30. Štev, V Ljubljani, dne 1. avgusta 1901. XI. leto. Izhaja viak 6«trtek ter stane za vse leto 1 K 60 t., za pol leta 1 K. — Za oznanila plačuje se od dvostopne petit-vrste 16 ▼. 6e se enkrat tiska; 24 v. Ce dvakrat, in 60 v. 6) se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se pošiljati . .Karodal TIskarni" v LJubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu „Rodoljuba11. — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Pozor — volilci. Deželnozboreke volitve so razpisane. Volitve se bodo vršile iz kmetskih občin dne 12. septembra, iz mest in trgov dne 19. septembra in iz vele-posestva dne 23. septembra. Čas je torej, da Be začne delo. Možje, vsi na krov po geslu: Kmet naj zastopa kmeta. Volilo se bo, kakor pri zadnjih' državnozborskih volitvah, neposredno in tajno. Volilci ne bodo več izbirali volilnih mož, kakor v prejšnjih Časih, ampak bodo kar volili poslanca in sicer se zapise ime kandidata za poslanstvo na glasovnice, ki jih je izdalo okrajno glavarstvo. Glasovnica se odda zložena tako, da nihče fte bo vedel, kako je kdo volil. Ce je kdo glasovnico izgubil, ali če mu jo je duhovnik popisal, naj gre na okrajno glavarstvo po drugo. Izkaznico, ki jo dobi vsak vo-lileo, si mora skrbno shraniti. Kdor nima izkaznice, izgubi volilno pravico. Volilo se bo ravno tako po občinah, kakor meseca decembra za državni zbor. Tekom teh dni so bodo v vsaki občini pri županstvu razpoložili volilni imeniki in so prične velevažno reklamacijsko postopanji«. Pri zadnjih volitvah smo največ zaradi toga propadli, ker so ee napredni volilci premalo zanimali za reklamacijsko postopanje. To postopanje jo, na kratko rečeno, tako le: Župan sestavi imenik kmetskih vo-lilcev, ga razpoloži na javen upogled in objavi to primernim potom, zlasti s tem, da zadevni razglas nabijo na občinski tabli. Treba jo Btrogo paziti, kdaj je zadevni razglas nabit na občinski tabli ali kakorkoli objavljen. Posebno strogo jo paziti tam, kjer je župan aH občinski tajnik pristaš klerikalne stranke. Od dne tog« razglasa dalje a le skozi osem dni ima vsak volilec pravico reklamirati, to se pravi, zahtevati, da se osebe, ki nimajo volilno pravice, »zbrišejo iz imenika volilcev, ali da so izpuščeni volilci v ta imenik vpišejo. Važnost tega spozns vsak na prvi Pogled. Kolikokrat so nahajajo po pomoti novolilci v volilnih imenikih, na drugi ■trani pit ho izpuščeni volilci. Pogostoma *• to nalašč primeri. Najdejo le namreč *udi brezvestni župani ali občinski tajniki, namenoma volilce nase stranke izpu-•fiajo iz volilskih imenikov, zanašajoč se, no bo nihče reklamiral. Na ta način 10 klerikalci pri zadnjih volitvah silno ■sparili. Naj torej vsak volilec, zlasti pa v»nk **upnik, takoj in natančno pregleda raz- položeni imenik in potem vloži potrebne reklamacije. Volilski imenik je potem, ko je potekel osemdnevni rok, pravomočen in nobeno jadikovanje nič ne pomaga. Zato: pozor — volilci! Kdor želi glede reklamacijskega postopanja kako pojasnilo, naj se obrne na izvrševalni odbor narodno napredne stranke v Ljubljani, ki sploh daje v vseh volitvenih zadevah brezplačno pojasnila. Zdaj pridejo. (Dopis iz Smarskega okraja.) O posebno velikih nezgodah se do-sedaj kmetje, hvala Bogu, ne morejo tožiti. Toča, ta največji sovražnik kmetovalcev, nam je, izvzemši par krajev našega Bpod-njega Stajarja, še