caf, prva ptujska vinska kraljica Svet-lana Širec pa je ptujsko krono zamenjala s slovensko. Tudi po treh mesecih od velikega požara gum pri Lovrencu še ni znano, kaj ga je povzročilo. Na Ptujskem jezeru so kajakaši dobili prvo pravo progo za veslanje na mirnih vodah. 14. decembra so na Ptuju svečano odprli obnovljeno Mestno gledališče. Mestna oblast obljublja še gradnjo kulturnega centra z garažno hišo ob Potrčevi cesti in nov vrtec ob Osojnikovi cesti v okvirujavno--zasebnega partnerstva. Pripravila: MG Rabelcio vas - zahod bodo pozidali torek • 15. maja 2018 Nasveti Kaj bomo danes jedli Štajerski 19 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA ^-lnJ NEDELJA PONEDELJEK zelenjavno-mesna bučna juha, rižota cvetačna juha, paradižnikova juha, zelenjavno-mesni kostna juha, pečena korenčkovajuha, enolončnica, s piščancem in zavitek iz listnatega pečena riba, polenta, ragu, vlivanci, solata, svinjska ribica, pečen solata s klobaso, palačinke zelenjavo, rdeča testa z mešano na maslu dušena orehove rezine krompir, zelena polnozrnat kruh, pesa, biskvit zelenjavo in sirom, zelenjava, sadni solata, gibanica čokoladne rezine solata, skutna krema jogurt Zelenjavno-mesni ragu Sestavine: 30-40 dag svinjine (lahko tudi piščančje meso, drobovina, teletina, jagnjetina), 4 paradižniki, 3 paprike, 2 čebuli, 2 stroka česna, jušna zelenjava (peteršilj, zelena, korenček), 15 dag cvetače, lovorov list, sol, poper, muškatni orešček, limona, kis ali vino, majaron. V ponvi segrejemo olje, in ko je dovolj segreto, dodamo drobno narezano čebulo. Še preden porumeni, dodamo na drobne koščke razrezano meso. Prepražimo. Solimo, in ko čebula zarumeni, dodamo še na narezano papriko, paradižnik, česen, jušno zelenjavo (korenček, peteršilj, zeleno), lovor in cvetačo. Zalijemo z malo vode, pridamo majaron in dušimo. Vmes občasno premešamo. Po potrebi spet zalijemo z juho, dosolimo in okisamo z limono ali vinom. Ponekod dodajo žlico kisle smetane. Postrežemo s kosom kruha ali krompirjem, pečenim v pečici, ali z vlivanci. Orehove rezine Sestavine: testo: 4 beljaki, 14 dag sladkorja, 7 dag moke, 14 dag mletih orehov; preliv: 4 rumenjaki, 4 žlice sladkorja; premaz: 12 dag masla, 7 dag sladkorja v prahu; 3 dag mletih orehov za potresanje. Naredimo trd sneg iz beljakov in vanj vmešamo sladkor ter na koncu narahlo primešamo mešanico moke in mletih orehov. Testo damo v namaščen pekač (velikost 35 cm x 20 cm) in ga približno do polovice spečemo. Med tem časom pripravimo penasto mešanico iz rumenjakov in sladkorja in jo prelijemo oziroma razmažemo po na pol pečenem testu. Vrnemo v pečico in zapečemo. Pečeno pecivo ohladimo in ga premažemo s kremo, za katero smo penasto umešali maslo in sladkor v prahu. Po vrhu potresemo s peščico mletih orehov. Zeleni nasveti Preprečimo bolezni na vrtu Toplo vreme in občasne padavine pomenijo idealne pogoje za razvoj številnih bolezni na celem vrtu. Večino opazimo šele, ko je bolezen že v rastlini in jo uničuje. Ker se bolezni pojavljajo vsako leto znova, jih preventivno zaščitimo z naravnimi sredstvi. Različne bolezni Po celem vrtu lahko od pomladi dalje na zelenjavnem vrtu pričakujemo vrsto različnih bolezni. Večina bolezni, ki se pojavljajo, so glivične bolezni. Proti njim se lahko borimo tako z naravnimi kot s fitofarmacevtskimi sredstvi (ffs). Obstajajo pa tudi bakterijske in virusne bolezni. V teh primerih pa je najbolje okuženo rastlino kar odstraniti, saj rastlin ne moremo cepiti (virusi) ali jim dati antibiotikov (bakterije). Pogoste bolezni Najpogostejše glivične bolezni na zelenjavnem vrtu hitro povzročijo veliko škodo in izgubo pridelka. Za prepoznavanje najpogostejših bolezni si pomagamo z brezplačno aplikacijo SOS Diagnostik, ki jo najdemo na spletni strani www.klubgaia.com. Med najbolj poznanimi je krompirjeva ali paradižnikova plesen, ki okužuje liste, stebla in plodove. Na listih najbližje tlom se oblikujejo rumenkaste pege brez jasnih robov, ki postopno postajajo rjave. Ob vlažnem vremenu in rosi se na spodnji strani peg oblikuje umazano bela plesniva prevleka. Listno tkivo znotraj peg se mehča in obarva. Na steblih se pojavijo temne pege, navadno na mestih, kjer