'oHnina plačana v gotovim LJUBLJANA, 24. JANUARJA 1934 Leto 47 — Štev. i opise in spise sprejema uredništvo »Domoljuba«. — Telefon 25-49. Prostor ene drobne vrstice v inseratnem delu stane 10 Din. — Naročnino Stane 38 Din za celo leto, za inozemstvo 60 Din. Posamezna Številka t Din. inserate in reklamacije sprejema uprava »Domoljuba«. — Telefon 29-93. Mladina je v nevarnosti Menda še nismo nikdar tako tožili o po-parjenosti naše mladine, kot danes. Pa tudi rbi za mladino in njeno pravo vzgojo ni bilo [>rda še nikdar tako tnalo, kakor v današnjih Bih. Ravno te dni sino brali v časopisih, kako $ doli pri Rajhenburgu zasačili »rokovnjaško I tolpo otrok«, celo četo pod 14 let starih fan-ftev, ki so z neverjetno prefriganostjo kradli if|e, kar jim je prišlo pod roke in so bili po činu velikih uzuiovičev organizirani. Vse jim prav prišlo: jestvine in orodje, blago na sej-irskih stojnicah in denar v cerkvenih nabi-^ Inikih. Skrivališče so imeli v podzemeljskem l&vu, kamor so znašali tudi nakradeno blago. Preskrbeli so si tudi samokrese in potrebno vlomilsko orodje. S ' Ko vse to čitamo, se nam zdi skoraj neverjetno, pa je vendar resnično. Takih stvari v tjiaši deželi doslej nismo bili vajeni. Kdo pa je kriv, da pride do takih žalostnih "javov? Vsi oni, ki jim je zaupana vzgoja dine doma, v šoli in izven nje, se morajo rkati na svoja grešna prsa. Predvsem vsi i, ki hočejo mladino vzgajati brez Boga in e. Ali ni že zadiiji čas, da se zedinijo vsi, ki ajo nalogo vzgajati našo mladino na edino peštli in zdravi poti, ki nam jo kažejo božje povedi? Kako? Vsa šolska in izvenšolska vzgoja še mladine mora temeljiti na verski podlagi, ben poskus nadomestiti v otrokovi duši to, r smo morda otroku že vzeli s tem, da smo u vzeli vero, se ne bo obnese). Vsa nadome-ila za izgubljeno vero so tako plehka, da niti i otroku ne drže. Tiskana beseda ima na mladino velikairki liv. Vse, kar je tiskano pa ni primerno za ladino. Saj slab tisk še odraslega človeka ne-erjetno hitro pokvari! In vendar, kaj danes aša mladina vse čita! Kako malo pazijo starši to, s kakšno duševno hrano se pita njihov trok. Čita zgodbe o roparjih in zločincih vsake ste in se opaja s podrobno opisanimi do-odki iz njihovega žalostnega življenja. Ali je tem čudno, da si mlada domišljija izvoli te alostne junake za svoje vzornike in se prične vnati po njihovem zgledu? Koliko mladih udi je že uničilo branje takega strupenega iva! Kino je druga taka, ali pa mogoče šc hujša »hujševalnica mladih ljudi. Nezveste žene in cestnice, roparji in morilci, koristolovci in eparji se v najbolj vabljivi obliki predstavljajo nešteto načinov po naših kinih tudi najnež-ejši mladini. Kako slepi so starši, ki nemalo-at sami prično voditi svoje otroke v kino, kjer troci že v zgodnji mladosti spoznavajo najbolj lostne globočine človeškega življenja in si k« življenje kaj radi naredijo za svoj vzor. Pojdite enkrat po ljubljanskih kinih, pa boste videli, kako se zbira tam mladina pri 12, 14 letih in se naslaja nad življenjem orijentalskih haremov in velikoinestnih beznic, katerih življenje se z največjo prefriganostjo kaže na platnu. Ali je čudno da ti vedno se ponavljajoči zgledi potegnejo mladega človeka za seboj? Napačna ljubezen staršev do otrok otroke nemalokrat pokvari. Nihče ne sme njihovega ljubljenčka pokregati, kaznovati. V cerkev ga ne puste, enkrat je prevroče, drugič prehladno. K zakramentom, ki so mlademu človeku najtrd- nejša opora v boju za poštenje, mu nemalokrat celo branijo. Pač pa mu dovolijo, da cele popoldneve brca žogo ali pa zmrzuje na smučeh v snegu. Dandanes so za mladino resni in nevarni časi, bolj kakor kadarkoli prej. Čim večje so nevarnosti, tem več je treba pažnje pri vzgoji in tern več pripomočkov in sredstev, da morajo otroci dobri ostati. Kdor bo danes vzgajal mladino brez Boga, bo njegovo vzgojno delo udarec v vodo. Kdor pa danes mladino naravnost trga od Boga stran, ta je zločinec, ki ne ruši samo srečne bodočnosti naše mladine, ampak je tudi grobokop naroda in države. V luči zgodovine Že stari Ciceron je vedel povedati, da je zgodovina šola za življenje. Znani naš pisatelj dr. Detela je pa baje hudomušno pristavljal k tem besedam, da so sicer resnične, ampak nobeden se v tej šoli ničesar ne nauči. Bes je to, da zgodovino vedno še premalo poznamo. Kamorkoli pogledamo, najdemo polno praznega in golega: v domači, v svetovni, v sveti zgodovini. Kaj pa šele, d« bi v zgodovini iskali značajev I In vendar ostajajo v zgodovini resnični značaji; ne taki, ki jih pisatelj po svoje izoblikuje, ne talci, kakršne mora pokazati igralec na gledališkem odru, ampak pravi, resnični značaji, kakršne je naredilo življenje, kakršne je izklesala vera in k,i krsti e so izmaiičile ovire in neprilike, ob katere so ti ljudje zadevali, pa jim niso znali kljubovati; padli so, omagali so, izgubili so se, sebi in tudi drugim v nesrečo. Res je pa tudi to, da zlasti šolske zgodovinske knjige preveč poudarjajo, kako so se širile, padale in izginjale posamezne države, naštevajo celo vrsto krvavih bojev, nagromadi-jo pred dijakom celo vrsto vladarsikih imen in letnic, da bi pa zgodoyina opozorila mladega fanta tudi m. značaje v zgodovini nastopajočih, vodilnih oseb, za to pa ni ne časa, ne prostora. Zal tudi, da mnoge hiše premalo pazijo na knjige; ne znajo še ceniti njih vrednosti. Koliko hiš. koliko društev te ali one sorte hrani v svojih predalih Staretovo »Občino zgodovino«. ki jo je nekdaj izdajala družba sv. Mohorja! Kako lahko bi nam bilo s to knjigo v roki vas opozarjati ua celo vrsto zgodovinskih mož in žena in na njihove značaje! Ali pa primerjati posamezne značaje med seboj! Zanimiv je tudi pogled v sveto zgodovino, bodisi kar beremo o ljudeh, ki nam jih opisuje sv. pismo, ali če pogledamo v zgodovino sv. katoliSke Cerkve, ali pa če vzamemo v roke življenjepise svetnikov. Povsod najdete toliko »krilih in odkritih biserov, da bodo prej potekle ure vašega življenja, kakor boate vse bogastvo značajev pregledali, proučili in si ga tudi vsaj delno prisvojili. Nad vse pomenljivo je, kako nas uči zgodovina, kaikšeu vpliv na značaj ima vera. Ni treba, da bi bila ravno katoliška, vsaka, tudi poganska vera vpliva na značaje, samo če se je človek pošteno drži. Nimam namena poganstva povzdigovati, pač pa bom namenoma povedal nekaj primerov iz poganskih časov." ki kažejo, kako vera dviga človeka, dokler se je drži in čim bolj človek od vere odpada, tem bolj trpi tudi njegova zmačajnost, oziroma raste njegova ueznačajnost. Rimska vojska je oblegala mesto Ardejo. Nekega večera so se \ taboru zbrani kraljevi sinovi pogovarjali s svojim stricem Tarkvini-jem Kolatinom, kdo ima boljšo ženo. Vsak jo seveda hvalil svojo Hoteli" so se pa tudi prepričati, kdo ima prav. Podali so se v Rim in našli so kraljeve ainahe, kako s( se veselile in gtatile v veselih družbah, Kolatinova žea« v Kolacijii pa je z deklami sedela na preji in opravljala domača gospodinjska dela. Nekaj dni potem je skrivaj prišel v Kolacijo kraljev sin S>ekst in je pošteno Lukrecijo, ijolatinovo ženo, pripravil v sramoto. Poštena Lukrecija radi sramote ni mogla več živeti. Poslala je v Rim po svojega očeta in pred Ardejo po svojega moža. Ko sla prišla, sta jo našla v črno oblečeno. Povedala jima je, kaj ji je storil kraljevi sin Sekst, rotila je očeta in moža, naj se maščujeta nad hudodelcem, porinila je sama sebi nož v srce in umrla. Ta čin je zadostoval, da se je razkačeno rimsko ljudstvo obrnilo proti kraljevi rodbini in jo vrglo s prestola. Kdo pa si danes kaj stori iz tega, če premožni gruntarski sin zapelje in onečasti siromašnega, bajtarskega dekleta! Pred leti je nekje sin premožnega posestnika zapeljal dekleta, potegi jo pa umoril in sežgal njeno meso; kdo se da*ies še meni z« to, kdo ga obsoja! Živimo- A prehitro živimo ta prehitro pozabljamo na madeže, ki blatijo naSo narodno čast. r lipii-ki kralj Pir se je vojskoval z Rimljani. V bojih je sicer v začetku zmagoval, vendar pu se je kmalu prepričal, da bo amaga nad Rimljani zanj dokaj trd oreh. Zato se je skušal i/.Iepa pomiriti z Rimljani. Poslal je v Rim zgovornega in pametnega Kineja, da bi pridobil Rimljane za mir. Kinej je šel od enega vplivnega moža do drugega, vsakemu je ponujal mnogo zlata in srebra, da bi ga pridobil za Pirove mirovne pogoje. Zastonj. Poskušal je \ zborovanju pregovoriti Rimljane za Pira. '/. jezikom je skoraj več opravil. Ze se je namreč nekaj zborovaleev nagibalo k misli, da bi »prejeli Pirove pogoje. Ko je slepi starček Apij Klavdij to slišal, je prosil, naj ga ponese med zborovalce. Začel je tam govoriti. Pa kako! Njegova beseda je vidno podirala, kar je Pi-rov poslanec s svojim jezikom že skoraj dosegel. Kako je pač mogel zadeti svoje rojake z besedo: Doslej sem vedno obžaloval izgubo svojih oči: danes pa mi je ža), da nisem še gluh. da mi Vsaj ne bilo treba poslušati teh sramotnih reč.!.. Uspeli'je bil ta, da so Rimljani ukazali Kiueju,.imj gre takoj iz mesta in naj pove svojemu gospodarju, da z njim tako dolgo ne bodo govorili o miru, dokler bo sla! na riuiljaiiski zemlji. Lahko si mislite, s kakšnimi vtisi je Kinej stopal k svojemu gospodarju in nič preveč ni rekel, če je zatrjeval Piru. da se mu je vse rimsko mesto zdelo kakor veliko svetišče, in ko je. bil v rimskem starešinstvu, je mislil, da sedi med samimi kralji. Kako vse drugačno ozračje je bilo v istem Rimu dobrih 150 let pozneje! Rimska gospoda je klicala mi zagovor kralja Nuniidije. ki mu je bilo ime Jugurta, Prefrigani Numidijee je prišel, a ue prazen, pač pa obložen z zlatom. In to mu je prav prišlo. Mazalje po Rimu pri imenitnih gospodih iu mazal, dokler se ni izmazal. Rimsko starešinstvo ni bilo vec kakor zbor kraljev, Rim ni bil več svetišče. Vtise, bi jih je Jugurta dobil v Rimu, jo dobro povedal v znanih besedah: »O, jpodkupljivo meslo. kmalu boš našlo konec, samo če boš našlo kupca!« Ti trije primeri iz rimske zgodovine nam glasno pričajo, kako je pri Riinljajiih, padala žfiačajn&st, čimbolj se je vemo poganstvo izgubljalo in čimbolj so poštajall Rimljani za svoje verstvo brezbrižni. Ševedit rimska država ni pj-opadla takoj po •Juginfovem odho-du; orja|kiJjrast se hči zgrudi pod eirim samim inahljajeiii. Nagnila pa je bila; In to je bilo dovolj, da je še nekaj stoletij hirala in gnila, dokler ni slednjič izbirala. Slovani smo skoraj vseskozi mehke duše, jiremehke; zato nam zgodovina piše pesnikove besede v spomin: Ah, naši so samo grobovi!