prizanašala in pustila, da so pospravili poljedelci svoje prve pridelke — ječmon, rž in pšenico — mirno pod streho. Te dni ropočejo ali pa še bodo ropotali cepci po podih, omiačeno žito se bo spravilo v shrambe, vočji del zlasti pšenice pa bo romal, ne da bi se pri gospodarju segrol, v vreče in k trgovcem časih za — sramotno ceno. A čeprav nima žito v primeri b pridelovalnimi Btroški nobene ceno, vendar je kmetic vesel, da dobi vsaj par goldinarČkov, s katerimi zamaši mnogostranBka široka usta svojih upnikov. Le manjši del pridelane pšenice ostane doma za seme, veliko godove in pa za neŠtote nadležne berače, ki bodo bodoče dni lazili okoli kmetskih domov. Darežljivost slovenskega ljudstva, posebno še kmečkega, je splošno tako znana, da se jo vkljub kazenskim prepovedim, vkljub političnim oblastim in njihovim organom na najnesramnejši način izkorišča. Tu nimamo v mislih tistih revežev, ki so obnemogli, ki si no morejo vsled duševnih ali telesnih napak na drug način kakor z miloščinami svojo Življenje ohra niti; marveč mislimo na ono zdrave, močne za življenje vsestranski preskrbljeno mav harje, ki te prikazujejo vkljub »očem pra vice« vsako leto liki avgustova vročina na kmetih - to so kaplani, župniki, razni fratri in po njih nelopem primeru orga-nisti, možnarji, zastopniki raznih svetnikov in svetnic, kateri potrebujejo bajo tega ali onega. Posebno hinavski nastopali bodo kaplani, ti bojeviti petelini današnjih dni. ('oprav imajo na Štajerskem plačsno bernjo in dobivajo raz ven nje od države in altarja lepih dohodkov, vendar ho delajo ravno v sedanjem času take reveže, da v/budijo celo v najt i avstrijski* in ogrske kmete. Nemčija hoče namreč pobirati velikansko carino od vseh kmetijskih pridelkov, kar jih gre iz naše države na Nemško. S tem je seveda nemogoče, spravljati te pridelke čez mejo, ostali bodo doma in vsled tega bo zopet silno padi a cen a vseh naših kmetijskih pridelkov, ker jih bo veliko več na prodaj, kakor se jih doma rabi. Nevarnost je velikanska. Vsa država je zaradi tega po konci, samo kranjski kmet nič ne ve o tem, ker nič ne bere in ne posluša nikogar, razen fajmoštra in kaplana. Vojna v južni Afriki. Zadnji čas se Burom zopet slabo godi, kajti bili so v raznih bojih pobiti. Dopisi. Iz Žužemberka. Strašno gonjo, ka-koršno so uprizorili pred zadnjimi državno-zborskimi volitvami zoper narodno napredno stranko in nje poslance, pripravljajo duhovniki tudi za letošnje volitve v deželni zbor. Osobito vročekrvni kaplani so bolj divji, kot so bili zadnjič. To nam spričujejo vse pridige v cerkvi. Seveda se je g. Žaubij spravil najprej na napredno časopisje. Ljudje ga ne marajo poslušati. Začeli so so pritoževati radi njegove neslanosti na prižnici. Še največje tercijalko pravijo, da je slab oznanjevalec sv. vere; a tem večji posvetni hujskač je, da ga ni večjega maslarja, kot je ravno on. Na prižnici razpravlja po cele ure, soveda kadar gre za politiko, a vendar ne povo, da bi človeka količkaj zanimalo. Ljudje dremljejo in spijo, kadar kvasi na leci on. Tudi g. Miha je takšen. Pri njem spi vse, kadar jo on na prižnici. Zraven pa tudi on dremlje, ter počasi spušča suhoparno zamrle besede raz prižnico. Le zdaj pa zdaj so prebudi iz sna, ter udari po prižnici, in pristavi besede. Možje, ne spati! Poslušajte! Med tem pa že zadremlje, le njegov glas