izraščajo listni peclji. V vlažnem poznem poletju ali jeseni gliva okuži tudi plodove. Plod je neužiten in brez vsake vrednosti. Pri krompirju so s to glivo lahko okuženi tudi gomolji. Kumare, bučke, melone in lubenice v sredini poletja pogosto okuži kumarna plesen. Prepoznamo jo po mozaičnih z listnimi žilami omejenih svetlo zelenih pegah na listih. Pege se združujejo, kasneje se obarvajo rumeno rjavo in listi se sušijo, tkivo je lomljivo in razpada. Zaradi prizadetosti listov sta posledično slabša cvetni nastavek ter razvoj plodov. Foto: Klub Gala Med nadležnimi plesnimi na vrtninah velja omeniti še čebulno plesen, ki težave povzroča zlasti v pridelavi čebule in šalotke. Pri nas tradicionalno doma ohranjamo stare, domače sorte fižola in seme potuje tako rekoč iz roda v rod, zato velja omeniti tudi glivo povzročiteljico fižolovega ožiga oziroma vdrte fižolove pegavosti. Ta gliva se pogosto prenaša s semenom in prva znamenja okužbe se lahko pokažejo že na kličnih listih (majhne, temno rjave do črne . Hi Foto: Klub Gala pege). Značilna bolezenska znamenja v obliki rdečkastih peg, ki kasneje postanejo temno rjave do črne, opazimo tudi na listih in na listnih žilah. Na njih se v vlažnem vremenu oblikujejo rjave pege z rdečkastim, rahlo dvignjenim robom, v sredini pa so vdrte razjede. Te pege so lahko okroglaste ali nepravilnih oblik in so videti kot vžgane v tkivo. Pogoste so okužbe solate, zelja, česna, čebule in drugih z glivami, ki povzročajo belo gnilobo. Najpogosteje okužbo s to boleznijo prepoznamo po gnitju rastlin tik nad zemljo ali pod njo. Opazimo bele vodene pege, ki jih kmalu prekrije gosta snežno bela vatasta prevleka. Rastline posledično slabo uspevajo in se posušijo. Na čebulnicah so pogosto prisotne rje, ki jih prepoznamo po oranžnih, rdečkastih do rjavih kupčkih - pegah na rastlini. Ko se jih dotaknemo, odletijo kot prah. Preventiva Družinski zelenjavni vrt želimo imeti čim bolj naraven, kar pomeni, da ne uporabljamo ffs, temveč le naravna sredstva. Z rednim škropljenjem z naravnimi sredstvi okrepimo rastlino in preprečimo okužbo z boleznimi. Naravna sredstva delujejo tako, da se vgradijo v celično steno rastline in jo odebelijo. To pomeni, da mora bolezen predreti debelejšo plast, da pride v notranjost rastline. Če je plast dovolj debela, jim enostavno ne uspe in ne pride do okužbe. Da zagotovimo takšno zaščito, je treba rastline škropiti enkrat na teden. Za škropljenje uporabljamo naravno sredstvo BioPlantella Natur iz njivske preslice. Ta pripravek deluje tudi kontaktno, saj sredstvo vsebuje naravne žveplene spojine, ki uničijo klice bolezni na površini rastline. Zelo pomembno je s tem sredstvom škropiti v sezoni po vsakem močnejšem dežju, ker se bolezni širijo najhitreje v vlažnem in toplem okolju. Za največjo učinkovitost je priporočljivo uporabljati različna naravna sredstva, ki jih uporabljamo izmenično. Tako uporabimo še sredstvo BioPlantella Super, ki vsebuje sojin lecitin, ki tudi krepi celično steno rastlin. Z rednim škropljenjem z obema sredstvoma so rastline resnično dobro zaščitene pred vsemi napadi med sezono. Vanes Husič, univ. dipl. inž. agr., strokovnjak Kluba Gaia 20 Štajerski Križemkražem torek • 15. maja 2018 Šepetanje valov Fotografije in besedilo: Mateja Toplak Plavajoče mesto (6) Stojim v nepregledno dolgi vrsti, za katero se zdi, da se nikamor ne premakne. Žena se nepotrpežljivo prestopa - vem, bolijo jo noge. V rosnih letih sva sanjala, kako bova skupaj prepotovala svet, a kaj ko ljudje zmeraj mislimo, da še imamo čas in se tako zlahka ujamemo v zanko, ki nam jo nastavi življenje. Nisva edina, se zavem, ko opazujem čakajoče okoli sebe, morje srebrnih glav... Povprečna starost naših potnikov (predvsem na severu Evrope) je nekje med šestdeset in sedemdeset let, kar pomeni, da je večina aktivnosti in izletov prilagojena tej generaciji -tombola, turnirji v kartanju ali šahu ter razni kvizi so tako na sporedu vsak dan. Majhna zloženka, ki jo gostje pogosto prebirajo, je polna informacij o dogajanju na ladji, tako da si je zelo težko predstavljati, kako bi se ob tako pisani ponudbi lahko kdo dolgočasil. Gledališke predstave, tematske zabave in večeri