-. Tudi nesloga se nam rada očita. Nemci so že od nekdaj ohkslva in gospodstva zeljen narod in se imajo za to zahvaliti svoji .bujni zgodovini. Angleži so trgovci skozi in skozi, Judje bogataši, ki brez države s svojimi financami vladajo skoraj celi svet. 0 Ame ričanih piše naš rojak Tnmk, da ima American neomajno zaupanje v svojo lastno moč, da se zaveda svojih dolžnosti, namreč, da ie on sani, ki vlada i„ ki se vlada, pa da tudi iste pravice priznava svojemu sosedu, svojemu bližnjemu, da zato njega ne sme ovirali, da mu P™*«.; & si hoče svoje zadeve uravnavati po svojem, da v skupnih zadevah njegov glas ravno toliko velja kakor lastni in da se mora drugi smatrati za prav tako šestega In zavedna, kakor je m sam (Amerika in Amerikanc.i, str. ril« in nas).). razgled po svetu Načrt nove avstrijske ustave Načrt ustavne preuredi*; je gotovo in bo predložen zveoni vladi v pretres in odobritev. Računati je, da bo koncem meseca predan javnosti. Minister dr. Ender se je c načrtu izjavil sledeče: Načrt nove ustave predvideva ustanovitev dveh parlamentov ali zbornic, ki bos!a delovali druga ob drugi vsaka na svojem točno odmerjenem polju. Ena teh zbornic se bo imenovala ->K uit urna zbornica«, druga pi » G o s p o d a r s k a z h o r n i c a*-. Ti dve zbornici si bosta mod sohoj delili vse zakonodajne posle, razen onih. ki jih bo upravljal Svet dežel<>', ki lii se sestavljal iz vseh deželnih poglavarjev in finančnih ravnateljev zveznih dežel naše republike. Poleg obeli zbornic uvaja ustavili načrt še poseben Državni svet , katerega člani pa bodo imenovani na predlog zveznega kanclerju od predsednika republike. Državni svet lio igral isto vlogo, bet jo imajo drugod senati ali ywje oborjiice, razun da ne lx> državni svel lahko ugovarjal in zaviral ter končno onemo- gočil izglasovanje zakonov, ki bi jih smatral za protiustavne ali državljanski dobrobiti nasprotne. Važno je pri tem novem načrtu, da ne iz. preminja zveznega značaja države, tako da ohranijo vse dosedanje dežele avtonomijo v dosedanji med. Edino izjemo tvori Dunaj, ki bo dobil kol državna pieslolnica posebno usta. vo, ko! jo imajo Pariz ali Belgrad ter bo pod neposredno upravno oUaaijo osrednje zvezn« vlade. Kulturna zbornica bo deljena v ses-t sla-nov: učiteljski slan, ki mu pripadajo tudi starši šoloobveznih otrok, pravniški in pravosodni stan- duhovski stan, zdravstveni stan. sla« drugih kulturnih delavcev. Gospodarska zbornica se sestavlja iz ireli velikih gospodarskih stanov, to je kmetijski slan. obrt in trgovina ter promet in kredit Novo bo še to, da člani novih zbornic ne bodo več sprejemali plač, ampak bodo dobivali samo odškodnino za vsako sejo, ki so ji prisostvovali. avstrija s Suvič na Dunaja. Italijanski državni pod-tajnik v zunanjem ministrstvu Suvič je te dni prišel na Dunaj. Taki prihodi niso samo čin vljudnosfi, ampak Imajo vedno politično ozadje I Hitlerjevci so pozdravili Suviča s papirnatimi j bombami in demonstracijami, vladni krogi pa so peli njemu in Italiji veliko slavo. časopisje piše, da sc je pri tem obisku šlo za čim ožje gospodarsko in politično sodelovanje med Italijo, Avstrijo in Madjarsko, najbrže torej ne za vzajemno delovanje z Malo zvezo, ampak proti njej. Suvič je zagotovil sedanje avstrijske vladne kroge, da bo Italija varovala samostojnost avstrijske republike. V diplomatskem jeziku to pomeni, da bo Avstrija sicer neodvisna od Nemčije, pač pa bo morala biti /n ceno dela tržaškega pristanišča in kake druge drobtinice pokorna Italiji. Resnična samostojnost Avstrije bi biia zajamčena samo v prijateljski zvezi z Malo antanto. s V verskih vpiašanjih so merodajne edino le izjave škofov. »Reichspost« priobčuje odločen, pri tem pa dostojen odgovor na izjave, ki jili jc dal nemški državni podkanclcr v. Papcn v Vra-tislavi. I.ist pravi med drugim, cla je bila sveta dolžnost avstrijskih škofov, da nastopijo proti napačnemu tolmačenju glede stališča, ki so ga nemški katoliški škofje zavzeli proti načelom m delu nacionalno socialistične stranke Hitlci BANKA BARUCH 15 Hite ratageit«, »»aris OdpremSfa denar v Juoosiaviio najhitreje in po najboljSem-d,®"*'?J?,'® Vrši vse bančne posle najkulantaoje Poštni uradi v Belgiji. Franciji. Holandiil in Luksem bSTK1,? PhB'h U" "aiB ®ek®vnS račune: . UELI.IJA,-\o liOM-M llrn\clt»s. FllAM'IJ.4 U nt? lil lw ....... I MM- *o t«ii.mram. mm^VffiZEZ j Na zahtevo poSlJemn brejplačno noše Ček. nakaznice: jevci so izjave nemških škofov tolmačili tako, kakor da bi ti odobravali nacionalni socializem. S to trditvijo so agitirali tudi po Avstriji. List dalje ugotavlja, da jc stališče avstrijskih škofov notranje avstrijska zadeva. O vseli verskih vprašanjih so nterodajni samo škofje. Nihče ne šine ovirati Škofov pri izvrševanju teh njihovih dolžnosti. List pravi, da ne dvomi v pošteno prepričanje v. Papna v cerkvenih in verskih vprašanjih. Joda tudi 011 mora ostati pri tem ta:n, kjer ostane vsak dober katoličan, kadar govori o nastopu cclokupnosti katoliških škofov v eni državi. Avstrijski škofje so javno izjavili, da ne odobravajo načel nacionalnega socializmu. To so morali storiti, ker hoče ta pokrel podjarmiti tudi avstrijski katoliški narod. Nemški nacionalni socializem bi moral z dejanji dokazati, da mnenje, ki ga imajo o njem avstrijski škofje ni pravilno. AMERIKA b Razno. V Ely Minit, je umrl Peter Rezek iz Krasnega vrha pri Metliki. — V Des Moines Jowa je umrl Tomaž Potočnik iz Škofje Loke. - V San Fnmciscii Cal. jc odšla v večnost Marija I.učcv roj. Plut iz Starihovega vrha v Beli krajino Istolaiu je zapustila svet Katarina !z Lokvice pri Metliki. V Pittsburghu je izdihnil Paul Pauri, doma nekje s Primorske-da - V Los Angelesu je bil v predoru do smrti potisni Janez Vukovič, doma nekje iz Dalma-ctj!"■ V Njujorku so slovenske žene iti dekleta i organizirale Slovenski telovadni klub, ki je žc | pncel z redno telovadbo. - V Springfield JU-| se jc obesil 52-lctni Matija Rinčigaj iz Vač prt i Litiji. - V Buenos Aircs v Argentini je zapel inrtvjiski zvon Angeli Kosmač iz Straže pri Cerknem na Goriškem. - Ravnotani je umrl 28 et.11 Anton Glavan iz Reber pri Žužemberku, v Unkagi je zapustil ta svet 57 letni Jožef De-nelak iz Podnarta na Gorenjskem. - V Cela-metu Mirli. je izdihnila 02-letiia Lucija ShalU I '7 aevenna na Hrvatskem. — V Sargeut rudni- TERPENTINOVO MILO f ..ampak^ poprej za namakanje: Ženska ^shvalaL^ ku v Kevatinu Minn. sta bila ubita 39 letni Matija Grobnič in 42 letni Jurij Štimac. V bolnišnici v Wauwatosi je umrla 80-letna Marija Kovačič, doma nekje iz Dolenjskega. — V Pue-blo Col. je umrla Jeimie Lekšc iz Strug. — V Torest City Pens. je vlak do smrti povozil 38 letnega Janeza Klemerica iz Borovnice. — Isto-tam je odšla v večnost Alojzija Femc iz Št. Vida na Dolenjskem. — V Clevelandu so pokopali Ano Pečjak roj. Vidmar. — V Little Falls. je uinrl Jože Simončič, doma pri Sv. Križu na Vipavskem. V Butte Msut. je umrla Jožetina Kambič iz Višnje vasi pri Ambrusu. V Cantonu O. je zapustil solzno dolino Frank Rotar iz Kala pri Št. Petru na Krasu. — V Des Moines Iowa. je zapustil svet Tomaž Potočnik iz Škofje Loke. V Bridgeportu O. je odšel v večnost John Ke-nig, kočevski Nemec. — V Milwaukee je zaspala v Gospodu Ivana Pugel iz Dolnjih Šic pri Novem mestu. NEMČIJA s Za samostojno Posaarje. V januarju se mora izvršiti v smislu mirovnega dogovora glasovanje v Posaarju ob francoski meji, ki naj odloči, bode li v bodoče,pripadalo zopet Nem-sčiji. Da je Hitler ponudil Francozom sporazum za vrnitev Posaarja, je značilno. Poznavalci ta-mošnjega položaja poročajo, da se- je s prihodom Hitlerja nemški položaj jako poslabšal, ker |je večina prebivalstva organizirana v socialdemokrati stranki, tej najhujši nasprotnici na-frodnega socializma. Tako bi se utegnilo zgoditi, Ida bi sc posaarsko prebivalstvo izjavilo sicer ne Jza Francijo, a za samostojno Posaarje. Veliko f.vtogo igra tudi dejstvo, da živi ljudstvo večinoma od izvoza v Francijo in dosti manj od izvoza v Nemčijo. DROBNE NOVICE Časopis, pisan v ciganščini, je začel izhajati v ruski Moskvi. Nemški diplomati nočejo vstopiti v Hitlerjevo stranko. Nc verujejo v njen trajni obstoj? 300.000 prebivalcev šteje bolgarsko glavno mesto Sofija. Od 14 na 18 mesecev hočejo podaljšati vojaško službo v Češkoslovaški. Samo 60 odstotkov tega, kar je bil prej, naj bo vreden dolar. Tako hoče predsednik Roo-»evelt. Radijska oddajna postaja na Lipskem je zgorela. Ogenj je zajel obe anteni, ki sta bili zgrajeni iz lasa. Segel je 125 m visoko. Pogasili so ga šele po poldrugi uri irdega dola Vaš verni tovariš! Od nekdaj 2« jo Schichtovo ferpetv tinovo milo gospodinji zvest zaveznik pri pranju in domačem delu. Ohranite mu tudi Vi trajno prijateljstvo. Torej • Pazite prav posebno na izvirni ovo| in na varnostno znamko JELEN".Potem seVam ni bati ponarejenih mi!. STD V55 PRI LJUB L JENI JU GOS LOV AN S K t Vedno večji obseg zavzema spor v nemški protestantovski cerkvi, kt je popolnoma pod Hitlerjevim vplivom. 115 cm je imela v premeru zclnata glava, ki jo je pridelal neki vrtnar v ameriški državi Colorado. Notranji minister G6ring je zaukazal razpust nemških framasonskih lož. 6000"svojih fašistov je dala zapreti romunska vlada. Avstrijci se pogajajo z Italijani za svobodni del pristanišča v Trstu. Levičarsko vlado imajo zaenkrat na otoku Kubi, kjer divjajo polilični nemiri žc dolgo. Pogorel je leseni antenski stolp radio postaje v nemškem Leipzigu. 379.000 prebivalcev je imela Nemčija dne 1. januarja 1934 manj kol pred enim letom. 130 očetov obiskuje šolo za pravilno vzgojo mladine v Glasgowu na Angleškem. 17 milijonov Din vreden diamant so našli v južni Afriki. Umrla je v Londonu Ana Virubova, bivša dvorna dama ruske carice in zaščitnica zloglasnega Rasputina. Metersko mero so uvedle s 1. januarjem 1934 kitajske carinarnice. 75-letni bivši nemški cesar Viljem se je zelo neugodno izrazil o hitlerjevski politiki. Na reč kot en milijon je naraslo v novembru Število brezposelnih v Italiji. Nenavaden prizor iz narodnega parka Glacier v Ameriki, kjer se pozimi pogosto dogodi, da se veliki medvedi, ki prosto okoli tekajo, približajo turistom, da bi dobili kaj za pod zob. Prijazne živalice vedno kaj ujamejo kaj je novega nmoinmriimni■arminiKiniTmiinr iiibiiiiii iiii i '" '" '■""''-■■'■'■'"■^■'■■"■'■■■■■'^^ Strašna požarna katastrofa Tesa in teea dne je v tem in tem kraju rdeči petelin strahovito gospodaril. Več posestnikov. ki so zadovoljno živeli na svojih kmetijah. je čez noč prišlo na beraško palico. Vse jim je uničil ogenj. Nimajo ne krme za ži ino. n" živeža za družino, nimajo ne obleke. •• strehe nad glavo. Potrebni so izdatne poni' i 'iak<* in podobne sesti smo lahko v preteklem letu teden za tednom čitali po naših časopisih. Kolik', gorja so samo lansko leto j povzročili po naši deželi ta»o pogostni |>o- j žari! Z gotovostjo lahko trdimo, da i.odo take žalostne vesti ponavljale tudi v tem letu. j Zopet bo stotine naših družin nesre-' ih. Kdo Vam tnore jamčiti, da morda ravno ' Vas ne bo letos zadela taka nesreča? Ali se zavedate, kako dobrodošla je \ takih dneh ! vsaka pomoč? Kako hudo je pogorelcu, ki ni bil zavaiovan. ali pa pogorelcu. ki niir.. ' krog ' sebe usmiljenih ljudi, ki bi bili voljni priskočiti na pomoč .. Za svoje najbolj nesrečne naročnike, ki bi jih. česar naj jih Bog varuje, zadela letos požarna nesreča, ima tudi »Domoljub« pripravljeno skromno podporo. Vsak »Domoljubov naročnik namreč, ki plača meseca januarja naročnino z.a lis! za celo naprej, dobi v slučaju, da nr- pogori njegova stanovanjska hf::i. od uprave »Domoljuba 1000 Din požarne podp< re. takoj ko predloži od županstva iu župnega urada sestavljeno potrdilo, da niti je res pogorela stanovanjska hiša in da je v redu plačal naročnino. Samo en teden je še <"a>a, da si tudi Vi. ki doslej še niste poravnali naročnine za j •ist. zagotovite to pomoč za slučaj nesreče. Zato ne odlašajte! Takoj dane* kopito na pošto in uredite to stvar, da se pozneje ne ■ boste ke.-ali, kakor se je kesalo že veliko na-:i!i iiaiučiiikc.v. ki »o to zamudili. i .i. ZAHVALE V noči 22. oktobra )033 mi je ogenj uničil hišo. Ker sem ie meseca januarja plačai :Doma ljubljanskega škofijskega ordinariata se glasi: J. Zvmjenje k dnevu naj se vrši poslej le: oh neleljah. ob zapovedanih praznikih im ob j>razii'kib. odpravljenih od papeža Pija X., ki se jia pri na- še slovesno obhajajo: na god pat/ona dotične cerkve: na dan celodnevnega češčenja sv. Rešnjega Telesa, kakor je doh,-leao za zvonjeuje ua predvečer tega dne: na one dni. ko se v župniji ali dotični cerkvi vrši izredna slovesnost ali pobožno?! (sv. birma, misijon. duhovne vaje itd.); na one soprazni-ke, pred katerimi prejšnji dan zvoni deio-pus!. 2. To določile velja le za one cerkve v škofiji, pri katerih se jc- doslej to zvoujenje vršilo; na novo naj se to zvonjenje nikjer ne vpeljuje. 