se čujo kot neko mrščanje po cerkvi. Ah, gospodje, slabi ste v svojem poklicu voliko boljši ste v posvetnih rečeh. Saj vaju ljudstvo ne mara, če šo tako divjata. Drugače pa je z Hotnim gospodom. Ta ne dremlje, saj mu tercijalko ne dajo miru, ker je tako lušten. Vrnimo se k gosp. Žaubiju. Neko nedeljo začetkom julija t. 1. je g. Žaubij začel kvasiti o volitvah, ni mu hotel glas iz grla, kar jo povedal bilo je prisiljeno. Njegovo čiv-kanje nas ni spreobrnilo, to pa nas jo razveselilo, da jo pri/.nal, da pri volitvah no gre za voro. Akoda, da je večji del ljudstva spal ali dremal, ter tako preslišal vsaj jedenkrat resnico, ki bije larovškim lažnjivcem v obraz. Sedaj odprite oči, dragi kmetje, in pomislite, kako trpljenje je vladalo o času zadnjih volitev po časopisih in na prižnici. '/a vero, za vero, bil je vodni krik. Kako je g. /aubij upil, da se gre za vero, in sedaj je sam priznal, da se za vero ni šlo, saj se proti veri nobeden ne bojuje, ampak proti gospodstva želnim duhovnikom. Priznal je Žaubij, da so za vero ne gre, ampak za dobro gmotno stanje, ki jim to dobro stanje razriva trebuho, nekaterim pa možgani pleanevajo od dobrega stanja. Postali bi radi gospodarji in ljudstvo bi imeli za sužnje. Sedaj, ko je največji kričač v naši okolici povedal in resnico pribil, da se pri volitvah ros ne gre za voro, bodete dragi kmetje spoznali tiste farovške ma-■tiljonco, ki trobontajo, da je vera v nevarnosti. Ker so vas farbali, da se gre za vero, a se ni in se ne bo šlo, ker smo kristjani. Vera jim je le agitacijsko sredstvo. Ako vam bode maziljeni lažnik zopet hotel natveziti, da je vera zaradi napred-njakov v nevarnosti, pokaži mu vrata in povej mu, da je lažnik, najpodlejši lažnik. če bi bil pa prišel g. Žaubij pravit zopet, da je vera v nevarnosti, povej mu, da ni vreden, da stopi na prižnico in tam danes taji, kar je včeraj govoril. Znali mu bomo oči odpreti tudi mi. G. Žaubij glejte, da se ne spremenile pri agitaciji v lažnjivega klukca in ne utajite, kar ste resničnega povedali. G. Žaubij je tudi rekel, kdor ima shranjene, ali da jih čita take napredne ali jednake časopise, da bode moral v Rim po odvezo. Bodemo videli, če bodete šli Vi, g. Žavbi, ker imate »Slov. Narod« hranjen in ga še drugim berete, če bodete vi spolnili svojo zapoved, potem se še pomislimo. Pa ne, g. Žaubij, da bi poslali svojo kuharico v Rim, mesto da bi sami šli! Potem naša obljuba ne velja. G. Žaubij vstanovil je s pomočjo našega poznanega Jernejca in Pepka (malega 4 čevlje velikega) kat. izobraževalno društvo. Ljudstvo se noče vsesti na te limanice. Ljudje pravijo, da se agitira za društvo z lažjo, da bodo v društvu vsi napredni časopisi razun Naroda (ker jo drag!). Ker je to le limanica, svarimo ljudstvo pred to zvijačo. Sedaj ima društvo naročene le štiri listo (to je izvrstno izobraževalno društvo} to so: Slovenec, Slovenski list, Domoljub in Dolenjsko novice. Kje so obljubljeni napredni časopisi; to Be ne ve. Saj se vidi, da jo farbarija. Ker ljudstvo zna to sleparijo, si zna zvita buča drugače pomagati. V nedeljo 21. julija sklical fe Marijino družbo fantov ter jim ukazal iti vsom v omenjeno društvo, ter bo naj da vsak zapisati kot ud. Tudi s tem ni dosti pomagano. Nekateri so Žaubiju in društvu pokazali hrbet. Mlajši otročaji po 12 let so so dali nekateri vpisati; gotovo je