ob živi glasbi, kjer se strežejo le najboljši koktajli, ne manjka pa niti meditacije, lahke aerobike in specializiranih plesnih tečajev, ki popestrijo monotone dneve, kadar plujemo daleč od kopnega.V času počitnic, ko se babicam in dedkom pridružijo še vnuki, pa osebje »mini kluba« poskrbi, da bodo počitnice ostale v najlepšem spominu tudi našim najmlajšim gostom. Počasi se premikava do varnostnikov, ki naju »razorožijo«, ko naju že Škotska je znana po svoji gostoljubnosti kot tudi po mistični pošasti LochNess, ki naj bi prebivala v tem jezeru. (Invergordon, Škotska) napadejo razigrani fotografi, ki imajo neomajen potencial, da postanejo popularni cirkuški zabavljači. Medtem ko nas pozdravljajo v večini svetovnih jezikov, zganjajo norčije, da se prav vsi na »fotografiji dobrodošlice« prisrčno smejimo. Miru nama ne dajo niti pri večerji, ko se, med prežvekovanjem sočnega zrezka, poskušam dostojno nasmehniti ... »Slabo se počutim,« mi takrat prišepne žena. Tudi gospod pri sosednji mizi postaja zelen, ko naju Plavajoče mesto - zagnan popotnik. (Bergen, Norveška) napotijo do recepcije po tabletke proti morski bolezni. Nosi nas muhasta nevihta, ki nevarno ziblje orjaško ladjo sredi Severnega morja. »Kapitan se je očitno odločil izpluti kljub svarjenju vremenoslovcev,« potarna eden izmed zaposlenih. Do islandske obale nas namreč loči še dolgih štirinajst ur, tako da je bilo osebje primorano raznositi (in to po vseh osemnajstih nadstropjih) majhne modre vrečice (za primer saj veste česa). Kar precej gostov se prve dni počuti nekoliko omotično, saj ni navajeno neprestanega zibanja, ki se z vsakim nadstropjem višje občuti močneje. Na recepciji je mogoče zaprositi za majhne tabletke, ki preženejo vse tegobe morske bolezni. Ko nas ujame še močnejša nevihta, se številni gostje sploh ne prikažejo iz kabin, tako da takrat na ladji vlada neobičajno mirno vzdušje. Dopust za zaposlene ... Seveda, če ne štejemo čistilcev, ki imajo v takšnih trenutkih, ko je slabost prej pravilo kot izjema, še več dela. Mrzel veter naju oplazi že pri izhodu, ko se počasi premikava po brvi, ki povezuje ladjo s težko pričakovanim Reykjavikom. Vidim iskre v njenih očeh, da takoj pozabim, kako dolgo sva varčevala za to potovanje. Pri-mem jo za roko in skupaj odkrivava delček za delčkom - spet sanjam, spet sem mlad. Dnevi minevajo v spoznavanju islandske kulture in njegovih mest, v zadnjih dneh pa se dotaknemo še škotske in irske obale. Tukaj dobi gostoljubnost popolnoma nov pomen - prijazni domačini nama, med brezskrbnim srkanjem lokalnega piva, predstavijo svoje poglede, razmišljanja in navade. Vsak dan se tako vračava v »plavajoče mestece« bogatejša za izkušnjo ali dve. Res je, potovanja so takšna stvar, ki jo kupiš, a te hkrati obogati. Ladja je v resnici podobna majcenemu turističnemu mestecu, le da župana zamenja finančno podkovan direktor, ki je odgovoren predvsem za to, da ladja ne potone v rdečih številkah. Potniki odkrivajo nove kraje v prijetni atmosferi, zelo udobno in sproščeno, zato se številni vračajo in vračajo. Stalni prebivalci pa imamo še redek privilegij, da je namesto avtomobila, vlaka ali letala, t. i. »plavajoče mesto«, istočasno tudi prevozno sredstvo, kar omogoči, da sočasno živimo življenje delavca in popotnika. Se nadaljuje AŠRAM - življenjska skupnost z religioznimi cilji v hinduizmu, ESKAMOTER - spreten izvajalec ročnih čarovniških trikov, NOOL, Erki - nekdanji estonski deseterobojec, olimpijski prvak, RIEL - kamboška denarna enota, SOKOTO - mesto na obrobju Sahare v sz. Nigeriji, islamsko sveto mesto Polarni dan je čas, ko sonce ne potrebuje spanca. (Reykjavik, Islandija) Fotografija je bila posneta ob drugi uri zjutraj. KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Eva Milošič, Monika Levanič Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Mojca Vtič (02) 749-34-30, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Megamarketing, d.o.o.: (02) 749 34 27 Internet: www.radio-tednik.si, www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 107,85 EUR, v petek 112,25 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a-členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). petek • 11. maja 2018 Za kratek čas Štajerski 1S Vidi se... ... da sije slavni general, ki so mu pod nos porinili referendumski plakat za drugi tir, najbrž pomislil: »A se jeza take butle, ki razmeta vajo denar za neumne referendume, res splačalo tvegati življenje?!