DRŽAVA VARČUJE PRI OBČINAH siti
IZOLA, MESTO UPOKOJENCEV str. 7
Foto: r Izla
NIKOLI VEČ NE BO, KOT )E BILO

(Mef) Pravzaprav smo malo nesrečna generacija, kiji ni dano, da bi lepo, tako kot večina razvitega sveta, postopoma hiteli od ene revolucije do druge. Namesto tega se nam revolucije dogajajo takorekoč vsak drugi dan. Pravzaprav je malo narodov, ki so v eni sami generaciji zamenjali tri družbene ureditve, štiri države, bili žrtve razlastninjenja in lastninjenja, se napajali enkrat na vzhodu, drugič na zahodu, se združevali in razdruževali. Slovencem se vse to dogaja in revolucije še zdaleč ni konec. Isti generaciji se namreč dogaja, da je spoznala prvi avto in tudi popolno avtomobilsko prenasičenost, spremljala razmah ribištva in doživela njegovo umiranje, opazovala rast nove Izole in zdaj že lahko opazuje njeno izginjanje.
Tako je v primeru Arga in tudi v primeru starega zdravstvenega doma, ki je s svojo podobo po svoje upodabljal Izolo, enako kot je so to počele stara lekarna, taverna in jik banka. Teh sprememb je že toliko, da mnogim popuščajo živci in tolerance je vse manj..
Nič čudnega, da je vprašanj in pripomb ljudi ob sedanjem rušenju dela starega zdravstvenega doma neverjetno veliko in da je delo gradbincev vse prej kot enostavno, klub temu, da imajo za ta dela veljavno gradbeno dovoljenje, da imajo soglasje spomeniškega varstva in da so ob pritiskih javnosti znižali predvideni novi prizidek za dve nadstropji.
Nič več ne bo, kot je bilo, je povedal nekdanji predsednik in prav je imel. Nič več ni tako. Ni več zborov krajanov, nič več ni soočanj različnih zborov oziroma delegatov občinskih skupščin in ni več moralno političnih ocen. A tudi tistim na drugi strani je vse težje. Tisti investitorji, ki jim je to okolje nekoč zaupalo, so to zaupanje izrabili in zdaj je vsem njihovim naslednikom toliko težje. Emocije so poletele, racio pa je poln sumničenj.
Za nobeno družbo to ni dobra popotnica v svetlo prihodnost.
I\/I OTO l\/l AX>C
tel. 05/ 640 42 53 • Industrijska 11 • Izola
Banka Koper
16. oktober 2003
šifra
OBALA V MALEM
nepremičnine
immobili
lzola-05/64011 10 www.sifra-nepremicnine-sp.si
Nič ne pomaga, draga Vojka, poletje je res mimo in zdaj je čas da se pripraviva na dolgo hladno zimo.
Kako bo na volitvah je že vrabcem znano, jaz bom šla v Evropo, ti pa greš v Ljubljano. A vendar, draga Vojka, tako za vsak slučaj, pristavi ob ognjišču en dober pravi čaj. Če na volitvah se slučajno kaj zalomi bo treba pač iskati službo za dve noni Lahko se še zgodi,
da bova penzijo dočakali na Komunali, saj sva menda v pometanju . najboljši na obali.
PTT's \OT DEAD
To je rubrika v kateri bralci Mandrača izražajo svoja stališča ali javno predstavljajo mnenja do določenih javnih problemov, ki so že bili ali niso bili predstavljali v časopisu. V tej rubriki ne objavljamo pisem, ki imajo značaj osebnega oziroma so namenjena polemiki z drugimi mediji. Sicer pa si uredništvo pridržuje pravico, da po lastni presoji objavi posamezne dopise, ki morajo imeti jasno navedenega avtorja. Uredništvo se z avtorjem lahko dogovori, da njegovega imena ne objavi v celoti.
IZOLA JE BILA INSULA - OTOK
Na zadnji seji občinskega sveta sem kot svetnik ZLSD dal pobudo, da bi se po celi Izoli na mestih kjer je sedaj kopno in je nekoč bil otok vidno označilo mejo(tudi, če se ne bo dalo točno določiti povsod, kar ni toliko bistveno).