gospod Žnubij obljubil kako odpustke. Sedaj je pomagano društvu in Žaubijeva čnMt rešena Društvo ima nekaj udov nerazsodnih otrok, ko)im bodo potreba dajati cukrčka, da bodo drli za Žaubijom, ko kozo za soljo. Žaubij pa pridno lota od hiše do hišo, po gostilnah ga jo tudi dosti, ves /mučen jo letanja. Menda jo prevzel službo »Scbnellauferja«. Čestitamo. Omenimo pa še, da jo g. Žaubij popoludansko službo božjo v nedeljo 21. julija kaj hitro opravil v četrt uri, samo da jo bil brž z Marijinimi otročaji v društvu. V torek bil je mrlič, otrok je umrl za davioo; zdravnik jo naročil, da se ga ima v mrtvašnico odnesti ob šesti uri pop, /.auluj jo prikorakal ob sedmi uri. Ali je bil pri napa-jišču skrivnostno sladko ginjenosti ali v društvu' Povsod ga je dosti, samo tam ne, kjer ga jo potreba (Josp. dekan postal jo im stara lola prorok, to je sam povedal. Co je res prorok, ga bode poselila deputacija radovednežev, ki mu bodo stavila preroška vprašanja. min^ Pd% okno pred svojega župnika. 1 * °» ..... . »..unlia ig'*' na ki vsem tercijalkam kar solzo vesolj* T očeh. In si lahko mislijo, ta pa prekosi nas vse. — Toda po sv. obhajilu pa no ■gre z drugimi ženami dol po cerkvi, ampak ona ima prosti vhod skozi zakristijo. — Svetovali bi ji pa, da vsi sveti obhajili njej ne bodo nič izdali, dokler bo z jezikom obdelovala celo faro. In če nas ne bode od zdaj naprej popolnoma pri miru pustila, bomo imeli še obravnavo in zopet pri c. kr. sodniji pa ne več v šent-jernejskem farovžu. Ob sklepu pa voščimo, da dobi pri »restantarcah« naša Micka bolj večjo skledico ričeta, da ne bode skumrala. Ker taki pa le nismo, da bi nji priželeli, ko bode prišla iz luknje, da bi izgledala kakor ena izmed tistih sedmerih Egiptovskih krav, da bi bila lačna, suha, mršava, strgana, in da ja ne bode lazice dobila. Kajti če se v takem stanu povrne na farovško posteljo, kdo je li porok, da \o gospod župnik zopet sprejme za svojo Terno ovčico? Gorenčev. Iz Srkove pri Mariboru. Tako nesrečnih far, kar se tiče dušnih pastirjev, je gotovo malo na Slovenskem, kakor je naša. Po imenu imamo tri duhovnike, a za delo le jednega. Gospod »častni« ka-konik je vsled svoje starosti in svojega nezmožen za službo. To on pogosto sam prizna s tem, da reče: »Pustite me, Baj vidite, da som bolan« No, in kaj ga drži na tem odgovornem mestu? Kaj neki drugega, kakor mastni dohodki. Će prav čuti, daje za cerkvena opravila nezmožen, Če praz se vso zimo ne upa izpod strehe, vendar živi v tej blagi duši Živo prepričanje, da je sposoben za — kasiranje. Oj, zlato, zlato, ljubo zlato!!! In ta »častni« kanonik, ki jo nesposoben za cerkvena opravila, ki že z jedno nogo hočo stati vedno v grobu, je siten in ropat, kakor človek, ki svojo Žive dni ni bil nikjer drugod, kakor mod surovimi hlapci in deklami. — Pa tudi gospod »veliki« kapelan je vso drugo, kakor duhovnik. Ko bi hotoli odstrsniti rokovico in manšete in vam cenjenim čitateljem »Rodoljuba« l'utrati želodec, napisali bi lahko o tej osebi celo kopico »gnoja«. Za sedaj za. dostuj: Vino in žganjica sta mu nad vse!!! Ni torej Čude)., da v naši fari umirajo ljudje brez /.ad njega tolažila, da mrliči pri Devici Mariji v Itrozji čakajo v odprtom grobu po več dni na blagoslovljeno vodo, da imajo naši otroci v krstni knjigi druga imena, kakor so so na voljo botrov rabila pri krstnem