« Govori se... ... da se nam je neka ljubiteljica vrtnarjenja »pohvalila«, da je njen vrt to pomlad zelo živahen življenjski prostor. Žal v njem prevladuje živalski, ne rastlinski svet... ... da smo se zdaj pa z gasilsko dobrodelnostjo res že raz-vadili. Niti mačke z drevesa ljudje več ne znajo sami spraviti, da o črpanju zalitih kleti ne govorimo. Ob vsaki poplavljeni kleti pričakujemo, da bo nekdo pumpal namesto nas. Pa obstajajo potopne črpalke za vsakdanjo potrebo, da o tem, kako šlampasto imamo narejene dovoze v klet in kaj vse tam notri shranjujemo, ne govorimo. Bodo že gasilci poskrbeli! ... da sicer radi jamramo, kako nam je finančno hudo -ampak ko je treba seči v žep za otroško praznovanje rojstnega dne, takrat pa ni finančnih omejitev. Poiščemo ugleden prostor, kije v tem trenutku IN, poiščemo animatorje, da nam bodo zabavali deco, poiščemo slaščičarko, da bo spekla torto in še kakšen keksič ... In za vse najdemo razloge! Veeelik prostor je potreben, ker bomo imeli več povabljenih, kot so jih imeli pri otrokovi prijateljici, z deco se itak ne vemo več igrati in to prepuščamo strokovnjakom (ali pa računalniku), torte in keksi pa so za marsikatero mamico višja matematika ... ... da v ptujski bolnišnici še vedno nimajo direktorja. Očitno bodo morali pravega kandidata »prepričati« s kakšnim plačnim dodatkom. Ker ptujska bolnišnica je znana, da imajo njeni direktorji »(pre) nizke« plače ... ... da končno prihaja s Pošte novica, da neke svoje poslovalnice ne bodo ukinili, ampak celo preselili v večje prostore. Srečneži bodo Videmčani, kjer so jim pred časom ukinili banko, pa se sedaj drenjajo v poštnem »kiosku« tudi za bančne storitve. A da bo novica bolj poštno uravnotežena - sočasno poštarji napovedujejo v Spodnjem Podravju ukinitev treh svojih pošt. Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 3 7 5 8 9 6 2 1 1 4 3 1 9 6 8 2 2 6 9 1 8 4 8 7 2 9 5 4 7 8 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven ¥¥ ©©© €€€ Q Bik ¥¥¥ ©© € QQ Dvojcka ¥¥ © €€ QQQ Rak ¥ ©© € QQ Lev ¥¥¥ © €€ QQQ Devica ¥¥ ©©© € Q Tehtnica ¥¥ © €€ QQQ Škorpijon ¥ ©©© € QQ Strelec ¥¥¥ ©© €€ QQQ Kozorog ¥¥ © €€€ QQ Vodnar ¥¥¥ ©© €€ OOO Ribi ¥ ©©© O Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Velja za teden od 15. do 21. maja 2018 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Prireditvenik Torek, 15. maj 09:15 Ptuj, Mestni kino in Narodni dom, Bojanovi ustvarjalni kotički - ogled filma in delavnica za otroke, ob 9.15,10.15 in 11.15 09:30 Slovenska Bistrica, Slomškov kulturni dom, Dan odprtih vrat Glasbene šole Slovenska Bistrica, glasbena matineja, ob 9.30 in 11.00 12:00 Grabe 42, pri Vesni Žerjav, TVU Tako kuham jaz 15:30 Ormož, Mestna graba, Z gibanjem do zdravja - preizkus hoje 16:00 Jeruzalem, parkirni prostor, Dan družin, večgeneracijsko druženje 18:00 Ormož, grad, TVU, odprtje razstave Ljudske univerze Ormož 18:00 Majšperk, pri fontani KPC, uradna predaja hišic za knjige v uporabo, kulturni program, druženje 19:00 Ptuj, Galerija mesta Ptuj, Prešernova ul. 29, odprtje mednarodne razstave Hand made - ročno delo 19:00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, srečanje z Robertom Kerežijem, ultratekačem in kolesarjem 19:30 Ptuj, Narodni dom, On in ona v ljudski pesmi Sreda, 16. maj 17:00 Sveti Tomaž, knjižnica, Pravljična urica z ustvarjalno delavnico, Kaj storiš z idejo? 