3. Zvoni naj se točno ob določeni un: a pt.zimi ne pred 4. uro in poleti ne pred H. uro. 4. Za sporne zadeve glede tega zvo-njenja so pristojni dekanijski uradi. 5 r llak stopi v veljavo 1. februarja 15134. d Naravnost sveti stolici je. podrejen« ljubljanska škofija. Tako govori odlok -vete kon-gregacije z dne 25. novembra 1033. d Vse prav pride. Na Poljani, na Podko-rensketn sedlu, tam pri Kranjski gori. se razvija zadnje čase živahen promet z živili zla.-li z mesom in moko. V Avstriji so živila nam rež precej dražja kakor v Jugoslaviji. Za!, pi iha- I jajo reveži s Koroškega kupoval na mejo. Avstrijska finančna oblast dovoljuje, da vsak kii-pj-in prenese toliko živil, kolikor jih za -voio osebo potrebuje. naši finančni crgaui pa ne ovirajo, da bi kdo tudi več nesel .- -eboj. Tam onstran meje dobivajo brezposelni malo podporo, a pripravljeni morajo biti, te bi bilo potreba. zgrabiti za kako javno delo. Ta podpora pa zadostuje, da prihajajo cd daleč in v masah po cenejše tneso in moko. Od začetka jih je kar mrgolele, ludi po 200 na dan jih je prišlo. Obmejni stražniki so zahtevali samo prehodnim, zdaj pa hočejo že legitimacijo < Sliko. Ko si ImkIo vsi oskrbeli legitimacijo, bo spet mrgolelo. Našim trgovcem in obrtna.um j, pa tudi v korist. Na naši strani tik moje se I dvig. ponosen »Planinski hotel«, kjer si vsak j lah dušo piiieie. In Avstrijci tega ne U|1U. j sit ker je baš v ceni vina zelo velika razlika. d Vpisi v zemljiško knjig« se morajo brez vsake izjeme izvršiti v državnem jeziku. Tako je odločilo prizivne sulišče v Ljubljani. d Zelo zanimivo. Avstrijska vlada je a leto dni prepovedala uvoz. Mariih :er Zei. tuug«. ker vodi hitlerje\sko agitacijo. d Tc dni so pričeli iiplačevati razliko, ki j jo dolguje država nekaterimi železniškim na- 1 sUvljencem Frani-Josei voda žc pri malih, češče zelo zaprtih bolnikih. d (> pori glavna vodovodna ecv. IV ,tni -e je ljubljanskemu mestnemu vtdovudti pripetila nezgoda, ki bi mogla postati k-naln usodna ter bi povzročila \ nie.-tn zelo neprijetne posledice. Kakcr znano, vodita iz mestnega vodovoda v Klečali v rezervoar na Koi-niku dve glavni napajalni cevi. Ena od teh dveh cevi je počila iu sicer tik mestne vrtnarije ua ce.sti Pod Kožni k. Voda je takoj /„t!i!a cesto, ki -e jc spremenila kar v maJo jezera. Vodstvo mestnega vodov oda k> to cev tnk j zaprlo in pričelo s popravilom. Cev pa ni počila morda zaradi mraza, saj je takrat snežilo in tudi tla niso bila tako zelo zamrznjena, temveč iz drugih vzroki v. katete še prei-kii-jejo. Zdi se. da so se na tem kraju zaradi zunanjih vplivoj- raziiie: i v zemlji nekoliko sprt menile. Popravilo cevi je l.ilo skrajno naporno. Delavci sc delali vse popoldne, -i noč in šele drugi dan opoldne se je poortv1'1' po 24 urah cev popraviti. Le srečno naklju-je je hotelo, da ni počila tudi druga glavna ecv. ki je bila prav tako \ nevarnosti. V tem primeru bi liila Ljubljana najmanj dva dni brez vode. VflM "Jfk dolenjska, štajerska In sploh ▼ Ji 1™ /^l vseli \ rs!, kupite pri 1 i CENTRALNI ViH*RHt * LJukljtni d «0 milijonov dinarjev za alkoholne pijače je- izdala Ljubljana v letu 1033. Koliko so ga ljubljanski izletniki popili nn deželi, številke ne povedo. d I metni zobje, oziroma krone iz zlata, platine in srebra se smatrajo kot rozk: -ie dnksuz). je pojasnilo finančno ministrstvo, d Zopet bo začela delovati tvornie« zn i m pregni vanje lesa v H očali. Tovarna ie dobila večja državna naročila. d 10.000 Din za graditev cvangeljske cerkve v Dol. Lendavi v Slovenski krajini je darovala lianska uprava. d Taka bo žični ca je pa že nekaj. V Csm pii Prevaljah so priredili božienieo. Na.l 4011 otrok je dobilo vrednosti za 14.000 Din. d Iz enega davčnega urada dva. Fiuaučui minister je sklenil, naj so dosedanje področja davčnega nrada v Mariboru razdeli na dva dela. Za mesto Maribo-i- naj posluje posel ui davčni urad pod naslovom »davčni urad za meelo Maribor«, za ostalo pod.ročjo pa bo posloval drugi davčni urad pod naslovom >davčni urad za Maribor-okolico«. To razdelitev je treba izvršiti do 15. februarja. d Tudi v Preserju bodo ponovne občinske volitve. Upravno sodišče je razveljavilo občinske volitve v Preserju in odredilo nove. Sodišče je ugotovilo pri volitvah taike nepravilnosti, ki so odločilno vplivale-na potek in rezultat volitev. Tako se je ua pr. predstavnik druge liste moral odstraniti z volišča, ko so začeli šteti glasove. Tudi mu v olivna komisija ni pustila, da bi zapisoval zasebno cddane glasove, češ, da bd s tem vplival na volivce in jih razburjal. Dalje se je sodno ugotovilo, da bo volili nekateri ljudje, ki v volivnem imeniku sploh niso bili vpisani. Ker je znašala razlika glasov med oben.a listama le dvoje glasov, je možno, da so prav ti neopravičeni volivci odločili izid volitev. To razsodbo upravnega sodišča je ljudstvo z velikim zadoščenjem pozdravilo. d Okrog 130 kg mesa je prišlo v preteklem letu na vsakega Mariborčana. d V letu 1983 je bilo birmanih v lju-bljan-i gki škofiji 11.560 ljudi. d Olede porabe električnega toka je Maribor prvo mesto v državi. Na vsakega prebivalca pride ietno 300 kilovatnih ur. d Napisi na šolah kakor tudi na pečatih morajo biti v cirilici in latinici. Tako je odredilo ministrstvo. d Ponarejeni 80 dinarski srebrniki so se pojavili v Ptuju. d Proračan mestne občine ljubljanske za leto 1934/35 ter računski zaključki za leto 1932 ao razpoloženi občanom na vpogled med uradnimi urami v mestni posvetovalnici od 17. do 30. januarja. d Not« trgovinska pogodba t Italijo. Za slovenskega kmeta je nova trgovinska po-. godba z Italijo, ki je bila sklenjena 4. t. m. v Rimu, posebne važnosti, kajti ta znatno omejuje možnost prodaje njegovih pridelkov bodisi v lesu kakor v živini. Vsa zadnja leta je italijanska vlada na vse mogoče načine omejevala naš izvoz živine, deloma tudi lesa," podpirala pa uvoz živine iz Madjarske, les« pa iz Avstrije. To svoje gospodarsko nasprot-stvo proti nam je hotela še bolj poudariti s tem, da nam je odpovedala trgovinsko pogodbo in započela z novimi pogajanji, ki so se zaključili 4. t. m. v veliko škodo naše živinoreje in našega gozdarstva. Nova trgovinska pogodba ni sicer še objavljena, vendar toliko ee ve, da je za naš itvnz živine še precej ugodna, manj pa ra izvor lesa. Ta »ugodnost« za izvoz naše živine obstoji v tem, da se je dosedaj plačevala uvozna carina za vole v višini 350 lir od živali, kar bi približno odgovarjalo carini 50 lir za 100 kg; odslej bo pa ta carina znašala «5 lir za 100 kg (približno 340 Din). To zvišanje se izvode postopoma: v prvih štirih mesecih po 70 lir, peti mesec 80 lir in nato 85 lir. Uvozni kontingent ».a našo govejo živino je določen nn 45.000 glav, to je nekaj več, kakor smo izvozili lani in znatno več kakor 1032 lela. Za uvoz niso potrebna nobena posebna italijanska dovoljenja. Ce bo mogoče pri tako visoki uvozni carini izvoziti navedeni kontingent živine, je vprašanje, kajti obremenitev 3.40 Din pri kilogramu pomenja znaten pritisk na cene naše živine na domačem trgu. — Ničesar pa nam •e povedo glede pogojev izvoza našega lesa. Edino, kar moremo sklepati iz av.trijskih časopisov, ki se hvalijo s tem, da bo ta jugo-slovansko-italijanska pogodba znatno povečala avstrijski izvoz lesa v Italijo, je to, da mora biti ta točka za naše gospodarstvo skrajno neugodna. To bi znalo uničiti vso našo lesno kupčijo in težko prizadeli 140.000 slovenskih gozdnih posestnikov. To pa pomeni najhujši udarec slovenskemu narodnemu gospodarstvu. — Nosečim ženam m mladim materam pomore naravna »Franz Josefova« grenčica do urejenega želode* in irevesjj MED BRATI HRVATI d Socialni davek so uvodli v Zagrebu. Davkoplačevalci plačajo novi davek od občinske doklade. Od doklade v višini -100 do 2000 Din se plača 10%, od 2000 do 4000 Din 15%, od 4000 do 10.000 Din 20% in od doklad nad 10.000 Din 25%. d Eden od tisočih. Sestre v sarajevskem nadškofijskem sirolišču so te dni v temnem kotu na hodniku našle tri neznane male deklice. Bile so čisto tuje in plašne. Oblečene so bile v same umazane cunje, vse zanemarjene in polne uši. Redovnice so se kajpada takoj zavzole za uboge črvidke, jih skopale, pre-oblekle v nove oblekce in jim dale jesti. Bile so vse sestradane. Zadevo so sestre potem na-ananile policiji, ki je takoj našla očeta teh nesrečnih otrok. Žena mu je pred 14 dnevi umrla, sam pa živi v največji bedi in'pomanjkanju. Ker so se mu otroci smilili, jih je pripeljal k sestram v sirot išče ter jih skrivaj tam pustil, da bi njegove punčke vsaj jesti dobile. To je žalostna zgodba ubogega očeta. Ena deklica je stara dve leti, drugi dve pa sta dvojčki in po pet let stari. d Dro novi troraici nogavic je dobilo Sarajevo. Zdaj so tam že štiri tvornice s tem blagom. d Krvav pretep mod muslimani. V Velče-vu pri Ključu v Bosni so se muslimani v -«i-dotni džamiji krvavo stepi i. Bilo je v ponedeljek. ko so se vaščani muslimanske vere v džamiji zbi ali k molitvi. Moliluica je bila čisto polna. V gnječi med množico je bil tudi Alija Čepahovič. ki ga je pa hudo bolela noga. Zraven njega je stal Atif Krivič, ki se je menda po nerodnosti zadel v Alijevo bolno nogo, kar je Alija hudo zabolelo, V hipni neje.olji zaradi hude bolečine je Alija Atifu povedal nekaj g-oi-kih. Sedaj je bil pa Atif hud in je Aliju pr ima z al klofuto — kar v džamiji seveda. Alija mu jo je kajpada ročno vmii in nastal je hud pretep. Zbrani moJilci so posegli vmes in preprečili pretep v džamiji. Molitev se je potem v miru nadaljevala in končala. Toda zunaj' na dvorišču je po molitvi, ka 90 se razhajali, A-lijin brat Mehmed planil v Ati-fa in ga začel klofutati. Sedaj je šlo za res. Kar 50 možakov se je spoprijelo. Kmalu je bilo na dvorišču deset ranjencev. Sek- orož-niStvo je napravilo red in mir. d Prometne težav« na Hrvatskem. V noči na 17. januar je na progi me>d Belgradom in Zagrebom divjal hud vihar. Orkan je napravil vzdolž vse proge, zlasti pa na progi med Andrijevceni in B rodom ogromno škodo. Br-zovlak, ki je odpeljal v BeJgrad, je moral v Andrijevcu čakati Štiri ure, da 90 očistili progo in mu omogočili prehod. Orkan je med An-drijeveem in Brodom porušil okoli 300 telefonskih drogov ter jih vrgel na progo. Posebni delavski oddelki so bili poslani v porooč in J so x največjim naporom vpoetavili železniški j ■anflavin Obtebtjij« Ia S*. čeprav je iuijmU$i. Najbrž m posluioj« po aasvata »tar*«» PaaSUvia p*»til v ptoarei, kj« i« n&jvcčja moinoit nalezljivo, »ti. Priporočamo Vam, da tešite a »boj ztutt v Jeierotk, mrzlih dsteh Panilavia pastile. Oglu i« registr. pod S. br. Ž17DI0») »t XI. M«. promet. Obenem so delali tudi na obnovitvi telefonske proge. Ker pa je bila proga potrgana nekaj sto kilometrov daleč, sta bila prizadeta tudi Belgrad in Zagreb. Belgrajaki t*r-zovlak, ki bi moral priti v Zagreb ob 6/16, je prišel šele ob 11.25. Vihar je uničil tudi telefonsko progo iz Novsfce, kjer je prav tako ia-ruval številne brzojavne drogove. Enako so bile hudo poškodovane železniške signalne naprave. Na progi Zagreb—Split je divjal prav tako hud veter. Zlasti pa v Vrhovini 111 Zr-manji. Zagrebški nočni brzovlak, ki je odpeljal v Split, je imel sedemurno zamudo. Splitski vlak, ki bd moral priti v Zagreb Ob 11, je prispel tja šele cb 13. Ker je direktna telefonska zvez.a med Zagrebom in Belgradom popolnoma uničena, je pošta 7, največjim naporom obnovila telefonsko zvezo preko Splita, tako da je Zagreb laltko govoril z Belgradom. IZ JVASE PRESTOUCE d Novi zakon o srednjih šolah je pripravi Ijen in bo kmalu predložen skupščini in senatu. V novi zakon bo baje vnesena tudi odredba, po kateri bodo amedi vsi študenti mo-droslovja predavati v gimnazijah in sorodnih šolah. d Brearostao početje. Zdravstveno nadzorstvo v Belgradu je ugotovilo, da velik del Ibelgrajsdtih trgovcev prodaja svojim kupcem kavo, mešano z neke vTsie graškom (mavtom) in drugimi rastlinskimi plodovi, ki nimajo ni k.Y;e vr«inn»ii. Kaki tak bre™ve*tni trgovci oškodujejo kupce vW.ro« iz teta. da stane 1 kg prave kave t>0 Din. 1 kg gra.