obredu - in da neke ovčice, ki bi rada prejela v Mariboru zakrament sv. zakona, niti najti ni v krstni knjigi. Iz Polzela. Najbogatejša, najpobož-nejša občna na Štajerskem je gotovo Pol/.ela Zaradi hudega pritiska od strani tukajšnoga mladega župnika more občina na podlagi tlako velikansko palačo (ka-planije) staviti, katera bod© gotovo 7(XX) K veljala, in katero kmetje z denarji podpirajo. Kante pa, kateri so to župnikovo podvzetjo samo s tlako podpirali, jo župnik ▼ »Slov. (lospodkrju- grdo oštel, čel, da oni ves zasluženi denar zapijejo, namesto v farovž nosijo. Razžaljeni fantjo so pa to župnikovo nehvaložnost in njih župo prav dobro zasolili. Nedeljska procesija Je namreč bila brez velikih zastav lantjo dobro vejo, da imajo avstrijsko cerkve oOO,4loi)lH gld. na kupu, in da bi bilo solu neumno, ovl kup še pomnožili Rodoljubi! Pripravljajte se za deželnozbor-wkc volitve. Vaše geslo bodi: Kmet s kmetom, gospod z gogpodom. Domače in razne novioe. Deželnozborske volitve so razpisane, in nujno prosimo vse somišljenike, naj se zanje brigajo. Sedaj je treba, kakor smo v članku razložili, posvetiti vso pozornost reklamacijskemu postopanju. Notranjski vodovodi in klerikalci. Notranjski klerikalci so kar smešni. Pri volitvah se zaganjajo z vso silo zoper napredno stranko, ljubša sta jim bila Žitnik in Zelen, ko najboljši napredni možje, vzlic temu, pa vendar zahtevajo, naj jim napredna stranka pomore do vodovodov. Napredna stranka bo tudi v prihodnjem deželnem zboru imela večino, kakor jo je imela dozdaj. Ali mislijo notranjski klerikalci, da bo ta veČina res hitela ustreči klerikalnim občinam, napredne pa bo zapostavljala. Kako se bo postopalo, to se je pokazalo te dni. Dež. odbor je na posredovanje naprednega župana Pogačnika sklenil, da naj gre deželni inženir šo meseca avgusta v Cerknico, da poskrbi kar treba za vodovod. Cerknica ga dobi v kratkem. Klerikalna Planina bi tudi rada vodovod, posebno bi ga rad imel knez \Vindischgraetz. Vlada jo izrekla, da je pripravljena prispevati 40°/<» ako se ta vodovod zgradi kot deželno podjetje, in ako plača dežela 30%. Deželni odbor pa je to zahtevo zavrnil. Izrekel jo, da bo pač priporočal dež. zboru, naj dovoli 20°/0, nikakor pa neče, da bi se planinski vodovod zgradil kot deželno podjetje in neče, da bi dežela plačala 30°/0- Vsled toga sklepa tudi vlada ne bo dalu 40°/0 in bo Planina mesto iz vodovoda morala piti vodo, ki jo toči na prižnici župnik Podboj. Vinogradniško društvo, kateremu je predsednik katoliški poslanec Voncajz, in ki je znano z imenom »tihotapsko vinogradniškodruštvo« ima prihodnji teden svoj občni zbor, na katerem so bodo izvedelo zanimive reči. Društvo jo namreč prišlo popolnoma na kan t. Blamirani klerikalci. Svoj čas so klerikalci skovali izvrsten načrt, s katerim so hoteli »Slov. Narod« zadušiti. Nameravali so ga s pravdami ugonobiti. V zadnjih treh letih so vložili okrog petdeset tožba, ali iz vseh tožba, kar so jih klerikalci naperili, m bilo nič. To dni je zopet vzela konec jedna tistih tožbi, ki so jih klerikalci vložili, in vzela je žalosten koneo. Sploh je bil ta dan za dr lirejoa dan nesreče. Najprej mu jo dalo sodišče ukor, ker se je izrazil tako, kakor bi porotniki sploh pristransko in krivično sodili. Vrh tega, da jo dr. Itrejc dobil ukor, jo pa tudi s tožbo pogorel. Tožil je v imenu nekaterih