17:30 Ptuj, Ulica heroja Lacka 3, Center za družine, Špajza modrosti, predavanje Izzivi starševstva, predava Valerija Ilešič Toš 19:00 Slovenska Bistrica, Knjižnica Josipa Vošnjaka, predavanje Karla Gržana 95 tez za pravično, spoštljivo in odgovorno sožitje Četrtek, 17. maj 10:00 Ptuj, Ulica heroja Lacka 3, Center za družine, Špajza modrosti, Družabna ustvarjalnica z OE VDC Dornava 11:00 Grajenščak, Šolsko posestvo Biotehniške šole Ptuj, Pomladni utrip na Grajenščaku, predstavitev projektnih nalog dijakov, seja sveta staršev ob 11.30, srečanje z delodajalci ob 13.00, ogledi šolskega doma, vinograda in sadovnjaka 19:00 Ptuj, Miheličeva galerija, Srce Kopra, predavanje dr. Maše Sakare Sučevic in Brigite Jenko, preteklost Kopra 19:30 Majšperk, kulturna dvorana KPC, predstavitev knjige Sladka tamburica Maje Glaser Bedenik Petek, 18. maj 09:00 Ptuj, na Dravi, Zajtrk na Dravi ali srečanje turističnih akterjev Ptuja 09:00 Ptuj, Ulica heroja Lacka 3, Center za družine, Špajza modrosti, Čas za seniorje - tarok 09:00 Ormož, Kerenčičev trg, Dan za kakovost, predstavitev Ljudske univerze Ormož 10:00 Grajenščak, Šolsko posestvo Biotehniške šole Ptuj, Pomladni utrip na Grajenščaku, ogled projektnih nalog in kompozicij dijakov, možnost jahanja na šolskem posestvu na Turniščah 15:00 Grajenščak, Šolsko posestvo Biotehniške šole Ptuj, Vino pripoveduje 17:00 Ormož, Bela dvorana Grajske pristave, odprtje razstave Iskanje Magdalene, ob mednarodnem dnevu muzejev, Betka Kajnč v Indiji 19:30 Hajdina, cerkev sv. Martina, Od deteta do dekleta, od matere in žene, 7. letni koncert ŽePZ OŠ Hajdina 20:00 Podgorci, Kulturni dom, 42. praznik vina Podgorci 2018, pokuš-nja ocenjenega vina, podelitev priznanj, kulturni program Mestni kino Ptuj Sreda, 16. maj: 20:00 Hiša kraljevega namestnika. Četrtek, 17. maj: 19:00 Pogovor ob filmu Vztrajanje. Petek, 18. maj: 17:00 Jamski človek; 19:00 Deadpool 2; 21:00 Hiša kraljevega namestnika. Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 21. maja. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s ku-pončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarjajo Založba Učila. Zdaj pa veselo na delo. Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Anica Zrimšek, Kajuhova 14, 2325 Kidričevo. Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Qelix UČILA Foto: smesno.si 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 15. maja 2018 Ljubitelji ljudske pesmi in glasbe prisrčno vabljeni na 11. javno radijsko oddajo MED LJUDSKIMI PEVCI IN GODCI NA RADIU PTUJ v soboto, 19. maja, ob 15. uri v sklopu razstave Dobrote slovenskih kmetij na dvorišču minoritskega samostana na Ptuju. Prepevali in godli bodo: Pevke ljudskih pesmi Jezero, Ljudski godci iz Kicarja, Leskov ške pevke DU Leskovec, Ljudski pevci in godci Trta Zavrč Turnišče, Ljudske pevke Dr. Anton Slodnjak Juršinci, iju^afivcEBpDgtaBe^etrovSSangU^jjH Ljudski godci KD Valentin Žumer iz Hajdoš. Pomagajte k ohranitvi ljudske pesmi in glasbe in prisluhnite nastopajočim v soboto, 19. maja, ob 15. uri v minoritskem samostanu na Ptuju. ¿ta/mfe-TEDNlK Lepi spomini ne bledijo! pSaročite" štajerski tednik in pridobite nagrado S*?--------;■ ■ -"- T' T - | ^ Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado. nagrade ste upravičeni - novi naročniki, ki pred tem vsaj- 6 mesecev niste bili naročeni naŠtajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. „ _ ~ j | • . POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE SPLAČAJ L Vsi, ki se boste v času trajanja akcije - naročili na Štajerski tednik, boste prejeli ŠPORTNO TORBO IN PIKNIK ODEJO. mM?: i i NAROČILNICA ZA Štajerski ¿taierski TEDNIK I Ime in priimek:. Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka: Telefon:_ Datum naročila: Podpis: _ S podpisom potijujam naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. RADIO TEDNIK Ptuj, d.... Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj SmOTl^ro PRIDOBITE TUDI DRUdE UGODNOSTI: •'20 CrczpTačhi]rprilog s koristnimi nasveti ^Avtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejših cenah) Ifpb-dasfalnfpopust pri naročilu'' mafjhbgfaSov v Štajerskem tedniku ... > praktična darila za nove in obstoječe naročnike C,' IpillPOT ŠTAJERSKEGA- TEDNIKA SE RESNIČNO SPLAČA! KSK» i . petek • 11. maja 2018 Oglasi in objave Štajerski [ 23 PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV MO™>W ARtrijW-*™,. i,, ... ^^^iMswy i i ííDrenakürttu ■... ¡tjbalj naarnt. clltiénB Jrar/kaltir« Musirá i fltfpiirttr M. Süncií. H. Feziilr, D „ -- ------ ^"čac in B. M. TH^h HO»^ www.reporter.si Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razžagana na 25, 33 ali 50 cm. Brezplačna dostava. Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. Tel. 041 893 305. NESNICE, rjave, črne, stare 15 tednov, prodam po 5 €. Dostava na dom. Mar-čič, Starošince 39, Cirkovce. Telefon 792 35 71. NEPREMIČNINE KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. JARKICE v začetku nesnosti, redno cepljene, prodamo. Možna brezplačna dostava. Kmetija Šraj, Poljčane. Tel. 031 751 675. PRODAM trisobno stanovanje v bloku, v centru Ptuja, CMD 5, 3. nadstropje. Stanovanje je bilo adaptirano l. 2000, je vzdrževano, svetlo, vgrajena so novejša PVC--okna z roletami in vhodna vrata. Stanovanje zajema tri sobe, kuhinjo, kopalnico, wc, dva balkona oz. loži in en francoski balkon, k stanovanju spadata ozimnica in drvarnica. Blok, zgrajen l. 1961, je dobro vzdrževan, nova fasada, urejena streha. Tel. 070 770 234. DOM IN STANOVANJE V MARIBORU oddamo obnovljeno garsonjero upokojeni oziroma zaposleni ženski. Telefon 070 351 917. INTERVJUJA - Vinko Gorenak, poslanec, SDS in Anton Bogov, baletni solist OSEBNO - Predsednik Zelenih Slovenije Andrej Čuš DOSJE - Ljubezen po spletu za tretjino poročenih parov KOLUMNE - Maja Sunčič, Rado Pezdir, Drago Ocvirk, Damir Črnčec in Boštjan M. Turk 0S:00 Oddaja iz občine Destmik 09:00 Gostilna pr" Franeet' 10:00 Oddaja iz preteklosti 12:00 Video strani i 5:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Ljudski pevci v Stopercah 20:00 Kronika iz občine Destmik 21:30 Regijsko s reí a nje lutkovnih skup ¡ti/2 123:00 Video strani PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spletni strani www.siptv.si SIP MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URI ZA PETKOVO IZDAJO RTKA ZJUTRAJ DO URI majda.seguia@radio-tednik.si, tel. 02 749 34 16 ali marjana.pihler@radi(Hednik.si, tel. 02 749 34 10, za večje objave predhodno pokličite. Štajerski 08:00 Pesem druži nas v Gereeji vasi 10:00 Kronika iz občine Starše 11:05 Gostilna pr* Franeet' 12:30 Videti strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Slavnostna seja K S Zlato ličje 20:00 Srečanje gledaliških skupin - 1 21:00 Pesem druži nas v Gerefiji vasi 22:00 Sreda v sreda 23:00 Video strani 08:00 70 Iti PGU> Zamena 09;00 Ljudski pevci se predstavijo 10:30 Kronika ledna 11:00 Utrip iz Ormoža 12:00 Vidco strani 15:00 Italijanska trgovina - v iivo 18:00 Oddaja iz pretek los li 20:00 Revija mladinskih PZ - 2. del 21:00 Mi in zdravje - v živo 22:00 Utrip iz Ormoža 23:00 Vitko strani Uredništvo: Dornava md. 2252 DORNAVA: info@siptv.si kanlak.l 02 754 DO 30; 041 613 044: www.giptv.si Marketing. Mega marketing d o o.: 02 749 34 27; 031 627 340 program v živo tudi preko spleta; www.siptv.si Umrli so Umrli so: Otilija Meznarič, Zabovci 104, roj. 1927 - umrla 30. aprila 2018; Majda Korošec, roj. Skok, Zgornja Hajdina 60, roj. 1954 - umrla 1. maja 2018; Peter Magdič, Pince-Ma-rof 42, roj. 1941 - umrl 3. maja 2018; Martin Šimenko, Nova vas pri Markovcih 36, roj. 1930 - umrl 3. maja 2018; Vladimir Šuen, Dornava 60, roj. 1957 - umrl 3. maja 2018; Marija Zorec, roj. Kopšič, Ločki Vrh 2, roj. 1932 - umrla 4. maja 2018; Milan Marčinko, Hajdoše 21, roj. 1955 - umrl 5. maja 2018; Marjeta Sagadin, roj. Frangež, Sestrže 30, roj. 1933 - umrla 4. maja 2018; Jozefa Hajšek, roj. Kavčevič, Sestrže 23, roj. 1922 -umrla 7. maja 2018; Martin Karl, Kaisersberger, Gerečja vas 63, roj. 1944 - umrl 3. maja 2018; Amalija Lukman, roj. Kociper, Šardinje 40, roj. 1931 - umrla 9. maja 2018. Iz NAJNOVEJŠE številke: • NEVARNE NAVZKRIŽNE ALERGIJE • ZABUHLE OČI: kaj se skriva za njimi? • PrvapomočzETERIČNIMI OLJI • GLINA vzdravstvenein lepotnenamene • PILATESzalepotelo Postanite imetnik kartice zvestobe Radia-Tednika Ptuj. Izkoristite ugodnosti pri 50 ponudniki najrazličnejših storitev in izdelkov ter prihranite vse do 50 %! Biti član Kluba Radia-Tednika Ptuj se splača! Kartico zvestobe lahko naročite v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena kartice je zgolj 20 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 15 evrov. Veljavnost kartice je 1 leto. kartica zvestobe Radio-Tednik Ptuj . StajenMTWm //X Več informacij na www.tednik.si in www.radio-ptuj.si 000001 Janez Novak * * 3838898114427 Ptuj • Zmikavtu sedem mesecev zapora Pripeljal se je s kolesom, ukradel