To je ena največjih zanimivosti in karakteristik po kateri ima naša občina celo ime.Zanimivo bi bilo za nas Izdane, še posebno pa za obiskovalce, ki vsi tega ne vejo.
Govorim o trajni označitvi, z vidno talno označbo in tablami, ki bi to obrazložile.
Tudi to je ena od posebnosti, ki nas loči od drugih krajev.In še ena zanimivost tudi za področje turizma.
Nas Izdane bi, kot vsi zgodovinski opomniki, tudi to še malo bolj navezovalo na naš kraj in nas spominjalo na naše predhodnike, ki so zaslužni za nastanek Izole in zgodovino, ki se je v njej dogajala.Njihovo izolanstvo mi nadaljujemo v sedanjost in naprej v bodočnost.
Če že govorimo o tem, da smo "malo posebni", ker smo Izdani, naj se to kolikor mogoče tudi pokaže.
Ob ostalih pomembnejših zadevah tudi s takimi akcijami.
Upam, da vas tako misli veliko.
Pozdrav
Lucio Gobbo
LA LEGGE E' UGUALE PER TUTTI
Naš zvesti	bralec in
sodelavec nam je poslal naslednjo serijo fotografij avtomobila, ki ga lastnik redno parkira tam, kjer to ni dovoljeno. Zapisal je še, da je bilo na tem križišču že mnogo	upravičeno
kaznovanih, saj parkiranja ne dovolijo talne označbe in predpisi nasploh.
Lastnik tega avtomobila pa menda redno parkira v križišu ter na pločnikih a se ga nihče ne dotakne, če pa pride na isto mesto kdo drugi dobi takoj pozdravni listek občinskih redarjev. Bralec (naslov znan uredništvu)
IZOLA:
NA JOK Ml GRE!
Res je, prav na jok mi gre, zato se bom, čeprav po dolgem premoru ponovno oglasil.
Ste se zadnje dni kaj sprehodili po Izoli? Če se niste, vam morda ne gre še na jok in bo zato bolje, da mrzle dni preživite kar doma. Tisti, ki pa se po Izoli vseeno sprehajajo, so verjetno opazili, da se veliko dela. Lepo, kajne?!? Seveda, bi rekli naši sosedje, pa še »celinci« bi jim pritegnili: »V Izoli se vsaj nekaj dela!«.
Ja, res se dela! Predvsem téma okrog vrtca na primer. Ste opazili (odgovorni), koliko stavb bo zraslo okrog vrtca (seveda ste, saj ste jih tam postavili tudi vi)? Ste morda tudi pomislili, da bodo naši otroci celo podnevi čas preživljali ob neonskih lučeh? Niste, kajne, saj so vaši otroci že zdavnaj prerasli ta leta!
In kaj se še dela? Prav v isti okolici se ruši (ali obnavlja) stari zdravstveni dom. Pravijo, da bo večji in da bo pozidano še parkirišče. Pravijo še marsikaj, tudi, da bo Izola dobila Argolino (večnadstropno stavbo tik ob morju). Pravijo tudi, da bo ulica Oktobrske revolucije pozidana do zadnjega kotička in še marsikaj. Imajo prav? Verjetno, saj je Izola že danes eno samo gradbišče.
Kakšen pa je rezultat tega dela? Rezultat so prej omenjene neonske luči pri belem dnevu v izolskem vrtcu. Rezultat je tudi, da je v okolici dveh šol in vrtca vedno manj igrišč, parkov, parkingov... Poglejte samo koliko dreves je padlo okrog starega zdravstvenega doma. Ali jih bodo zamenjale smrdljive ciprese? No, mi mlajši jih bomo še videli zrasti, nekateri odgovorni pa jih verjetno ne bodo, zato jih morda tudi ne brigajo težave, ki jih velike ciprese povzročajo. A nič zato, to je manjši problem. Neznaten v primerjavi s številom otrok, ki se nimajo »kam dati«, saj okolico šol predstavljajo betonske kocke.