klerikalcev iz Radeč. Tožniki klerikalci niso vložili obtožnico, ampak so umaknili tožbo radi žaljenja časti ter zasukali stvar tako, da naj okrajno sodišče obsodi odgovornega urednika radi zanemarjonja dolžne paznosti, češ, čo je v listu kaj žaljivega, je odgovorni urednik že zanemaril svojo dolžnost, tudi če ima cel arzenal dokazov pripravljenih. S tem otročjim svojim nazorom pa dr. Brejc ni prodrl. Sodišče je toženega urednika od obtožbe oprostilo, tožnike pa obsodilo v povrnitev pravdnih stroškov. Tako imajo klerikalci sedaj v svoji zbirki jedno blamažo več. Bolela jih ne bo, saj so blamaž in moralnih zaušnic tako vajeni, kakor cigan mraza. Uničena mlekarna. V Bovcu so imeli dobro uspevajočo mlekarno. Seveda se je ondotni kaplan Abram takoj nadnjo spravil. Posrečilo se mu je, spraviti mlekarno v roke svojih kimovcev. Od tedaj je šlo vse rakovo pot, dokler ni mlekarna letos zaspala in sicer ravno takrat, ko je bilo največ mleka. Mlekarna je ustavila svoje delovanje, in so ljudje imeli seveda veliko škodo. Mlekarna ima v zalogi še veliko sira, ki je pa pokvarjen, da, čitati je bilo celo, da je bilo več kvintalov tega sira že zaplenjeno. To je sad duhovniškega vtikanja v gospodarske zadeve. Šentklavški ministrantje v rotovški zakristiji. V nedeljo so šenklavški ministrantje poskusili vlomiti v stanovanje nekega uradnika, vsled česar so se seznanili z rotovško zakristijo, kije Ljubijančanje navadno imenujejo špeh-kamro. Kakor čujemo, so šenklavški ministrantje, ti ljubljenčki prelatov, korarjev in kaplanov že več mesecev sem po hišah kradli. Pobrali so vse, kar jim je prišlo pod roke, denar so zapravili, največ v neki klerikatni gostilni. Kolikor smo doslej izvedeli, bo ti nadebudni katoliški mladeniči izvršili nebroj tatvin po vseh delih Ljubljane. Župan na Rakeku pri Cerknici je velik poštenjak, če ga namreč opazuješ o polunoči v temi, kadar luna ne Bije! Še večji poštenjak je pa njegov tajnik, neki izprijen dacar. Ta poštena dvojica si jo zadnje časo belila glavo s tem, ,kako naprednjakom vzeti volilno pravico za občinsko volitev. Posebna trda je šla v prvem, razredu, ker ni bilo upati, da bi so dobila zmaga, dasi le večina katoliških butcev v rakovskem obČinskom svotu imenovala nekaj plosnivih častnih občanov. Kaj si je torej izmislil očka župan? Nekaj pravfalo-tovskoga, česar bi se sramoval najgrŠi cigan! Mej volilci prvega razreda spada mož, ki je dolgo vrsto leb bil podžupan na Rakeku, ter uživa splošno zaupanje — sicer ne pri županu in njegovem dacarju — pač pa pri vseh poštenih ljudeh. Ta mož jo odločen naprednjak in, kakor povedano, volilec prvega razreda na Rakeku, župan in dacar sta torej sklenila na sleparski način vzeti mu volilno pravico. Omenjeni oksdacarčok, ki sedaj kot občinski tajnik Rogu čas, občanom pa svojo plačo krado, obsodi poštenega liberalca, da je v neki bagatelni pravdi krivo pričal. Za pričo pa je ponudil svojega sorodnika, in ta komplot je res dosegel, da je bil naprednjak zatožen radi krivega pričevanja pred sodi-i in To pa le zategadelj, kor je ničvredni župan sodišču poročal, daje obdolženi tako zavržen Človek, da mu je krivo pričanje kar v navado in naravo prešlo. Pri glavni razpravi se jo nodolžnost obtoženega liberalca sijajno dokazala, dokazalo pa ho je po pričah tudi, daje bilo županovo spričevalo lažnjivo in