in šel ... Pred sodnika okrožnega sodišča na Ptuju Marjana Strelca je minuli četrtek stopil 26-letni Miha Žnidarič iz Njiverc. Tožilstvo gaje obtožilo kaznivega dejanja tatvine. Obdolženi je krivdo priznal, oškodovanim bo moral povrniti tudi materialno škodo, ki jim jo je povzročil. Mladenič je na predrzen način oropal starejše ljudi, med katerimi sta tudi zakonca Slana iz Belšakove ulice na Ptuju (Budina). „Bilo je v začetku aprila, po veliki noči. Pripeljal se je s kolesom. Mož je invalid na vozičku, bil je na zadnjem delu dvorišča pri delavnici. Tudi jaz sem bila na dvorišču. Mladenič je šel po stopnicah do vhodnih vrat. Ker so bila zaklenjena, je v hišo stopil skozi garažo, iz kleti odšel v stanovanje in nama z možem obema ukradel denarnici. Moja je bila v kuhinji, moževa v predalu v nočni omarici v spalnici. V denarnicah sva imela osebne dokumente, denarja pa k sreči ne veliko. Sosedje so sprva predvidevali, da je mladenič prišel k nama na obisk. K sreči so si ga dobro zapomnili in so ga opisali policistom. Ti so ga potem hitro izsledili. Še danes ne morem verjeti, da je nekdo sposoben tako predrznega ravnanja. Pri belem dnevu, bilo je okrog pol četrte ure popoldan, naju je oropal," je o do- Na tem mestu ni odveč opozorilo, da ste previdni za svoje premoženje. Vsak je lahko žrtev predrzne tatvine, saj nepridipravi na svojo priložnost prežijo povsod. Zlahka bodo izkoristili vašo odsotnost, nepozornost ali pa prost dostop v stanovanje oz. hišo. Bodite pozorni na neznance, ki se gibajo v kraju, pa tudi na prodajalce od vrat do vrat. Zgodb o tatvinah namreč nikoli ne zmanjka. To pomeni, da so nepridipravi na delu ves čas. Zakonca Slana je v začetku aprila obiskal predrzni tatič. Ker so bila vhodna vrata zaklenjena, je v hišo vstopil skozi garažo. Obema je izmaknil denarnici. Foto: Profimedia Miha Žnidarič je organom pregona krivdo za storjeno kaznivo dejanje priznal. Sodnik Strelec mu je naložil sedem mesecev zaporne kazni in povrnitev škode oškodovanim. Zneski sicer niso visoki -nekaj gotovine in povrnitev stroškov, ki so jih imeli oškodovanci z izdelavo novih osebnih dokumentov. Najvišji znesek je 300 evrov - ta denar je dolgoprstnež dvignil na bankomatu z bančno kartico oškodovane Hermine Černivec. Do začetka prestajanja zaporne kazni bo Žnidarič v priporu, kjer je sicer že od 11. aprila. Ker nima prihodkov, ga je sodišče oprostilo plačila stroškov postopka in plačila nagrade zagovornici. Oboje bo kril proračun. Preden so možje v modrem zmikavta poslali v pripor, je bil prejemnik socialne pomoči v znesku 270 evrov mesečno. Odkar je v priporu, denarne socialne pomoči več ne prejema. Mojca Zemljarič godku izpred meseca dni povedala Julijana Slana iz Belšakove ulice. Pripomnila je, da si od te tatvine naprej cela ulica zapira dvoriščne ograje. Vsi so postali previdnejši za svoje premoženje. Poleg Slano-vih je nepridiprav obiskal še dve občanki, Marijo Tušek in Hermino Černivec. Tudi njima je izmaknil denarnice in dokumente. Ptuj, Spuhlja • Megličevi bi bili veseli pomoči Sin iz postelje stopil v vodo Megličevi kljub zavarovani hiši z negotovostjo zrejo v prihodnost. Obračajo se na ljudi dobre volje, da jim pomagajo pri sanaciji, saj je vse, kar so imeli v pritličju, na deponiji. Gruškovje • Tihotapili 5,5 kg droge Glasbenik na meji ujet s „tovorom" Na ptujskem okrožnem sodišču so začeli soditi 56-letnemu glasbeniku Branislavu Andrejicu iz Požarevca v Srbiji, ki ga obtožnica bremeni storitve kaznivega dejanja prometa z drogo. Drogo so 29. marca na mejnem prehodu Gruškovje zasegli policisti in Andrejicu odvzeli prostost. 