Ko smo že pri okolici šol in vrtcev, bi rad slišal razlago enega zadnjih »pohvalnih« poslov Izolske občine, ki je najprej prodala parkirišče pri starem zdravstvenem domu in ga potem od novega lastnika vzela v upravljanje (na njem je občinski parkirni avtomat, red pa delajo občinski redarji). »Ma kaj smo nori?« Ali nekdo ne ve kaj bi, ali pa dobro ve, vendar ostali ne smemo vedeti. Mislim, da bi večina izolank in izolanov tam raje videla otroško igrišče. V okolici sta namreč dve šoli, vrtec, zdravstveni dom... koliko otrok je že to? Zdi se mi, da vsaj 1000. Kam naj se pa dajo med malico, kam pred poukom ali po njem? Naj se zbirajo v praznem podzemnem parkirišču novega zdravstvenega doma? Ni važno, kajne?!? Tisti, ki o tem odločajo imajo tako ali tako otroke že toliko stare, da ne potrebujejo igrišč, tako nekako, kot tisti, ki odločajo o parkiriščih. Običajno še opazijo ne, da jih ni dovolj, saj s svojimi praviloma nimajo težav, ker redno uporabljajo službena parkirišča.
Še veliko je razlogov, zaradi katerih mi gre v Izoli vse bolj »na jok«. Skupno pa kažejo samo eno. Odstotek pozidanega napram odstotku nepozidanega zemljišča v Izoli je vse večji. Izola postaja »New York«: visoke, oglate betonske stavbe, nenehne težave s prometom, pomanjkanje parkirišč, manj parkov, manj zelenic, manj igrišč...vse več tujcev. Take Izole si ne želim. To je Izola ozkih interesov. Primerjajte jo z Ljubljano! Sprehodite se do Ljubljanskega gradu in si z razglednega stolpa oglejte mesto. Opazili boste, da je celo v Ljubljani več zelenega kot v Izoli (poglejte mesto z Belvederja na primer).
Mislim, da je čas, da tudi Izola dobi svojega »Popoviča«. Samo tako bo lahko ostala naša. Če bo ostalo tako kot je, bo Izola postala mesto tujcev. Danes je na dobri poti. s solzami v očeh,
Aleksander Krebelj
Županski forum ZLSD
v	3	v
ALI OBČINAM GROZI FINANČNI ZLOM?
V torek so se v Izoli zbrali člani županskega foruma ZLSD, ki so se jim pridružili nekateri poslanci ter sodelavci v državnem zboru, da bi se seznanili z skorajšnjo reformo davčne zakonodaje.
Kot je ob koncu srečanja povedala izolska županja Breda Pečan, so informacije, ki so jih dobili, potrdile domnevo, da v začetku leta 2005, ko bodo vidne prve posledice sprememb glede dohodnine, grozi nevarnost nastanka vrzeli v finančnih prihodnih	občin zaradi zmanjšanja prilivov iz naslova
dohodnine. Glede na to, da snovalci reforme predvidevajo za 35 milijard tolarjev manj prihodkov iz dohodnine v začetku leta 2005, pomeni to 12 milijard tolarjev manj denarja v občinskih proračunih.
Ta izpad prihodkov naj bi občine nadomestile z davkom od nepremičnin, vendar niti občine niti država še ne vedo, v kolišni meri bo ta davek lahko nadomestil prihodke iz dohodnine. Predvsem to velja za 26 občin v Sloveniji, ki se same financirajo, med katere sodi tudi izolska. Znano je, da zemljiška knjiga v tem trenutku ni sposobna zagotavljati ažurnih podatkov glede lastništva nepremičnih, prav tako pa še ni dovolj razdelana in preverjena metodologija njihovega vrednotenja. Kot ednina realna možnost za nadomestitev izpada tega prihodka se v tem trenutku kaže povečanje prihodka iz naslova nadomestil za uporabo stavbnega zemljišča. Po mnenju piranske županje Vojke Štular morajo zato občine čimprej urediti svoje: odloke o teh nadomestilih.