sleparsko, ter lo v ta namen izdano, pa bo ugonobi politični nasprotnik, in da se mu pred vsem vzame tudi Tolilna pravica v prvem razredu občinskih volilcev. Vsakdo mora priznati, da je to katoliška lumparija prve vrste, in da župan iz Rakeka v polni meri zasluži, Če ga s tem posadimo na sramotni oder občnega zaničevanja. Uničiti je hotel poštenega sovaščana, ter pritirati v nesrečo nedolžno njegovo rodbino! Prav po pasje! No pa ga je zadela zaslužena kazen: naprednjak je kopje zasukal ter tožil župana radi žaljenja Časti, In obe sodišči sta župana obsodili, tuko da bo nosil pečat sramote na umazanem svojem čelu vse dni svojega življenja. Pri »Slovencu« pa ga bodo tudi v bodoče še uvrščali mej vrle katoliške može, ker je pri njih »katoličanstvo« in »sleparija« jedno in isto! Nič jih ni sram. Župnik na Raki je zadnjič zopet nabiral za škofove zavode. Povedal je, da zunaj cerkve ne bo več nabiral, ker ljudje menda nečejo več dajati, pač pa da bo v cerkvi s pušico nabiral. Seveda je ljudi na vse načine rotil, naj odpromošnjičke. Povedal jim je mej drugim tudi lepe legende. Tako je povedal, da tedaj, ko je bil škof v Ribnici, je neki star mladenič prodal svoj grunt, od skupila pa dal škofu za njegove zavode 1000 gld. Dalje je povedal, da je neka belo oblečena deklica prinesla škofu pušelc, ki je bil ves z bankovci ovit. Ko je župnik pripo-vedaval to legendo, ki nas živo spominja na tiste čudeže, ki se sicer nikdar primerili niso, o katerih pa je ranjki Jeran v svoji »Zgodnji Danici« prijavljal najnatančnejša poročila, ko je župnik govoril o bankovcih, tedaj se mu je srce raztopilo in globoko je vzdihnil: Vidite, tam (v Ribnici) so še krščanski ljudje. Ta vzdih je pokazal, kakšno pojme imajo gotovi gospodje o krščanstvu, kako smatrajo krščanstvo samo za nekako molzno kravico. Cela dogodba pa priča, s kakimi sredstvi skušajo duhovniki izprešati iz ljudstva čim več denarja. Da jih le sram ni, ubogo ljudstvo, ki si mora vsak krajcar krvavo zaslužiti, na tak način guliti. Slovencev v Gradcu jo najmanj 15.000, a pri ljudskem štetju so jih našteli le kakih 600. Deloma so sami zatajili svojo materinščino, večinoma pa so bili osleparjeni. Nečloveška mati. Iz Lipovarja v ba-ranvjskem komitatu je nastal nedavno v hiši premožne kmetske vdove Mehes požar. Zato se je zbralo na dvorišču mnogo ljudstva. Slučajno so začuli nekateri tožeč glas, ki je klical na pomoč. Glas jo prihajal iz neke kleti. Urno so ljudje ulomili vrata, in v kleti so zagledali nekaj groznega. Na kupu zgnjite slame je ležal v umazane cunje zavit pravcat živ skelet, sin vdovo ^lehes, ki je bil že pet let zaprt v tej kleti, kjer jo bilo seveda vso gnjusno, umazano in nečedno. M6hes je imela zato lastnega sina zaprtega v kleti, da je lahko rabila premoženje, katero mu zapustil njegov oče. Duhovnik — usmrČen. V ječi v Granadi jo bil to dni z železnim obročem zadavljon katoliški župnik Julijan Auguita iz Lombina, ker je z vednostjo svoje matere svojega sivega očeta v gozdu zastrupil, mu potem iztaknil oči, razbil glavo in ga vrgol v prepad. Paranom pa jo pravil, da jo penal očeta v bolniščnico, kjer jo umrl. župnik jo bral celo črno mašo za svojega očeta ter hlinil veliko žalost. Toda truplo umorjenca so jo našlo in vse jo prišlo na dan. Župnik je umoril očeta za to, da se je polastil njegovega imotka sani, no pa v družbi z bratom. Loterijske srećke. Oradeo, 20. julija. 