^ka pa 4 D a. In -endar se i>ro a a mešanica po 60 Din ta ki) c. gram! d 0-em iPtnua.-kih la.cev je te dni lovilo v ok lici Zemuna. Plen je bil zelo obilen. U.-4r»lili so 24 za,cev. tri velike lisice n dva d.\ja preiiča. Eden od teb je tehtal 4."j kg. dr mri pa aič majsj ka.-i-zr :05 kg. Ta velikan se j* dolgo ča-a branil, dokler aa niso 'Molji «• w<-! !ti 73 z iw>)p»i »treli tihili. znesku 100 Diu, beigraj»ka občina pa je na-araiiia -rev «lark-vo poštenost z banktAcem za 1000 Din. j Uradno ptvrečaj«: Zadnje dni se iirijo ^as-.vi o pre.isto.ecih p lit čnib izpremembah iu -e delajo nove kombinacije zlasti v zvezi z anenooi prosvetnega ministra Radenka Stan-koviča. Zaradi tega smo po blaščeni izjaviti, da so \-e te ve>t o novih političnih kombinacijah in vesti v zvezi z imenom Stankoviča izmišljene in bre,. poolage. Minister Stamkovič odločno oporeka, da bi bil s sv. je strani dal pobudo zn te vesti aLi da bi bil koga pooblastil. da v njegovem imenu gov.ri kotuurk Ji ali da se pogaja o kakšni politični spremembi aii o novi politični kom. nacip. o Nad 700 prošenj za »rednješ>. l-«ko službo leži pri minislrstvu prcsvete v Belgradu. d Deset pwtilo sta japrli v sn ederevski Pabinki tamkajšnja davčna uprava in finančna kontrola. Go>-tiin:čarji nis> plačali zaostalih davkov in trcšarinsfcih tak . — Pri motnjah orcba?«. želodčnih boieim.il) ris*: ilabosri glavobolu rcrtfnanm -)či razdraženih z!vc?h nespanm jslabel-nti ne volji do dela povzroči naravna »Fran* joseto^a« grenčica prto 'eto m ola:*a rtrvm obtok JVOVf GROBOVI d Krije r»e »dej« eaa. V Groauplju se j« smrtno ponesrečil elektrotehnik Filip Maj-n. — V Trelmjem je nenadoma umrl tarnanji leikamar Janko Kupreiit. — V Trbovljah j« zapustil solzno dolino reata vrate* Dom nik Kokalj. — V Mengšu je zapel mrtvaški zvon trgovcu in posestniku Gregorcu Francetu. — ; Na Priimtkovem pri Litiji je odšel po \ečno plačilo najstarejši mož v fari 88 letni Fr.uic Koren iz Pret-ke. — V Ljubnem so pokrili v gomilo 71 ietno pot^estniro Rozalijo ftant. — V Novem mestu je umrl železničar Ljnbič Jo-ip. — V Mariboru je odšla k Gospodu po plačilo sedlarjeva žena Ju-tin Ana. — V Ljubljani so umrli: posesU;:ca ic trgovka Ivana Seunig, roj. Ku.sar, _jo-mi ravnatelj v p. Josip Fiere, Zda Schwentner. roj. Pekla j, in trgovka M a. rii? 1 rz* : \»f rnčivej > n-,;ri;f NESREČE Južno Kalifornijo pogosto obišče potres. C^veških žrtev ,e vedno mnogo. Zdaj si pomagajo s :em, Ja zuia.o silno nizke hiše. Kakor vidimo na sliki, so si Američani postavili šole celo iz -'atna. to je nekake šotore. d Narodni poslanec Miloj Alekstc ie pozabil v belgrajskem tramvaju aktovko s 37.000 dinarji. Pciteni prevodnik Po$ovič jo je našel in »točil svojemiu ravasUeijrtvu. ki je g. poslancu aktovko z denarjem vrnilo. Aleksič je dal sprevodniku Popovi-u lepo nagrado v d Gospodarsko po-lopje j« pogorelo posestniku in goetiiničcrju Jskobu Beraniču v Jablan ah pri Ptuju. d Deblo ga je zadelo naravnost t čelo. V Podur&ji gori pri Mariboru so spravljali po riži smrekove blode iz Tburnovih g<>zdov na nakladališče. Radi ledene riže so letela debla z bliskovito naglico v dolino ter jih je metalo daleč proti sredini nakladslišča. Pri nakladanju hlodov je bil tarokaj zaposlen 20 letni Fran« Caaar. Dat,i s, ga tovariši sparili, se ni zmenil za padajoča debla ter se je nepazljivo priblržal kupu. V tem hipu pa je Svist-nilo po zraku mogočno štirime-tersiko deblo in zadelo Časarja naravnost v čelo. Pod strašnim udarcem je počila lolianja ter se je nesrečni fant zgrudil mrtev. d .Sam si j« nel šivljenje poljski žid-me-dfcmec na ljubljanski ui.iverzi David Zeleer • iz Lodza na Poljskem. Vzrok ni znan. d Smrtno se je ponesrečil pri spravljanju lesa Osar Franc, voznik pri Kra-molcu na Lo-kavici pri Mežici. Na aeverneui Atlantiku je silen mraz. ž.a l:. jv jfc to silno neprijetno. Na sliki ladja »Albert Ballitn, ki je vsa v ledu in jo mornarji čistijo RAZ NO d Državno sodišče za zaščito driave jo izreklo sodlx> proti Ctsuiicbu Karlu in Mariji s Sušaka zaradi zlcOiua volnmstva v korist neke tuje države. Karel je dobil deset. Marija pa pet let ječe. Po prestani kaaui bosta za vedno izgnana. d Močno verigo je raztrgal. V Zagrebu so ljudje zasačili vlomilca. Poklicali so stražnika, ki je vlomilca uklenil v verigo. Ugotovilo je, da se vlomilec piše Stjepan Poliak, ki je nedavno pobegnil iz kaznilnice v Lepoglavi. Ko ga je stražnik pri vedel na policijo, je Poljak v veži z neverjetno močjo raztrgal verigo, vrgel stražnika na tla in stekel po hodniku v drugo ulico. Neki sprehajalec je hotel ustaviti begunca, pa ga je vlomilec s tako silo butnil, da je padel. Poljak je dirjal dalje, vendar pa so ga stražniki dohiteli, oklenili v dvojne verige in odpeljali v zapor. d Oddahnili so se lajei. Iz Dolenje Stubi-ce na Hrvatskem poročajo, d® »o tamkajšnji lovci bili vsi iz eetie, ker jkm je nekdo pobral vse zajčke iapred nosa. Lovci so Mi po pomoč k orožnikom. Ti pa so šli iskat divjih lovcev. Dva orožnika sta dva dni hodila okrog in iskaJa. In v dveh dmeh sta prijela 12 divjih lovcev. Pri njih so našli 11 lovskih pušk, 1 pištolo, kajpada dosti žice za zanjJte, zajčjega mesa, kože, laizanov in perja. Sedaj so lovci orožn;kom zelo hvaležni. No, pa tudi lajčki so se oddahnili. d Tako se ne zidajo šolo. V »Politiki« čila mo to beležko: »V nekem hercegovskem se-lu so kmetje sklenili, da zgrade šolo. V ta namen so začeli nabirati prostovoljne prispevke in taikoj v začetku zbrali 3300 Din. Od tega denarja so dali 1000 Din nabiralcem, 2250 Din pa je šlo za pisarniške in potae stroške. Med drugimi je dobila 1600 Din komisija, ki naj bi določila prostor, kjer naj bi se Šola zgradila. Ko so ta prostor našli, so zapravili še ono malo vsoto, ki so Jo zbrali. Nato so obupali in ne mislijo več na novo šolo.« SKR0FUL0ZNE RANE sparijo človeka, kor mu celo po ozdravljenju puste vidne nelepe .brazgotine. »Fitoninc hitro pozdravi rane in to tnko, da ne ostanejo nikaki nelepi znaki. Steklenica 20 Din v lekarnah. Po povzet iu 2 steklenici 50 Din. Poučno knjižico št. t? pošlje brezplačno »Fitonin« dr. s. o. j., Zagreb 1-78. n Krajevni odbor vojnih invalidov v Novem mestu naznanja, vršil dne februarja redni občni zbor v prodorih Narodnega domu. Pridite1 n Prosvetno društvo v Borovnici vprizori v nedeljo dne 28. jan. ob 3 popoldne v društveni dvorani igro »Revček Audrejček«. Vljudno vabljeni. Kaloliiki druitveniki, ki poznajo važnost odra, morajo videti svojo prvo dolžnost v tem, da po-•krbe, da se tudi njihovo igranje postavi v službo katoliške obnove. Vsak član in članica katoliških društev mora poznati izdanja »Založbo ljudskih igert, ki jih dobi za letno naročnino 60 Din. Letos Izidejo poleg mesečnika štiri knjige. Pišite še danes dopisnico na Tiskovno društvo v Kranju. MED BRATI V TUJINI Kako »e godi naiim rojakom (Aumetz) Proslava sv. Barbare je bila leto« nekoliko bolj skromna kakor sicer. Doslej »o za ta dan izbrali ženina »n nevesto, ki so ju ob veselih zvokih rudniške godbe in v spremstvu delavstva ter urad-niiMva odvedli v cerkev k sv. maši. Leto« pa ženina in neveste ni bilo. Vsak se je te precej drage časti otepal. Pač pa so se rudarji v obilnem številu udeležili slovesne sv. maše, pri kateri se deli blagoslovljeni kruh, ki ga ie treba poijesti kar v cerkvi. Za veseli konec so dali vsakemu še eno klobaso in dva vrčka piva, seveda tega pa ne v cerkvi. Ob tej priliki je bil soglasno sprejet jako praktičen predlog: naj bi bil redno vsako nedeijo na koru in pod koroni primerno velik sodček piya. Zraven bi se podala kakor pušeljc za klobuk klobasa z žemijo. Tako bi obisk pri božijih službah zvišali. Škoda, da ni zaenkrat najti nobenega velikodušnega dobrotnika, ki bi temu predlogu vdihnil življenje. Je zopet vmes kriza. Sploh je občutiti vsemogočno gospo krizo vedno bolj. Dela dajo po njenem ukazu le štirikrat v tednu in tudi plačo so tako na tenko odmerili, da postaja polagoma pas prevelik in hlače preširoke. — Nekoliko bolj veselo je bilo o božičnih praznikih. Večina je zaklala doma prašička. Pa tudi v cerkvi so se slovenski pevci zelo potrudili, Enako so bili vsi zadovoljni z lepim petjem na pevskem koncertu, ki ga je Slovensko delavsko društvo iz Aumefcza priredilo na Silvestrovo nedeljo. Vsega je bilo tedaij dovolj: ubranega domačega p:-tia, godbe in Uidi i smeha, za kar so poskrbele igralke z enodejanko »Zakleta soba v go-slilaii pri Zlati goski«. — V so-! sednji koloniji Auduii le Tiche sta 11. januarja na ! tihem oibhajala srebrno poroko vrla zakonca: Ana ! in Franc Miklavčič, doma iz tolminska okolice. Ker «ta že nad 15 let nuročnika in vneta bravca »Domoljuba«, jima tem potom vsi prijatelji in znan-' ci sporočajo svoje česfritke. Na zdravje še mnogo ! leU Iz zagrebške torbe (Zagreb) F.j, brel velika je ta torba in marsikaj je v njej. Ne samo nekaj tisoč hiš,' 190.000 ljudi in njihova i ropotija z židovskim denarjem (saino tega je pri poštenih ljudih premalo, pa cerkva jc tudi premalo za verne kristjane...). — Tako ti je marsikaj v tej torbi dobro skrito, a tnalovredrie stvari glasno naprodaj. Tudi Slovencev nas je veliko v tej torbi, samo ne najdeš jih tako lahko, čeprav kar iahko veš, da je vsak peti, ki ga srečaš, Slovenec, da ti v gostilni z dvema natakaricama gotovo streže ena Slovenka. Med nami rečeno, Hrvatje radi malo po-zabavljajo čez nas, češ, da domačinom kruh odjedamo, pa imajo le raje slovenske služkinje in slovensko osobie. Že vedo zakaj! No, mi si takih besed ne ženemo k srcu in se zadovoljujemo s tem, da nam so v splošnem gospodarji mesta vendarle dobri. Tam gori pri Sv. Roku si pa povemo, kaj nat teži. Ce je radi krize v Zagrebu 24.000 ljudi brez najpotrebnejšega, vemo. da je med temi dober dei otrok slovenske matere. Bi jim radi pomagali, pa • kako? Pravijo, da bo v prihodnje bolje. Upanje je lepo. 3 milijone, pravijo, bo mesto zbralo, da se za-posle brezposelni. Lepo! Samo to je zlo, da tisti milijoni jako po malein skupaj teko. Od 15.000 Din do treh milijonov je jako daleč — in le — 15.000 Din se je zbralo, a sedaj stoji denar pri bogatinih, pridne roke pri brezjx>selnih, trije milijoni pa v računih. — O praznikih je neka ženska pustila novorojenčka v nunski cerkvi. Naj skrbi zattj sveti Vinko! — Oglasil se ie japonski strah. Igračke, svinčniki in druga drobnarija je že tu, pride pa menda v kratkem 50 vagonov jajjonske robe. Kolesa bodo menda po 300 Din. — Kai p« cene volom in kravam? To tudi zanima. Sejmski prostor je daleč. Povedo, da je kupčija z mesom draga, a voli so poceni. Komaj 4 Din kg za debele živali. A ribe se prodajajo po 45 -60 Din — Čebule dobiš z» dinar KRIZEV POT (Nadaljevanje.) Vili. poglavje. Gilbert je prišel v Pariz v spremstvu vojvode Bogomira v mesecu septembru. Božični zvonovi so se glasili, ko je prvič zagledal zi-dovje in sto!pe Rima. Ko je na vrhu nizkega griča ustavil konja, se je pusta rjava puščava Kampanje razprostirala za njim milje in milje daleč proti nepredirnim gozdovom pri Vi-terbu, in Kini je končno ležal pred njim. Pred njim se je vzdigovalo