Vsekakor se bo morala država potruditi, da v letu 2005 ne pride do finančnega zloma občin. (Karmen Bučar)
Slovensko naj kopališče 2003	v	v
SIMONOV ZALIV TRETJIČ NAJBOLJŠI
S podelitvijo priznanj in kristalnih globusov najboljšim v Kristalni dvorani v Rogaški Slatini, se je v sredo 15. oktobra zaključila letošnja poletna akcija Slovensko naj kopališče 2003. Vse poletje so ocenjevalci uživali ob jezerih in tistih nekaj rekah, ki so še čiste, se kopali v morju, bazenih in termalnih kopališčih. Letos so se glasovi porazdelili kar na 78 različnih slovenskih kopališč, kar je glede na izjemno poletje s preko 100 kopalnimi dnevi vsekakor pričakovano. Radijski poslušalci, obiskovalci turistično-informativne spletne strani, portala Slovensko morje, spletnega portala SiOL in obiskovalci sejma Internautica, kjer so pričeli z glasovanjem, so preko glasovnic,, radijskih valov, SMS-ov ter glasovnice objavljene na internetu skupaj poslali 35.916 glasov.
Že tretjič po vrsti so najvišje priznanje med morskimi kopališči podelili plaži v Simonovem zalivu, na drugo mesto so uvrstili plažo Krke v Strunjanu, tretja pa je glavna portoroška plaža. Povejmo še, da je od obalnih kopališč med srednjimi termalnimi kopališči priznanje dobil acquapark Žustema, posebno priznanje za ureditev plaže pa so prejeli V KS Hrvatini Ankaran, kjer so uredili del nekdanje beograjske plaže.
Takp-le so se pred objektiv fotoaparata postavili župani in drdgi udeleženciVsrečanja Foruma iz vrst ZLSD, zbrani na forumu v Izoli. Po srečanju so se odpeljali na vožnjo z ladjo ob slovenski obali in skušali razgnati temne oblake nad
PREKLETA ANKETA
PASJI WC NI NAVDUŠIL IZOLANOV
Izola je že znana po nenavadnih, včasih prav presenetljivih inovacijah in javno pasje stranišče gotovo sodi med takšne. Čeprav ne gre dvomiti v to, da so bili na občini naveličani psov, ki so opravljali potrebo v zelenici pred občinsko stavbo pa je sama postavitev postregla z nekaj vprašanji, od same lokacije, neposredno pred vhodom v občinsko stavbo, do učinkovitosti tega izuma in seveda, koliko to v resnici stane, saj so morali zaradi postavitve pasjega WC-ja premakniti komaj postavljen namakalni sistem.
Nič čudnega torej, da je večina od 97 glasovalcev menila, da je bila ta investicija nepotrebna, čeprav se še vedno lahko zgodi kakšno presenečenje in potem bodo podobne naprave dobuili tudi v Jagodju in Livadah.
REZULTATI ANKETE
Kaj menite o javnem stranišču za pse pred občinsko stavbo ?
Čestitam ! (28%)
Kaj ste zmešani ? (65%)
Mi je čisto vseeno (5%)
Od jutri naprej pa boste na naši spletni strani www.mandrac.com lahko glasovali o nagradi, ki jo je za urejenost svojega kopališča dobilo hjotelsko podjetje Simonov zaliv. Zanima nas, ali se strinjate z oceno, da je plaža v Simonovem zalivu najbolj urejena v Sloveniji.
Spletna stran Mandrača nastaja v sodelovanju z
www.izolanka.com






Informacije iz prve roke
RUŠIMO LE TO KAR SMEMO IN JE TREBA
Posegi v naš prostor so deležni vse večje pozornosti javnosti, čeprav so z našega političnega prizorišča izginile različne strankarske opcije, ki so se potegovale prav za to področje. V Izoli je bilo to poletje še posebej vroče prav v zvezi s posegi v prostor, saj je dogajalo največ takoimenovane »javnosti«.