88, 12, 22, 82, 51. Brno, 24. julija. Dunaj, 20. julija. Lino, 27. julija. Praga, 17. julija. Trst, 27. julija. 86, 24, 19, 40, 55. 81, 89, 21, 8, 73. 85, 30, 1, 31, 84. 9, 76, 13, 85, 52. 8, 68, 81, 47, 43. Tržne cene v Ljubljani 27 julija 1901. Pšenica, 100 kg Rež, „ . Ječmen, „ . Oves, , . Ajda, „ . Proso, „ . Koruza, , Krompir, Grah, Fižol Maslo, Mast, Speh svež, „ lit. kgr. TT~v 13-1680 1280 360 -20 -32 -24 240 140 128 Speh povojen, kgr. Surovo maslo, „ . Jajce, jedno . . . Mleko, liter . . . Goveje meso kgr Telečje „ „ Svinjsko „ „ Koštrunovo ,, „ Piščanec .... Golob..... Seno, 100 kilo . Slama, ,..... Drva trda, klftr., „ metka, „ . Izjava. Ker odlični člani „popovske babje garde" po DraSčih, Rosalnicah, Čurilih in po Sveržjaku o meni govore, da me metliški kaplan Novak toži, in da sem bil že na obravnavi, ter bil obsojen (morda na smrt) tem potom izjavljam, da nisem Se letos bil na nikakoršnej obravnavi in ne vem o nikakej obsodbi. Pač me je kaplan Novak (kakor se čuje) tožil, toda c. kr. sodišče v Metliki in Novem mestu mu je tožbo zavrglo. Ker peto-lizci s peklenskim veseljem pričakujejo, da me bodo morebiti ustrelili ali obesili, jim povem v brke in v usta, da letos ni treba od mene pričakovati nikakoršnega poraza. A vi jezične babnice bodisi v kikljah ali hlačah — pardon večina jih je v (?) bregešah, le stisnite jezike in regljajte o procesijah v sv. letu. Prezidentu skupne zverkoSko — svržaške republike pa čestitam na njegovih uspehih delovanja s svojimi podložnimi babjaki. Na Sveržjaku pri Metliki, dne 21. jul. 1901. Ivan Molek. «1 ► *i* • 1* »i* *I • Gostilno in prodajalno ob deželni glavni cesti z živahnim pro metom se daje pod ugodnimi pogoji takoj v najem. Več so izve pri Antonu Janežu, posestniku v Babnem polju, pošta Staritrg pri Rakeku. Kava (cikorija) in sladna kava družbe sv. Cirila in Metoda v IJublJnitl ki se dobi v vseh špecerijskih prodaj a 1-nicah, in brez katere bi ne smela biti nobena slovenska hiša je najboljša primes k pravej bobovej kavi, katera jej daje dober okus in lepo barvo! — Kupujte in zahtevajte povsod kavo družbe av. Cirila In Metoda I # ft II Zmešane lase kupuje po najvišjih cenah in plača bolje nego vsaka zunanja firma Lndovik Businaro v Ljubljani, llilšarjeve ulice št 10. IfcST Nabiralce las opozarjam s tem uljudno na mojo firmo. "T»»fl !Veliko denarja! do lOOO kron na mesee lahko pošteno zaslužijo osobe vsakterega stanu — (tudi kot postranski zaslužek) VeC se izve pod „Reell 118" anontni pisarni E. HLrlstofBk Poštno prodalo 36 (847-! • Innabruek. Pot •■eeae8e6§siw Glavna slovenska registrovana zadruga z neomejeno zavezo pisarna: na Kongresnem trgu 14 Souvanova hiša, v Ljubljani sprejema in izplačuje hranilne vloge in obrestuje po 4v*°/o od dne vložitve do dne vzdige brez odbitka in brez odpovedi. Hranilne vloge dobrodelnih, obcekoristnih zavodov in vseh slovenskih društev, kakor tudi delavcev in poslov cele dežele se obrestujejo po 5%. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo. Dr. M. Hudnik, predsednik. Poštna hranilnica ček. št. 849.086. Telefon št. 135. Prave kranjske klobase velike po 18 kr., sunke s kožo in brez kožo, kakor tudi brez kosti (Rollachinkon) po 90, prešičje glave brez kosti 40, slanina In meso suho po 70, salame po 80 kr. kilo, in