velikansko pol razrušeno zidovje Avreiijana, ki so ga napadali Gotje in Saraceni in Grki; pred njim se je vzdigovala trdnjava Hadrijanovega groba, velika, nepremagljiva, divja. Izined mestnega zidovja so se semintja vzdigovali štirioglati in okrogli stolpi, označujoč mesta, kjer so se močni roparji utrdili v mestu samem. Iz onega kraja pa, kjer se je bil ustavil Gilbert, je bil Rini pod svitliini globinami sinjega nebeškega oboka, ki jih ni kalil najmanjši oblaček, v brezprimerni jasnosti zimskega jutra videti samo kot ena dolga, rjava razvalina, kjer so samo sem in tja ostali nekateri deli celi, tako rjava kakor ostala pokrajina. Po-polno razočaranje se ga je' polastilo, ko je zrl tja. S svojim malim znanjem si je brez vsakega povpraševanja pri onih, ki so že hodili isto pot, zgradil neko namišljeno mesto neizrekljive lepote, v katerem so se vzdigovale krasne cerkve iznad solnčnih ulic in trgov, nasajenih z mogočnimi drevoredi. Tam so po njegovih mislih hodile cele množice mož z obrazi podobnimi Bernardovemu v sijajni nedolžnosti in polni upanja v življenje. Tjekaj so v njegovi domišljiji prihajali vsi pravi vitezi sveta, očiščeni svojih grehov po bdenju na svetih mestih jutrovih, da obnove nepre-lomljene obljube čistosti, vere in prizanašanja. Tamkaj je v njegovih sanjali bival Oče vseh škofov, Kristusov namestnik, naslednik Petrov, služabnik služabnikov božjih, neoniade-ževana glava svete rimsko katoliške in apostolske cerkve. Tamkaj je ustvaril v svojem srcu bivališče vseh stvari, ki so pravične in poštene v nebesih in čiste, in lepe na zemlji. Tako je bilo mesto božje, ki ga je bila zgradila njegova duša in v katerem je imel on bivati v miru, ki ga človeški razum ne more razumeti. Za seboj v Parizu je pustil drugo prikazen, in sicer tako, ki ga je lahko omamila — tako naklonjenost, kakor le malokdo nameri nanjo, take nade, kakor jih more vsaditi le malo ljudi v svojem življenju in še manj jih vzgojiti, da dozore, tako ljubezen, kakršne se ie malokdo more nadejati — ljubezen največje in kraljevske lepotice. Ko je odjezdil iz gradu na otoku, starejši za nekoliko mesecev iu bogatejši po darovih, ki jih je prejel od vojvode Bogomira in Henrika Plantageneta, si je tudi mislil, da je za polovico življenja modrejši. Zaupal je v svojo lastno moč, v svojo last- I no modrost, v svojo lastno vztrajnost; domne-| val je, da se je bil boril proti veliki izkuš-I njavi, kjer ga je pretresala in strašila prikazen nekega drugega zla; domišljal si je, da je ono malo ostrega kosanja, ki je ranilo njegovo srce s hrepenenjem po sladkosti greha, ki bi se bil lahko zgodil, žel preostanek strasti, ki ni bila popolnoma zatrta, dočim je bilo to samo poželjenje naravne nečimurnosti, ki ni bila dovolj silna, da bi obvladala zoprnost, ki jo je samo na pol doumel. Njemu samemu se je dozdevalo, da je žrtvoval svojo posvetno prihodnjost radi svojega vitežkega ide;da; v resnici pa možu brez častihlepja ta odpoved ni bils težka in se je zgodila takorekoč v sporazumu z njegovimi pravimi željami in ne v nasprotju ž njimi. Sedaj pa je zrl na mesto svojih nad in ono se je prav pod njegovo roko razsulo v prašno razvalino; stal je na zemlji, ki jo je tek zgodovine naredil častitljivo in kri kristjanov posvetila; bila pa je samo ena velika divjina, kjer je bil on središče. Srce mu je naenkrat upadlo in prsti so se mu krčevito oprijemali prsi jopiča pod plaščem, kakor da bi njegova bol bila resnična in telesna. Dolgo je sedel molče in nekoliko sključen v sedlu, kakor da bi bil utrujen od pota, akoravno je v resnici od zore jezdil komaj tri ure. »Gospod,« se je oglasil njegov oproda Dunstan in prekinil premišljevanja gospodarja, »krčma je tukaj; morda najdemo v njej vode za naše konje.« Gilbert se je malomarno osrl kviško; ko vsako ceno, samo da bi izkupila za štruco kruha. — cel venec, seveda popoldne, ko ti jo kuina ponuja za Debeli purani se prodajajo po 50 Din en par. Mak) je medsebojnih stikov med zagrebšk.mi Slovenci — pa ie delajo vedno novi. Gori pri Svetem Roku se sreča vedno več obrazov. Pa tudi nekje drugje sa srečaš svojega poznanega — v jeronlm-ski dvorani. Takole dvakrat vsak mesec kar velja iti tja, da vidiš na odru slovensko predstavo. Oder slovenski, gledalci slovenski, kakor doma nekje. Pri-hodno nedeljo dne 28. januarja priredi slov. dekliška Mar. družba igro »Prisegam«, ki bo zopet zbrala prav veliko občinstva. — Tako lepa nada je vstala Zagrebčanom, da bodo imeli po ceni — kaj po ceni, skoro zastonj — prečudue japonske ropotije in vsakdanjih potrebščin, ki bi jih pripeljali sem Japonci. Pa so se računi menda nekako zmedli, ker ostane središče japonske trgovine za Balkan še vedno na Dunaju, kjer ima svojo centralo največji japonski bogataš Mitsui. — Starokatoličani so praznovali v nedeljo svojo desetletnico odkar so v državi priznani. Govorili so o svojih »borbah in zmagali« in o velikih nalogah za bodočnost. Pravijo, da so oni tisti, ki tmajo od Boga naiopo. da v sebi zedinijo katoliško in pravoslavno cerkev. No. vsekako so si privzeli lepo nalosro.. samo, da jih je za to delo ; malo, malo. Pa njihovi duhovniki imajo preveč svo- 1 jih osebnih skrbi, ker morajo skrbeti za otroke in ženo... Zaščitenem dolinikom-hmeiom! Samo m kdm nas še loči od zadnjega januarja. Pohitite z obnovitvijo naročnine na „Oomo/juba • osi, ki še niste poslali naročnine in si nočete naprtili težjega očitka. da je po Vaši krivdi iznubljena uodpora za slučaj požarne nesreče. Do 51. januarja 1934 mora biti poravnana celoletna naročnina. Pošljite naročnino! Podpisane osrednje organizacije denarnih zavodov pozivajo vse one kmete, ki so zadolženi pri denarnih zavodih in mislijo, da imajo pravico do zaščite po uredbi o zaščiti kmeta z dne 21. novembra 1933, da do konca januarja predlože svojim denarnim zavodom dokaz, da so zaščiteni. To je potrebno zaradi tega, ker morajo denarni'zavodi z dnem 23. novembra 1933 zaključiti račune zaščitenih kmetov in jih od tega dne dalje voditi po določilih uredbe. Seveda velja ta poziv samo za one dolžnike-kmete, ki tega niso že uredili s svojimi denarnimi zavodi. Dokler prizadeti dolžniki ne dokažejo denarnim zavodom pravice do zaščite, jim ne morejo zavodi nuditi ugodnosti po uredbi. Dokazi o pravici do zaščite morajo biti verodostojni in resnični. Neresnične podatke lahko smatrajo denarni zavodi za poskus prevare, ki je kaznjiv. Po določilih uredbe morajo dolžniki denarnim zavodom predložiti dokaze, da so ob času zadolžitve 1. sami ali s člani svoje rodbine obdelovali zemljo, 2. da njihova posestva tedaj niso presegala 75 ha orne zemlje (njiv, travnikov, vrtov, vinogradov, torej brez gozdov, pašnikov, ribnikov, kamnolomov), 3. da je bila tedaj njihova davčna podlaga ali katastralni čisti donos za odmero zemljarine, in v okolici mest in trgov poleg tega tudi podlaga za odmero zgradarinc, v kolikor ta ni presegla 10.000 Din, višja kakor pa podlag;t za odmero drugih neposrednih davkov. Isto velja tudi za posestva maloletnih, za kmetiške zapuščine in za take kmete, ki radi bolezni ali drugih neuklonljivih vzrokov niso mogli sami obdelovati zemlje. Najemniki posestev morajo dokazati, da so se v času zadolžitve kot najemniki pečali -s kmetijstvom kot glavnim poklicem in da niso plače- vali nobenega davka, razen morda ttsluib^ skega. Bajtarji, sezonski delavci in podobni, m» rajo dokazati, da so imeli značaj kmeta, t. j., d, so živeli na svoji domačiji in obdelovali zemljo, torej da so se pečali s kakšnim drugim pošlo® le kot s postranskim zaslužkom. Uredba sicer določa, da izdaja gori oint. njene dokaze županstvo, vendar navadno polt-s dilo županstvo ne zadostuje, ker ne nudi dol kaza, saj dokaznih pripomočkov županstva v večina slučajih sama nimajo. Zato naj dolžniki, preskrbe pri davčnih upravah številčne podatke j o davčni podlagi za davke, ki so jih plačevali j ob času zadolžitve ali pri sodiščih zemljeknjižnt j podatke in jih predlože denarnim zavodom oseb-: no ali po pošti. Točne podatke županstva morit j o torej predložiti poglavitno le oni, ki so st poleg kmetijstva bavili še s kakim drugim poslom. Zveza jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani, Zadružna Zveza v Ljubljani, Zveza slovenskih zadrng v Ljubljani, Društvo bančnih zavodov v Dravski banovini. Nove knjige Pravkar je izšla že dolgo pričakovana knjigi »Mojstrski izpit« kot priročnik kandidatom ?» moj itrske izpite iz izpilile snovi: obrtne zakonodaje, tr ■ovinstva in driavoznanstva. Knjigo je priredil Jan o Traven, ki je razdelil si ov v skrčeni obliki tako da je pregledna, toda nudi kljub temu vso tvarino ki jo mora danes obvladati vsak kandidat za mojstr ski izpit. Iz pestre vsebine je razvidno, da nudi knjiga vse, kar mora današnji obrtnik vedeti o jav nem življenju, zato sama ne potrebuje še posebn«: priporočila. To knjigo si mora kupiti vsak obrt™ ker mu je neobhodno potrebna. Pišite ponjo na naslov: ^Ljubljanska zatožba«, Ljubljana, Podrožnik V/40. S pa ni bilo nikjer v bližini videti nobene hišo, se je vprnšajoč obrnil do svojega oprode. Lokav smeli se je prikazal na suhem temnem obrazu Dunstanovem, ko je pokazal'na neko stvar, o kateri je Gilbert sodil, da so le tri tenene kopice. V resnici pa tisto ni bilo nič drugega kakor tri stožčaste slamnate koče. ki so stalo nekoliko korakov od ceste in kakih trideset korakov po griču nizdol. Vhod vseh treh je bil nizek in teman, iz enega pa je prihajal moder dim in se vzdigova! v mirni, hladni zrak. Nad istim vhodom je visela suha vejica in oznanjala, (la se tam dobi vino. Majhen jarek zadaj za najbolj oddaljeno kočo je bil poln vode, nekoliko dalje pa je stala preprosta streha iz vej, da bi dajala potniškim konjem zavetja pred zimskim dežjem ali poletnim solncem. Ko je Gilbert gledal tja, je prišel iz koče človek; pri tem se je skoraj do tal pripognil, da je mogel skozi. Nosil je dolge hlače iz kozje kože in dolg rjav jopič iz domačega platna, podoben metliški halji, ki mu je ; segala skoraj do kolen in je bila privezana okoli pasu s pomočjo zvite vrvice. Gosti črni lasje so mu pokrivali glavo in tanka črna brada je obdajala rumeni obraz, ki je imel znani mrzlični izraz kampanskih prebivalcev. Dasi Je bilo to prvo postajališče te vrsle do katerega Je Gilbert dospel na rimski planjavi ga nobena stvar ni več mogla presenetiti in niti nasmehnil se ni, ko je odjezdil naprej In razjahal. , Poleg svojih oprod je imel seboj še go- ■ njaca miti. ki je bil hkrafti nekak vodnik in ' 5' tolmač in brez katerega je bilo tujcu nemogoče potovali po tistih krajih. Krnet so je priklonil Gilberlu do tal in ga peljal do vhoda koče, kjer je po navadi postregel svojim gostom, z jedjo iu pijačo; v mraku, ki je vladal znotraj, je Gilbert videl preprosto mizo in dvoje klopi, ki so stale na čisto poineteni stol-čeni zemlji. Anglež pa je dajal znamenja, da bi raje sedel zunaj; radi tega so prinesli borno pohištvo na prosto. Tretja koča je bila nekaka spalnica za one potnike, ki jih je noč dohitela na njihovi poti proti inestu. "Menih spi,« je rekel krčmar in položil prst na ustnice, ker so se Gilbertovi spremljevalci naglas razgovarjali blizu vhoda. Gilbert je brez svojega tolmača razumel te besede; v onih časih so namreč vsi boljši ljudje poznali provensalski jezik, ki ni bil nepodoben gotovim narečjem v Italiji. Menih?« je ponavljal Gilbert malomarno. »Tako se imenuje samega sebe in nosi sivo haljo,- je odgovoril kmet. »Vendar smo ga veseli, kadar pride k nam, kajti prinese nam srečo. Lahko se prepričate o tem, da govorim resnico; prišel je pozno danes po..oči in vaša visokost je to jutro prvi gost.