Začelo se je s predlogi treh sprememb zazidalnih načrtov in ko so temu dodali še napovedi o novi podobi Arga je bilo gradiva za razpravo več kot dovolj. Posledice so znane. Predlogi sprememb zazidalnih načrtov gredo v ponovno razpravo, nekateri načrti so že temeljito spremenjeni, nekatere pa to še čaka. To je seveda neprijetno dejstvo za investitorje in izvajalce gradbenih del, še posebej če so to v eni in isti osebi, tako kot je to naprimer Iztok Krumpak, ki v tem obdobju s svojimi podjetji sodi med večje investitorje v Izolski občini. Na svoje investicijske ambicije je opozoril z nakupom starega zdravstvenega doma in zemljišča v soseščini, poleg tega pa je pred kratkim kupil tudi zemljišče v trikotniku ob Drogi, izbran je bil na natečaju za poslovni objekt ob stadionu, gradi v obrtni coni in še kaj bi se našlo. Nedvomno je njegova zgodba o uspehu zanimiva, toda bolj kot to je zanimivo, kako ravna ob nekaterih pripombah, ki so letele na različne inštitucije ob začetku rušitvenih del na starem zdravstvenem domu.
IMAMO VSE POTREBNE DOKUMENTE
»Toliko sem se že navadil v tem polu, da vem, kako je najbolje postreči z vsemi informacijami, zato mislim, da je prav, če ljudem, posebej tistim, ki jih ta dela najbolj motijo, kaj na zdravstvenem domu sploh počnemo« je začel svojo pripoved. »Kot veste smo objekt kupili, ga plačali in se dogovarjali z ministrstvom za notranje zadeve republike Slovenije, da bi v tem prostoru uredili bodoči sedež izolske upravne enote. V skladu z veljavnim zazidalnim načrtom smo pripravili projekte, jih dogovorili in uskladili z ministrstvom, občino in posebej z zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine ter tako dobili projekt, ki ga zdaj izvajamo. Začeli smo z rušitvenimi deli, vendar le tistega dela stavbe, ki je bil dograjen in prizidan po vojni in torej ne sodi pod spomeniško zaščito. Takrat so to gradili bolj po domače in tako seveda stavba nima niti enotnih višin plošč, kar stavba upravne enote seveda zahteva. Zato v tej fazi del rušimo ta prizidek, potem pa bomo lesene plošče v starem delu vile zamenjali z betonskimi in jih potegnili v prizidek, ki bo le malo večji od sedanjega, saj moramo na južni strani urediti tudi parkirišče za stranke.
Parecag 31, tel.: 05 672 20 10
VELIKA IZBIRA OKRASNIH RASTLIN:
za parke, vrtove, grobove...
SADIKE:
krizanteme, mačehe, ciklame....

Prav zaradi slednjega smo morali tudi posekati dve večji in nekaj manjših dreves, kar smo storili strogo po načrtih in ob strokovnem mnenju vseh pristojnih, pa tudi sama dela smo prepustili Komunali, ki to dobro obvlada.«
Strokovnjakom iz zavoda za raziskovanje materialov in konstrukcij smo dali pregledati nosilnost starega dela stavbe in ocenili so, da je takšna, da lahko ostane nedotaknjena, zato smo projekte pač prilagodili tem ugotovitvam. Tistega dela ne bo treba posebej temeljiti ali jačati, zato pa bomo na delu prizidka uredili tudi kletne prostore, kar bo ob povezovalnih ploščah seveda dodatno utrdilo celotno stavbo.
Potem nam je Iztok Krumpak pokazal načrt prednje fasade vile, ki ostaja nespremenjena in skico stranskega risa na katerem je moč videti prostor za dvigalo in zgradbo po njeni globini. Pri tem tudi pojasnjuje, da je pred njimi mesec ali dva večjih gradbenih del, potem pa bodo verjetno že lahko začeli z obrtniškimi deli, ki naj bi jih zaključili do poletja. Na vprašanja o parku pove, da ostaja nedotaknjen vse do sprejema sprememb zazidalnega načrta, ki ga v bistvu varujejo, saj sedaj veljavni zazidalni načrt pravzaprav bistveno posega v ta prostor.