31. marca ga je zaslišal dežurni preiskovalni sodnik ter odredil pripor. Druščina v avtu je čez mejo peljala skoraj tri kilograme sintetične droge amfetamin in poltretji kilogram konoplje. Droga je bila v avtomobilu shranjena v posebej prirejenem prostoru. Sodnica ptujskega okrožnega sodišča Biserka Rojic je za obravnavo primera že razpisala predobravnavni narok, ki pa ga je nato na predlog obrambe in s soglasjem tožilstva preložila na 23. maj. Tako obramba kot tožilstvo še namreč čakata na analizo bioloških sledi v avtomobilu, kar bo eden izmed dokazov v kazenskem postopku. Obdolženi Andrejic trdi, da je bilo v vozilu več ljudi, prlprav- ljen pa je tudi na pogajanja s tožilstvom. Mojca Zemljarič Policisti so 56-letnemu srbskemu glasbeniku v posebej prirejenem prostoru v avtomobilu našli sintetične in naravne droge. Fotografija je ilustrativna. Če kdo, potem si bo družina Meglič iz Spuhlje pri Ptuju za vedno zapomnila nedavno močno deževje. Poplave, ki so nastale zaradi razlivanja Rogo-znice, so jim v pritličju stanovanjske hiše uničile vse. Mojca Meglič je obupana, saj jim je voda vzela skorajda vse. »V noči na soboto nas je prebudil sin, ki ima na novo urejeno sobo v pritličju. Dejal je, da je iz postelje stopil v vodo. Nisem mu verjela, zato sva odšla pogledat. In ko sva prišla v pritličje, odprla vrata, sem tam zagledala že slab meter vode,« opisuje Megliče-va. V hiši živijo 23 let in česa podobnega še niso doživeli, pa tudi soseda, ki v sosednji hiši živi že 55 let, česa takšnega ne pomni. »Uničene imamo pode, okvire vrat, medtem ko smo vrata sneli s podbojev in jih sušimo. Vlažne so stene, v hiši smrdi. Uničenih oblačil in pohištva smo odpeljali za dve veliki traktorski prikolici,« v solzah pove Megličeva. Hišo, ki so jo ob pomoči gasilcev lahko zapustili šele v nedeljo popoldne, ko je voda odtekla, imajo zavarovano, vendar Megličeva ostaja previdna. Ni bila najbolj zadovoljna z odgovorom agenta, ki naj bi ji dejal, da škode na podbojih vrat ne more oceniti, saj tega ni v zavarovanju. »Presenetil me je, saj imam hišo zavarovano na novo vrednost. Po slišanem sem skorajda prepričana, da od zavarovalnice ne moremo pričakovati veliko. Bojim se, da ne bomo dobili povrnjene niti polovice škode.« Na pomoč so jim že priskočili dobri ljudje. Usposobili so jim pralni stroj, dobili so nekaj izsuševalcev vlage, včeraj jim je strokovnjak poskušal popraviti centralno kurjavo. Treba bo obnoviti še stene, kopalnico, česar pa si sami, četudi je Megličeva zaposlena, ne morejo privoščiti. »Hvaležna sem vsem sovaščanom in gasilcem. Potrebovali bi gradbeni material, mogoče kaj denarja,« je sklenila Megličeva, ki je dosegljiva na telefonu 031 202 568. Gabrijel Toplak Foto: Gabrijel Toplak Foto: arhiv Rojstva: Brigita Pihler Veselič, Pacinje 37, Ptuj - deček Vitan; Teja Slatič, Podvinci 66a, Ptuj - deček Jan; Karmen Volgemut, Kicar 49c, Ptuj - deklica Manca; Manuela Strmšek, Brezovec 31a, Cirku-lane - deklica Vida; Irena Kodrič, Kočice 19, Žetale - deklica Tia; Jelka Horvat, Ulica 25. maja 7, Ptuj - deklica Ota; Karolina Križanec, Dobovec pri Rogatcu 35b, Rogatec - deklica Lana; Smiljana Murks, Draženci 38b, Hajdina - deček Tjaš; Diana Savski, Rimska ulica 23, Poljčane - deček lan; Nina Arnuš, Hlaponci 9a, Juršin-ci - deklica Ela; Bojana Kneževic, Račka cesta 29, Orehova vas - deklica Marina; Barbara Kresonja, CMD 1, Ptuj - deklica Rosa; Tanja Štuhec, Smetanova ulica 27, Maribor - deček Bine; Maja Ruis, Limbuška cesta 169, Maribor - deček Bor Lun. Poroke - Ptuj: Srečko Jelen, Podvinci 5a in Jelena Vuletic, Ptuj, Na jasi 1; 2. Daniel Novak in Tamara Murko, Dornava 137b; 3. Janko Kidrič in Srečka Koletnik, Župečja vas 1h; 4. Igor Žgeč in Natalija Ozimek, Dornava 50; 5. Niko Kniplič in Katja Karba, Maribor, Ulica Moše Pijada 50; 6. Tomislav Kores in Sabina Pušnik, Lovrenc na Pohorju, Mariborska cesta 89; 7. Stojan Tuš in Anita Taciga, Breg 62; Mitja Kolednik in Sabina Ivančič, Kicar 11c, Ptuj. Poroka - Ormož: Mihael Mori in Silva Čuš, Bresnica 18, Podgorci. Maja mora biti tri dni mrzlo, če ni na začetku, je ob koncu tako.t 7/13 9/15 9/13 i 11/17 9/15 10/16 10/17 9/14 9/15 .12/18 12/18 12/17 Danes bo na zahodu pretežno oblačno, drugod pa delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. V zahodni Sloveniji bo občasno deževalo, drugod bodo predvsem sredi dneva in popoldne nastajale krajevne plohe. Pihal bo jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 13, najvišje dnevne od 14 do 19 °C. 4-dnevna napoved za Podravje N W A Torek r < Sreda Četrtek Petek 15.05.2018 16.05.2018 17.05.2018 18.05.2018 ** z» N] ■m ■VM 11 8 10 10 Dopoldan Dopoldan Dopoldan Dopoldan 20 20 20 22 Popoldan Popoldan Popoldan Popoldan V L Hitrost vetra 3 m/s Hitrost vetra 3 m/s