« »Torej ga dobro poznate?« »Vsakdo ga pozna,c je odgovoril mož. Nato se je obrnil in Gilbert ga je videl, kako je privzdignil nekaka vrata iz vej in izginil pod zemljo. Klet je bila globoka in hladna m ena onih votlin, ki so v zvezi h katakombami in ki se nahajajo po celi Kampanji od Rima vse do hribovja. Gilbert je sedel na manjšo klop konrem mize, njegovi trije spremljevalci pa so p<«edli po drugi in odložili čepice v znak spoštovanja do svojega gospodarja. Konje so privezali pod streho iz vej, dokler .se ne hi toliko ohladili, da bi jih nioali napojiti. Južna stran koče je bila solnčna in topla; v njej je dišalo po suhi travi, čisti slami in nekoliko tudi po tlečem ognju. Gilbert je komaj vedel, o čem dn premišljuje, ko je zrl po valovit« pokrajini in opiral roke ob roč.aj svojega dolgega meča Baš takrat je prišel iz tretje koče nek človek, se obrnil proti solncu in si niel oči, predan je pogledal proti družbi pri drugi mizi. Ko jih je ugledal, se je za trenutek obotavljal, nato pa je stopil h Gilberlu z rčividnim namenom, da ga nagovori. Akoravno je bila njegova postava nekolike večja kakor navad,iih ljudi, je bila vsled svoje suhosti videli nadnaravno velika, in težke gube njegove sive volnate halje so se združevale pod oprsjem, kakor da hI pokrivale kako senco. Dolge koščene roke, ki s« bile videti, kakor da iti bile splelene iz miši« in usnja, so viselo izped rokavov, ki so bil! prekratki. Njegova glava jo bila tako oglata, da celo njegovi gosti lasje, ki so se mu valili po ramah, niso mogli narediti vogalov podobnih črtam, in obraz je kazal izrazite poteze fanatika — temna, vpadla lica, globoko vdrte zareče oči, velike črte aaketiških ust, veliko čeljust, ki jo je pokrivala redka črna brada. Gilbert je videl pred seboj obraz in postavo, O DOMOVINI Atentai na brzovtah V ponedeljek, dne 22. januarja ob 5.50 je med jtezni&kima postajama Videni-Kriko in Brežice na 36.4 eksplodirat peklenski stroj v direktnem jim Berlin--Dunaj—Maribor—Zagreb—SuSak, Ui j, bil priklopljen brzerau vlaku Dunaj—Zagreb, Ta je odpeljal iz Berlina včeraj 21. t. m. ob 7,50 jltraj in prispel ua Dunaj (zapadna postaja) ob 30 >sti dan. Tem so ga priklopih na juiini postaji »njenemu brzovlaku, ki je odpeljal z Dunaja jči ob 21.30. Takoj po eksploziji se je vnel plin razsvetljavo; ogenj je objel ves vagon in je ta raj popolnoma zgorel. Ko sc je pripetila eksplozija, se je vlak takoj [Javil in so goreči vagon odklopili, obenem pa želi reševati potnike v njem. V vagonu je bito j potnikov, 3 od njib je eksplozija ubila in so jih naSii zoglenele v vagonu. Njihova identiteta Je ni dognana. C-d estalih potnikov je lažje ranjen avstrijski državi,an dr. Fiitz Stern i/. Gindca ter so ga ts-koi prepeljali v brežiško bolnišnico, kjer so mu dali zdravniško pomoč. Ko so odklopili pokvarjeni vagon, je brzi vlak nadaljeval vožnjo in je pripeljal v Zagreb z majhno zamudo. Peklenski stroj je bil spravljen v sedežu enega isir.ed kupejev. Ker sc do zdaj ugotovljene okoliščine dokazujejo, da so spravili peklenski stroj v omenjeni vagon v inozemstvu, je oblast odredila, da se morajo vsi vagoni, ki pridejo iz Avstrije, na obmejnih postajah zamenjati z naSimi. Uboge naše stužkmše! . Pred nekaj dnevi je prišlo'dekle v Zagreb, iskat užbo, Taiii nekje iz srca Dolenjske. Pa bi že lali-vedela, kam naj bi se obrnila. -Naš Dom« bi ji bi najboljšo streho in najlepše zavetje in pomogel i skorajšnje službe. Vedela je zanj, pa se ji je elo, da je ta -Naš Dom« zanjo premalo nobel. No, ■> dobiček je napravila! šla je na Goljek, kjer je di zavetišče za dekleta, ki iščejo službo. Svoje Vari je pustila v garderobi ua postaji in krenila na oljek. listi lislek, s katerim je bilo spravljeno nje-i bogastvo, se ji je izmuznil iz žepa, morda ne ■Rin Gori na šalati na je par dni na (o dobil neki povei; kovček z različno vsebine in pismo, nartienje- 0 neki slovenski služkinji. To pismo je nalo po-(iznlo jiot dalje. Ko je dobila naslovnica pismo, se 1 kar prestrašila, ker si ni mogla misliti nič do-Bega o tem, kako jc mogla lastnina njene prijate-Jjcc prit i tia gori. Morda umor. Kdo ve kaj. Pa so ekle nazaduje le srečno našli in z veseljem je spet r.hilo nazaj izgubljene predmete. Ne vedo in ne ve-dekleta, da ui vseeno, kam se kdo zateče in kod bodi. 7.a dekleta najboljše prehodno bivališče je ravno »Naš Lom« v Beo^raiski ulici 10. Samo 10 Din slane na dan, pa je človek na varnem. Pa še tole: Slabe so plače, ki si jih more kalera obetali v Zagrebu. Ne rečem. So dobre in poštene eospe, ki pošteno plačajo — a ue vse. Te ilui je neko dekle šlo v slujbo za 70 Din mesečno. Semič. (Smrt vrlega inoža.) Dne 18. januarja smo pokopali vrlega moža g. Jožela Kočevarja iz <*Yešnjevca 31. že dal j časa smo s slraboni opazovali, kako se mu podira zdravje. Trikrat jc šel v Ameriko, trikrat se zakopal v ameriške jame, da bi mu bilo v domovini prijetneje in njegovi družini. Njegov dom je jrostajai vedno lepši. Za vsak gospodarski napredek ie ime! smisel. Ko si je vse tako lepo uredil, je začutil, da ga je Amerika prevarita za najdragocenejše, da mu je izpodko-pala zdravje... Ni mu pa vzela njegove možatosti. Vseskozi fin, pravi kmetski inteligent, ki je hodil po ■nkor bi utegnil imeti kak egipčanski puščav-pik. asket iz Sirijske puščave, kak Janez Krst-■ik ali Anton Tebanski. Nosil je širok, usnjat ■as; počrnel rožni venec, čegnr jagode so bilo Selike kakor orehi, mu je visel ob strani in nosil na konci preprost križ iz kovanega Klora. m Gilbert se je nekoliko vzdignil s svojega Bedoža, pomaknil na drugi konec kratke klopi Ker povabil tujca, da eede polog njega. Menih Ifc nekoliko povesil glavo, toda niti ena mišica Kjegovega obraza se ni zganila, ko je molče ■»vzel prostor. Sklenil je veliko roke nad ropom preproste mize in zrl na razpadajoče rjavo mesto proti jugu. I Tujec ste tukaj,c jo rekel v provensal-Skeni narečju po dolgem odmoru in s posebno fevonkim glasom, vendar ni jioglodal Gilberla. f i-Nisem še videl Rima? Tanile leži vse, Ion je cd njega ostalo — gole kosti najsi,jaj-liojšega, najkrasnejšega in najmogočnejšega pnestu vsega svetu, uničeno vsled moči, ugo-hobljeno po cesarjih, prefekliji in baronih, propano življenja po hudi rakrani eesarslva iin zapuščeno kakor mrtev pes v kampanji, du jslnži v plen zverem, ki žro mrhovino, in v brezo živim ljudem.- Suhi tujec je uprl komolce lin mizo in si ljulo grizel nohte, žareče oči pa so zrle po Daljnih stolpih Kima. Tfedaj. je Gilbert spoznal, da ta človek ni bi! navaden potujoč menili, ki prosjači jedi, marveč človek, ki je imel pvojo lastne misli in je bilo mučno slediti tem Bjugovim mislim. »Resnica je,« je rekel Gil- | bert, :-da je Rim mnogo manj lepši videli, | nego sem si mislil.i: j »Vaše nade so prevarane, predno ste sto-! pili skozi njegova vrata,t je odvrnil drugi. Mnr ste vi prvi? Mar ste poslednji? Ali je Rim nehal z varanjem in naredil konec razočaranju? Kini je varal in razočaral svet. Rim je oropal svet njegovega, bogastva in ga požrl in jiostal suh kakor kost. Rini je oropal ljudi njihovih teles in jih prešerno raztrgal ud za udom, kakor kragulj fazana trga in raztresa njegovo svillo perje po tleh. Rim je oropal ljudi njihovih duš in nakrmil z njimi pekel do sitega. Sedaj pa je prišla vrsta nanj, njegove grabeče roke so se posušile, njegove nenasil-ljive ustnice šklebetajo ob izpadajoči!) mu zobovij] in vladar sveta je igrača Judov in oderuhov. Bridko govorite, je rekel Gilbert in radovedno opazoval novega znanca. Menih je vz.dihnil in njegove oči so se čudovito omehčale, ko se je obrnil k mlademu možu. Prej je govoril z, glasom, ki je počasi narasti'! v kričanje, podobno kriku telesne bolečine. Ko pa je sedaj spregovoril, je bil njegov glas tili in miL ■•Bridko, toda radi njega, ne radi sebe,« j-v dejal. : Ako sem jaz dal svoje življenje zanj, mi on noče dati svojega. Akoravno sem položil njemu pod noge vse kar sem imel, ne položi on ničesar v mojo roko, niti mi ne da druzega kakor jamo in perišče zemlje za moje kosti, ako jih kak cesar aH papež ne pusti na vislicah. Toda jaz nem zahteval od njega, radi sveiu z odprtimi očrni, je tirni ohranil čisto vero svojih očtlov in vedno vestno vršil svoje verske dolžnosti. Vedno iin v občevanju smo ga občudovali in radi prihajali k njemu. Vsak pogovor z njim nam je kazal, kako ga je razgled po sveiu poplemenitil... /ato ga je lako škoda, ne le njegovi družini, marveč vsem. ki sir.o ga poznali Smrtna kosa (Osilnica) Dne 15. januarja smo [»kopali najstarejšega moža v naši župniji: jožeia Pojeta, ki ie izpolnil 85 lel. Pokojni je bil vzor pravega krisfajna: globoko veren, delaven kakor mravlja, dober kot kruh. Bog mu je dal 13 ptrok, ki je vse vzgojil v strogo katoliškem duhu. 47 let jc bil naročnik »Domoljuba« iu Mohorjevih knjig ter telik pospeševatelj misijonskih časopisov. Kot ljubitelj lepe knjige si je nabavil tako lepo domačo knjižnico, da se človeku zdi skoraj neverjetno, da inore kmet polagaJi tolike važnosti na (o, kljub svoji zajx>slenostl. Bog mu bodi plačnik za vsa njegova dela! Preostalim pa naše sožalje. Padel je hrust. (Primskovo pri Litiji.) Najstarejši mož naše fare, Koren 1'ranc * Preske, ne je te dni poslovil i/t solzne doline. Pol meseca mu ji> še manjkalo, pa bi bil dosegel 88 let. Zoper stnrost jiu ni zdravila. Dve ženi je preživel, tretjo zapušča. Iz zadnjega zakona mu je ostala ena hčerka, ki še obiskuje osnovno šole. Bodi mu žemljic« lahka! Ostalim iskreno sožalje. — Zadnje čase smo imeli še dokaj lepo vreme. Pa smo se prezgodaj veselil;. Sneg jc začel zopet padati. Gorje tistim, ki si niso pravočasno preskrbeli drv! — Sola je dobil« še eno pečico. Kev je šolska soba razmeroma velika in visoka, se v hudi zimi ui nikoli mogla dosti segreti. Upamo, da bo sedaj boljše, ko bosta šolsko sobo greli hkrntu dve peči. Prosvetno delo (Sostro.) Tukajšnja Prosvetn bo uprizorila v nedeljo, 28. jan. ob pol štirih Fiužgavjevo dramo »Naša kri«. Vstopnice jc mogoče dobiti že med tednom Sri g. Feliksu Pavšič. Preteklo nedeljo smo imeli obro obiskan delavski prosvetni večer. Ker bo društvo šc v bodočo mesečno prirejalo te večere, vabimo vse našo prijatelje, da postanejo redni ali vsaj iiodporiii člani društva in njega in v njegovo lastno dobro, da naj se vede pošt.vio in častno In izvleče svoj vrat iz jarma ter se otrese bremen, pod katerimi- je omagal in padel. Zafiteval sem od njega, da sc postavi zopet pokonci, da zavrne jeMoja navzočnost naj vas ne moti pri obetju. Greni svojo pot.c Ko pa je začel vstajati, se jc Gilberlove roka iztegnila in njeni prsti so se dotaknili koščene roke v širokem sivoni rokavu. »Ostanite, gospod,* je rekel, sin zajutr-kujte z nami Mipein tak, kakor mislite.« (Dnlje) i l tako pomagajo še k večjemu razmahu dobre ljudske izobrazbe, sami |)a bodo imeli poleg drugih ugodnosti tndi prost vstop k vsem prosvetnim večerom. — Društvo iz posojil je tudi knjige; na želio preskrbi tudi knjige iz drugih knjižnic. — Nedruštvenih novic je pa že tudi toliko, da jih bo nekaj že treba dati v tisk — toda pozneje, ko bodo Se bolj zrele. še par stvari. (Vače) V zadnjem Domoljubu je dopisnik zazvonil na veliki zvon, ko poroča, da se jc gibanje Katol. akcije vsestransko razmahnilo. Če že 111 vse zlato, kar 6C sveti, bo že tem manj, fc se celo ne sveti. Za živahno katoliško aktivnost je treba toplote. Tu naokrog pa toplote manjka, ker so strme grape, zima in mraz. — S petiem jja se ros lahko ponašamo. V zahvalo za trud dobi g. organist v dar cerkveno pevko, ki mu postane še ta predpust žena. — Javne prilike, tržke, kakor občinske so se kar lepo uredile in razjasnile. Kaj bi se ne. kjer so pravi ljudje! Vsi velačno ali proti majhni odškodnini. Obstoj bohinjskega kmeta brez planin je nemogoč. Razno. (Kamnik.) V Podgorju pri Kamniku smo (Kikopali 15. januarja vdovo Marjeto Juteršek, znano pod imenom »Španova teta«, v starosti 84 let. Njeno stalno telesno zdravje se je kaj lepo spajalo z zdravjem njene duše, ki se je izražalo predvsem v molitvenem življenju. Pokoj njeni duši, preostalim naše sožalje. — Letos bomo praznovali 200 letnico, odkar jc bila sezidana naša župna cerkev na Sutni. To in ono bi bilo ireba pri cerkvi popraviti, kar je zob časa kvaril, a vsega ne bo mogoče, smo pač prisiljeni, da se omejimo na najpotrebnejše. Glavno prenovljenje župnije bomo skuhali postaviti na duhovno plat — z desetdnevnim misijonom v letošnji jeseni pod vodstvom gg. lazaristov. »čevljar baron« (št. Gotard) Na novega leta dan so gasilci priredili v cerkveni dvorani veselo sprevoigro »Čevljar barone, ki se je izvrstno obnesla. Nabito polna je bila dvorana kakor malo kdaj. Našim igralcem ni bilo pretežko hoditi tri četrt ure daleč k vajam v snegu in mrazu, Hvala tudi gosp. or-ganistu. ki jih je v petju dobro izučil. Kakor se čil je bodo dne 28. jan. ponovili to igro v Mot-niku. Prijatelji poštenega razvedrila na »videnje v Motniku! radio Program liadio-Ljubijane od 25. januarja di i 8 2. februarja 1934. Vsak delavnik: 12.15 Plošče. 12.45 Poročil« ! 13.00 Plošče. — Četrtek, 25. jan. 18.(KI Predava, i nje za kmet. gos|xxliiije. 18.10 Srbohrvaščina, j 19.00 Pogovor s poslušalci. 19.30 Plošče po it. ljah. 20.00 Prenos iz Belgrada. 22.00 čas. po. ročila, Radio iazz. — Petek, 26. jan.: ll.oo šolska ura. 18.00 Plošče 18.30 Izleti za nedeljo, I'). (K) Prodavanje. 19.30 Predavanje. 20.00 Prenos iz Zagrfr"»a. 22.00 Čas, (»ročila. angleika glasba. -Sobota, 27. jan.: 18.00 Plošče. 18.30 Zabavno pre. \ davanje. 19.00 Ljudski nauk o dobrem in /lu. j 19.30 Zunanji politični pregled. 20.00 Lahka g|, 20.45 Adamičeve otroške pesmi. 21.15 Klarinet ; solo. 21.45 Čas, poročila. 22.05 Hadio-jnz/.. - i Nedelja, 28. jan.: 7.30 O zidavi jam za k i sanje j krme. 8.15 Poročilu. 8.30 Gimnastika. 9.00 Ver. sko predavanje. 9.30 Božične pesmi. 10.00 Zdrav. I stveno predavanje. 10.30 Slovenske narodne. 11.15 Slovenska glasba. 16.00 Smernice za ureditev in vodstvo naših kmetij. 16.30 »Dover-Ca. iai.se veseloigra, i?.Ml Reprodiifirani valčki. 20.00 Prenos operete iz Ljubljane. — Ponedeljek, 29. jan.: 18.00 Gospodinjska ura. 19.00 Poročil« za inozemstvo. 20.00 Ura slovenske moderne glasbe. 21.15 Citre in kitara. 22.00 Čas, poročila, Radio-jazz. — Torek, 30. jan.: 11.IX) šolska ura: Iligijensko predavanje. 18.00 Otroški kotiček, i 18.30 Glasbene slike v reproduc. glasbi. 19.00 ! Francoščina. 19.30 Potovanje po Južni Srbiji. 20.00 Glasbeno predavanje. 20.30 Radio orkester. 21.15 Narodne pesmi. 22.00 čas, poročila. 22.30 Angleške plošče. — Sreda, 31. jan.: 18.00 Komorna glasba. 18.30 Radio orkester. 11.00 O narodni vzgoji. 19.30 Literarna uru. 20.00 Yo. kalni koncert. 20.30 Vokalni koncert »ljubljanskega zvona. 21.30 Bolinškov šramel kvartet. 22.15 čas, poročila, plošče. Naročajte »Domoljuba«! Srnilijo se nam Zaslu/ek slovenskega delavstva se je v zadnjih 3 letih zmanjša! za okroglo 250 milijonov dinarjev letno. Strašna je ta številka pri tako majhnem narodu. Posebno dobro se našemu delavcu še itak nikoli ni godilo, toda v zadnjih treli letih ga je zajela taka kriza in beda, kot je morda še nikoli v naši zgodovini ni preživljal. Ako pred vojno ni dobil dela in jela doma, je šel na Westfa!sko aii v Ameriko, a danes — ? Desettisoči so z družinami vred sploh brez vsakih dohodkov, a onim, ki so za enkrat še zaposleni, se je zaslužek tudi občutno skrčil. Kakor smo dejali: za okroglo 250 milijonov ali za celo tretjino so se zmanjšali letni dohodki našega delavstva. V takih časih bi mora! ves narod napeti vse sile, da reši svoj, za kmetiškiin najštevilnejši stan nravnega in telesnega propada. Predvsem bi bila seveda dolžnost delavstva samega in njegovih številnih organizacij, da osredotočijo prav vse svoje sile in pozornost na to vprašanje. V tem pogledu so oni na boljšem nego kmet, kajti ta stoji danes prav za prav praznih rok pred težkimi vprašanji, ki ga tarejo, d očim ima delavec še vedno vse svoje strokovne organizacije, svoje bolniško in nezgodno zavarovanje, svojo »Delavsko zbornico« itd., ki bi mu v teh težkih časih mogle in morale stati ob strani s svetom in dejanjem, pa tudi z moralno, nrav-no oporo. Tudi ta v takih težkih časih ni brez pomena m vrednosti. Da, upamo si trditi, da je ravno moralna upora prav posebno potrebna da obvaruje ta važni in številni stan pred obu' potn in z njim združenim nravnim propadom ki ga potem ne bo mogoče tako lahko ozdraviti! Toda — kaj vidimo? Socialistično delavstvo, ki ima med slovenskim delavstvom večino, si je ustvarilo pred par leti svojo kulturno organizacijo po vzorcu naše »Družbe sv. Mohorja«. Ta organizacija se imenuje »Cankarjeva družba« in izdaja letno za 20 Din po 4 knjige. Vsak razsoden človek 'bi pričakoval, da bo ta družba izdajala v teh težkih časih knjige in spise, ki bi se pečali z obupnimi gospodarskimi in socijalnimi vprašanji delavstva, ki bi iskali izhodov in pomoči v tej bedi, ki bi nudile delavstvu vsaj moralno uporo, da pretolče ta huda leta s čim manjšo škodo. Sto in sto vprašanj je, s katerimi bi se morale danes delavske organizacije pečati ter jih reševati, sto in sto vprašanj, ki ženejo može in žene v obup, nedolžne otročiče pa v počasno umiranje. In kaj smatrajo naši dobro plačani socialistični delavski voditelji v tej obupni bedi delavstva za najvažnejše in najnujnejše? Ne kruh ne pravno varstvo, ne trdno sklenjenost delavskih vrst, ne vzajemno pomoč, temveč — brez-verstvo Ne zanimajo jih solze obupanih mož zena in sestradanih otrok, ne zanima jih dejstvo, da je tretjina delavstva brez dela in jela ostali dve tretjini pa da sta na milost in nemi-ost izročeni brezobzirnemu izkoriščanju tujega kapitalista, ne , to ni za site socijalistične vo-dttelje važno, to ni nujno, najpotrebnejše je po njih mnenju iztrgati tem ubogim ljudem iz are še zadnjo tolažbo, še zadnjo oporo to ie -vero. ' To nam jasno dokazujejo knjige te čudne delavske »kulturne« organizacije. 2e vsa leta svojega obstoja izdaja namreč po večini knjige k« naj ubogemu delavcu zamore v srcu vsak verski in sploh plemeniti čut. Višek je pa dosegla ta družba lani in letos. Lani je izdala knjigo . umazanih »pravljic« ki naj že v nedolžnih otr* šk,h srcih na najbolj pode! način zamore vsak 1 čut "> !>m vzbude sovraštvo do vere in do Boga, letos je pa izdala posebno knjigo, kjer se na »znanstveni« način dokazuje, da je Bog le izmišljotina bogatinov, duhovniki pa njih sleparski priganjači. Kaj briga te delavske »kulturonosce«, da je resnična znanost žt pred več kot polstoletjem temeljito obračunala in po-medla s tako »znanostjo«, ki je danes noben resnično izobražen človek ne jemlje več resno, za naše ubogo delavstvo bo po njih mnenju še vedno dobra. Glavno je, da pomaga ubijati ver ski čut, vse drugo je postranskega pomena. Da, smilijo se nam tiste naše delavske vrste, ki žal stoje pod vplivom tega umazanega tiska in te grde špekulacije ter ne uvidevajo, da jim voditelji, ki dobro žive, nudijo namesto kruha kamen in namesto ribe — škorpijona. Ne vprašujemo teh ljudi, koliko lačnih dclavcev bo s tako umazanijo nasičenih in koliko obupanih brezposelnih bo prišlo do dela, vprašujemo pa vse pošteno ljudstvo, če ni zločin ubijati v srcih največjih revežev še njih zadnje upanje, njih zadnjo tolažbo, njih zadnje pribežališče -Boga in Stvarnika. Pošteni slovenski očetje in dobre slovenske matere, pazite na svoje sinove in hčere, da jih ne zastrupi v teh težkih časih še strup takega umazanega tiska, ki mora požgati v človeškem srcu še zadnja plemenita čustva, ki jim jih še ni zamoril naš čas sam. O, ko bi plemeniti Cankar vedel, v kakšne grde namene zlorabljaj® danes njegovo veliko ime. VirgiliJ; Ura Ustavi se ura, nikamor ne gre; odbila bo ura, odbilo srce; ostane stečeno do sadnjega dne. S RDEČA NEVARNOST (Nadaljevanje.) Brez vpliva je bil pa komunizem v tretji največji Industrijski državi sveta, to je v Angliji. Čeprav se je tam R. Owen razvil kakor smo videli spredaj, v po-olnega komunista in je ustanovil tudi mnogo komu-ističnih družb, pa njegovi nauki vendarle nikakor niso ogli zajeti širših množic in niti vplivati ne nanje, okler je industrijski razvoj na Angleškem cvetel, se amreč tudi delavstvu ni godilo preslabo, ko se je pa ojavii zastoj in z njim kriza ter so skušali podjetniki revaliti vse posledice krize le na delavstvo, to ni iskalo Silve v brezliožju, revoluciji in komunizmu, temveč v samopomoči. Začeli so v svojo obrambo snovali elike delavske zveze, >T r a d e s - U n i o n st, ter se z ijimi boriti za svoje pravice, če drugače ni šlo,'tudi s tavkami ali štrajki, ki so ravno angleškega izvora (stri-es)„ Razen tega so že jako zgodaj segli tudi po žaru ž n i š l v u ter si kmalu zgradili cvetoča konsunina ruštvii, zavarovalnice, hranilnice, stanovanjske zadruge td. Tako so postali angleški delavci brez komunističnega 'vangelija hitro najbolje organizirani, in so si tudi ravno pomočjo lake, zgolj gospodarske in strokovne organi-ncije, ustvarili izmed vsega evropskega delavstva naj-godnejše življenjske pogoje. Le nekaj časa so si skušali omagali tudi s političnimi sredstvi in so započeli precej ivalino politično gibanje — imenujemo ga kart i -t i čil o — ki jo pa ohranilo vedno strogo krščanski načaj, a je že sredi preteklega stoletja zopet zaspalo. Tako vidimo, da je že prva polovica preteklega slo-etja položila nekake temelje m o de r ne m n d Rjavit emu gibanju sploh in komunističnemu še po-ebej. St. Simon, Fourier in 0\ven, zlasti pa Babeuf, lanqui in Weitling so oznanjali od liberalnega kapita-lzma izkoriščanemu delavskemu ljudstvu brezbožni ko-nunizem kot edino odrešilno sredstvo, francoski delavci so si ga skušali priboriti s pomočjo revolucionarnih političnih' organizacij, dočini .so si angleški delavci med tem sami pomagali s strokovnimi, zvezami iu zadružništvom. Večina neukega nemškega delavstva je j>a ta-ala še v veliki nezavednosti in ga je razen tega tiščala tlom tudi trda pruska policijska pest. Vendar je bil led za komunizem vsaj za silo prebit že tudi tu. Čeprav so se razni propovedniki komunizma med seboj še precej azlikovali v svojih naukih in si jo delavstvo v glavnih evropskih industrijskih državah skušalo pomagati na razne načine, so bile delavske množice proti koncu prve polovice preteklega stoletja vendarle že kolikor loliko prebujene in razgibane ter so kar nekako čakale moža, ki bi ustvaril temu raznolikemu gibanju in stremljenju enoten in stalni pravec. In la mož se je pojavil ravno,o pravem času v osebi — Karla Marxa, 4. Karel Marx in marksizem. Karel Marx, sin nemškega židovskega advokata, je bil rojen 1. 1818. v Trierju. Vzgojen je bil že od doma popolnoma svobodomiselno, vendar je vse življenje obdržal prav izrazito židovsko naravo. Študiral je v Bonnu in v Berlinu pravo, zraven se pa jako pridno pečal tudi z zgodovino in modroslovjem, Id je imelo tedaj v Nemčiji veri, zlasti še krščanstvu, strupeno sovražni značaj. Po dovršenih naukih je prevzel 1. 1841. uredništvo lista »Reinische Zeitung« v KSlnu, kjer je še pobijal komunizem, toda zaradi revolucijonarnega mišljenja so ga odslovili in 1. 1843. se je preselil v Pariz. Tam so je seznanil s komunističnimi nauki in študiral gospodarska ter socijalna vprašanja. Poskusil je izdajati poseben nemški list, ker pa !a ni uspeval in ga je policija izgnala, se je preselil kmalu v Belgijo (v Bruselj). Tu je napisal par knjig in sodeloval pri nekaterih tainošnjili listih že v docela komunističnem duhu. L. 1847. jo sklicala nekdanja pariška komunistična »Zveza pravičnikov«, ki se je bila medtem preselila v London, prvi med- narodni delavski shod. Marx je zanj sestavil s svojim dolgoletnim prijateljem in sodelavcem F r i d e r. E n -g e t s o ni znameniti »Komunistični manifest, ki ga je zveza res sprejela za svoj program in se tudi preimenovala v »Zvezo komunistov«, a manifest sam je ostal do današnjega dne nekak glavni kpmuni-stični evangelij. Marx jo bil tedaj izgnan tudi iz Belgije, nakar se je za stalno preselil v London. Ko jo izbruhnila spomladi 1. 1848. po večini evropskih držav revolucija, je odhitel Marx najprej v Pariz, nato pa v domovino in začel izdajati tam list .Neue Rheinische Zeitung'. V njem .je navdušeno proslavljal revolucijo, zagovarjal komunizem iu pisal o tedanjih političnih vprašanjih, pa če je imel n njih kaj pojma ali ne. Strastno je napadal Slovane, zlasti Čehe in Jugoslovane in mož, ki naj velja kol. nekak osvoboditelj tlačenih slojev, jo surovo in bedasto, a z vsem ognjem zagovarjal najbolj kruto nadvlado Nemcev in Madjarov nad Slovani. Obljubljal je, da bodo junaški Madjari kmalu :;vse to bikoglave narodife (t. j. Slovane) uničili z njih imenom vred:. Trdil je, da je naravna usoda majhnih narodov, da se puste razdrobiti in izsesaii od svojih močnejših sosedov,, ker itak nimajo pravice do samostojnega narodnega obstoja. Z domišljavo vsevednostjo je na dolgo in na široko napadal osvobodilna prizadevanja tlačenih Jugoslovanov, a mož je naše razmere poznal tako »temeljito«:, da je imel pandurje za poseben jugoslovanski narod, Albance, Arnavte in Škipetarje za tri razne narode, vse te skupaj pa s Čehi vred za — Jugoslovane in za — capine« (= Lumpengesindel). V svoji židovsko-nemški oblastnosti se je bil zaletaval celo v nas Slovence, čeprav nas je poznal lako dobro, da je naštel Slovence že I. 1848. cele 3 milijone in jih doli! v — Korošce in Hrvate. Revolucija I. 1848. je bila pa že naslednje leto udu-šena in tedaj je moral tudi Marx z Bngelsom vred zbežati iz domovine. Naselil se je v Londonu, kjer je igral v »Zvezi komunistov« glavno vlogo, dopisoval v nek ameriški list in temeljito proučeval gospodarska vprašanja. Obenem je p« sodeloval tudi pri snovanju mednarodnih delavskih organizacij, čeprav je s svojo oblastno naravo povzročal večkrat le hude medsebojne prepire. Plod njegovih gospodarskih proučevanj je znamenito delo »Kapitala, katerega prvi, najvažnejši del je izdal še sam 1. 1867., ostala dva pa že po njegovi smrti prijatelj Engels. V Londonu je živel jako skromno od pičlega pisateljskega zaslužka. Umrl je 1. 1883., toda njegov duh živi še vedno, saj je postal znanstveni utemeljitelj modernega socializma in komunizma, na katerega prisegajo še danes milijoni. Ker je ravno na Marxove nauke, kakor jih je oznanjal iu utemeljil zlasti v svojih dveh najvažnejših spisih, to je v »K o m u n i s t i č n e ni manifestu« in v »Kapitalu«, zgrajen mogočen razmah komunističnih strank, to je poznejše socialne demokracije in današnjega boljševizma, je za njegovo razumevanje in ocenjevanje neobhodno potrebno, da si jih vsaj v glavnih obrisih tudi podrobnejše ogledamo. Podlago Marxovim naukom ali marksizmu tvori brezversko modroslovje, kakršno' je cvetelo v začetku preteklega stoletja zlasti v Nemčiji. Najvplivnejši tedanji modroslovec je bil G. W. Hegel (1770—1831), ki je trdil, da ni na svehi nič stalno dobrega, lepega in resničnega, temveč da se vse neprestano razvija in iz-preminja (to izpreminjanje je nazval dialektika). Kakor rastlina iz semena in seme nato zopet iz rastline, tako se porajajo tudi vedno nove misli (ideje), ki so osnova vsega stvarstva, zato imenujemo njegovo modroslovje ludi idealistično. Le to, kar v tistem trenutku slučajno obstoja, je tudi dobro in resnično, torej tudi laž, krivica, nasilje, zmota. Nekak zunanji izraz tega, kar obstoja, kar j6 pametnega in. rosničnsga, imamo v državi. V njej imajo svoje temelje tudi vera, nravnost in pravo. Država je Heglu, kakor tudi še danes komunistom in fašistom, nekak bog, dočim ni posameznik, oseba nič. ,,Domoljub" se bori za vse Slovence, hdo se bo la mesec boril zanj? RAZNO Za boljše nadzorstvo v rudnikih. Po strašni rudniški nesreči na Češkem, ki ]'e zahtevala 150 žrtev, ie češkoslovaška vlada sklenila popolnoma spremeniti zakonodajo, ki je dozdaj urejevala upravo in nadzorstvo rudnikov. Predvsem bo moralo od sedaj naprej biti omogočeno delavskim zaupnikom, da prisostvujejo tudi v komisijonalnih ogledih pri otvoritvi ali ureditvi novih rovov. Nekoč cvetoča češkoslovaška tekstilna industrija je danes precej na robu propada. Preko 300 blagovnih tovarn jc zaprlo svo(e obrate. Nad 100 tisoč tekstilnih delavcev je brez dela. Mnogo čeških tovarn za blago je preneslo svoje obrate v Jugoslavijo, kjer v tem pogledu »rožice lepo cveto«. Skoda samo, da delavcev ne plačujejo, kakor bi lahko, dočim gredo dobički labrikantov v milijone. Proti nameravanemu znižanju plač so te dni demonstrirali obč. uslužbenci pred magistratnim poslopjem v francoskem Parizu. Som kaznjivega dejanja (komunizma) še ni razlog za odpust iz službe, prav tako ne more biti razlog odpusta nezakrivljena aretacija. Tako je odločilo v nekem slučaju okrajno sodišče v Ljubljani. 29 milijonov prebivalstva živi v Italiji od poljskega dela. So to na|em-niki-koloni, ki obdelujejo zemljo, lastniki, razni grofje in plememtaši pa brez dela žive razkošno po mestih, vilah in gradičih. Tc dni je minulo deset let, kar je bivši učitelj Kari Seitz (Zajec) dunajski župan. Zaje je socijalist. Povprečni dohodki pri OUZD (Osrednjem uradu zavarovanja delavcev) so znašali za enega člana v letu 1922 — 303.15 Din, v letu 1931 pa že 493.92 Din. Izdatki, kakor za upravne stroške, hrana-rino, zdravila, oskrbe v bolnišnicah, ambulatorijib, babiško pomoč, zdravnike itd., pa so v povprečju znašali na leto za člana v letu 1932 235.48, v letu 1931 pa 509.51 Din. V letu 1922 je bilo zavarovanih pri OUZD 51.021 moških in 17.341 žensk, do leta 1931 je narastlo število moških članov za 10.063 ali 19.72%, število ženskih pa za 13.423 ali 77.41%. Vzrok je v tem, ker podjetja moške moči odpuščajo in sprejemajo v delo ženske, M so j? veda znatno ceneje. Posodo e pcpelem 510-kojneg« boijževišktga prvaka Limačarskegn $0 2. januarja spravili v neko steno moskovskega Krtunlia. Imaš Ii bolečine Ali te muči glavobol! JčobobeJ! trganje! £•111 H najbolje M sob«, kal«, alavoT «11 ■! preve« oMuHJI« M hladen srak t v obrazu f po vsem telesni Ali rabli mašile, ki krepi In Jatlt Vporabliai Elsafiuid! P... Feneriev -t^Z&SS&l ivllh ali 2 velik, speciialni .taklenici) u.58 D.n d v.Jaka »vo a 102 I,i Din Smetani«™ « Don a, Kizatrg 16. <3av*. b«^ p« .u »i« A. Kopitar: Predpustna Maščuješ se — ti je sladki. Vračuje se ti — pa grenkčl Tako »ta oni dan velela prelepi 2an, še lepša Spela. Priklanja se presrečni Žan, naznanja, da zamenja »tan: »Zagled-J Speli sem se v lice, bi naju vzeli na oklice?« Prijazne župnik se smehlja, pozna pač dobro 2e oba: »Me vese.li, nevesta Spela, li res bi rada Žana vzela?« »Ne maram ga, gospod Anton, ne za denar, še manj zastonj: je v miako stopil s tako silo, da vse oškropil mi je krilni« Osramočen, potrt je Žan, a premeten in ves pretkan si maščevanje koj zasnuje, takdj nevesti beaeduje: »Prelčpo lepa Spelica, poglej prelepa Jurja dva: oškropil prej sem tvoje krilo, ti kupim zdaj najlepšo svilol« Minila nista tedna dva, pred župnikom sta spet oba. Nevesti zda; se smeje lice, saj komaj čaka na oklice. »Zares kristjan si, ženin 2an, odpustil si ji oni dan? Preudari zrelo ia pošteno: li hočeš Spelo re« za ženo?« »Ne maram je, gospod Anton, ne za denar, še manj zastonj; tako je Spela zadnjič rekla, zato se danes je — opekla!« Pa kdo razume naj ta svet? Po tednih treh prišli jc spet pred župnika dvojica oaia: oklice v tretje mu prinašal Gospod Anton se razsrdi in kakor svon mu glas doni: Ob pamet sta? Kako naj baram? »Oklicev danes j« ae mararal« Za malo denarja malo mazehe Pametno varčevanje ni bilo nikdar tako potrebno kot v sedanjih težkih časih. Pametno varčevati pa pomeni dajati na stran od onega, kar brez posebne Škode za svoje gospodarstvo lahko utrpim. Nespametno pa je varčevati tam, kjer lahko radi tega nastane za gospodarstvo neprecenljiva Skoda. In tako nespametno varčujejo oni, ki z izgovorom na krizo in pomanjkanje denarja znižujejo zavarovane vsote za požar daleko pod dejansko vrednost svojih poslopij. Taki ljudje ne pomislijo, da jim more zavarovalnica po požaru izplačati tudi daleko manj, kot pa znaša škoda. Zavarovanje v teh časih nalaga res težke obveznosti, a še težje bo gospodarju, ki pogori, a ima poslopja pod vrednostjo zavarovana. Zato se posvetujte pred vsakim znižanjem s krajevnim zastop-nikom naše domače Vzajemne zavarovalnice in prepričani ste lahko, da vam bo svetoval le ono, kar je v vaSo korist. V Mali oglasnik vsaka drobna vrstica ali eie prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki „Domoljut>a" plačajo aimo polovico, ako kupujeio kmetilske po trebščlne ali prodaiajo svoie pridelke ali iščelo ooslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vaiencev in narobe Slsžbc pastirja dobi 12-15 letni deček, dobrih krši. staršev, takoj — Poizve ae v občinski pisarni Dtv Mar. v Polju pri Ljublj. vri m- rometer vedno na razpolago. — Din 5'— v znamkah na naslov: Barometer. Ljub janaL, poštni predal 18. Natiap, predala hranilnih knjižic A u i; ust in. Ljubljana, Aie (sandrova C. 4 flafanra M mizarsko »aizula obrt glirej. m>m. Hrana in stanovati ie v hiši. — Alojz Moljk. Gor. Logatec Posestno4 slopjt. red) 5 glav živi-ne, naprodaj - Naslov pod štev. 722. GtDtii ali mlBtflniea v dobrem »tan iu kupim. Ponudbe i opisom in ceuo na u ravo pod štev. XII/17/718 Slano ,kupjm Naslov pri Gospodarski zatrugi Dravlie. Čeftslarji! ^ke6j»- trebščlne, prvovrstne Vam nudi naiceneje Fr Stupiea. žele/nina in zaloga poljedelskih strojev v bjubliani. Go sposvetska c. 1. Ku> u-jem čilin» I)(IV j illtarc MM. tisa' olise D 9J, j Harmonik? D M Tamlmrf II (iS | (Immotnnf 1» 44;, JaMrvaU* tiruplifm kitalo* MEINEL 4 HERObD lavama etaabti. itmIiiiij limfnim HARIBfllt JI Idi Izdajatelj: Dr. Gregor!} Pečjak Urednik: Jož« Košiček Za Jugoslovansko tiskarno: Karel čet ZA SMEH »Ko sem kupila to mačko pri vas, ste trdili, di je izvrstna za podgane. Pa se Hh niti ne dotakne., »No, ali ni potem izvrstna za podgane?. Meta bi se rada omožila in je o tem razprav, ljala z očetom. »Pomisli, dekle,« je dejal oče, »tvoj fant z». služi komaj po 150 dinarjev na teden.« »Je že res, oče, ampak če se imata dva radi, teden tako hitro minel« Kaviar je prišel v mesto ter Sel oipoldae v re. stavracijo na nosilo. Ko je gostilničar opazil, d« gost zmajuje z glavo, je prihitel k njemu ter Ji vprašal, če ni morda kaj v redu. • Pravkar premišljujem, kako dobrosrčen j« moral biti človek, ki ie zaklal tega petelina.« • Zakaj pa, prosim?« »Ker ae je gotovo deset let pomišljal, bi ga ii zaklal ali ne.« »Prosim kos mita, ampak takega, ki posebno diši,« je dejal Pepček, ko je prišel v prodajalno. »Čemu pa tako zelo dišečega?« »Zato, da bodo mati vedeli, da tem se res umi! in me ne bodo še enkrat orrbali, kakor zdaj skoraj vsako jutro.« Rakar: »Pes, katerega sem kupil pri vas, vso noč laja.« Prodajalec: »Ali ste že poskusili ostati pokonci in se ž njim igrati?« • Mati, ne4