STARI ZAZIDALNI NAČRT VELJA
»Ljudje se morda premalo zavedajo, da sedanji zazidalni načrt velja in da je na tistem območju predvidena gradnja tržnice, avtobusne postaje in poslovnega objekta in da smo mi kupili to zemljišče z veljavnim zazidalnim načrtom. Seveda nam je v interesu, da se sprejmejo spremembe tega načrta, vendar ni naš namen, da vztrajamo pri tem. O tem se morajo odločiti tisti, ki so nam zemljišče prodali. V primeru, da spremembe ne bodo sprejete bomo pač morali prilagoditi naše projekte sedaj veljavnemu zazidalnemu načrtu.«
STANOVANJSKI ZAKON NI SLAB
Na vprašanje o tem, kako je investitorjem danes in ob sprejetih spremembah stanovanjskega zakona pa je Krumpak povedal, da njih te novosti ne prizadenejo niti ne presenečajo. »Mi nismo tiste vrste investitorji, ki bi gradili s tujim denarjem. Tudi zdravstveni dom prenavljamo z našimi sredstvi in ga bomo po dokončanju morda prodali ali pa dali v najem oziroma leasing državi oziroma ministrstvu. Podobno bo z objektom v trikotniku pri Drogi in povsod tam, kjer bodo naši projekti bili sprejeti. Mi se nimamo za poklicane, da moramo graditi vse v Izoli zgolj zato, ker smo tukaj doma, vedeti pa je treba, da imamo mi domačini vendarle drugačen odnos do našega prostora kot tisti, ki pridejo od drugod, nekaj zgradijo, prodajo in potem jih ni več.«
Iztok Krumpak je s svojimi podjetji gotovo eden večjih investitorjev v izolski občini. In investitorji so seveda ljudje, ki pazijo na to, da vloženi denar dobro obrnejo, zato tudi njegovih namer ne gre preveč romantično ocenjevati. Kljub temu pa sam pravi, da so pripravljeni na dogovarjanja, kompromise in usklajevanje vse dokler je to zanje ekonomsko zanimivo in dopustno. »Več	od tega bi bilo neumno in poslovno
nesprejemljivo« je še dodal in odhitel na gradbišče, kjer so stroji odstranjevali zadnje dele prizidka nekdanjega izolskega zdravstvenega doma. (DM)
Teden starejših občanov	v
VRSTA DOGODKOV ZA STAREJŠE SOKRAJANE
Prihodnji teden bomo v Izoli ponovno obeležili Teden starejših občanov, ki bo tokrat potekal že triindvajseto leto zapored. Prireditev pripravljajo v Društvu upokojencev Izola, sodelujejo pa še različne literarna in športna sekcija, ki delujeta v okviru društva ter Dom upokojencev Izola in vrsta posameznikov.
Teden bodo po tradiciji pričeli s slavnostno sejo Društva upokojencev Izola v ponedeljek ob lO.uri. V naslednjih dneh se bo zvrstila vrsta prireditev in predavanj od predstavitve istrske kuhinje do predavanj o zdravju. Dr. Dernikovič bo v torek spregovoril o demenci, dr. Klokočovnik pa o problemih kardiovaskularnega sistema. V torek bo z delom pričela komisija za medsosedsko pomoč, ki bo s simboličnimi darili obdarila na domovih vse občane, ki so starejši od 801et.
V sredo bodo literati v hotelu Delfin predstavili svoj zbornik Šepetanja II, v četrtek pa bo v prostorih Društva upokojencev Izola okrogla miza s predstavitvijo dejavnosti služb, ki se ukvarjajo s starejšimi občani Izole. Na balinišču v Arrigoniju se bodo pred tem pomerili »stari balinarji«. V petek bo v počastitev 50-letnice Doma upokojencev nastopil pevski zbor Društva upokojencev Izola ter literarna skupina.
Zaključek tedna starejših občanov bo v soboto z zabavo v hotelu Delfin. (K.B.)
Ob izidu knjige Janeza Kramarja "Izola 1945 -1991"
vas vabimo na predstavitev v sredo, 22. oktobra 2003 ob 12. uri v palači Manzioli v Izoli (sala nobile).
Uvodni predstavitvi bosta podalaDarko Darovec, direktor ZRS v Kopru in Salvator Žitko, direktor Pokrajinskega muzeja Koper.
Županja: Breda Pečan
Društvo invalidov Izola in Društvo upokojencev Jagodje Dobrava vabita svoje članice in člane na MARTINOVANJE v Hotel Delfin v Izoli,
11. novembra 2003, s pričetkom ob 18.30 uri.
Prijave sprejemamo v pisarni Društva invalidov,
Kraška ul. 1, Izola, vsako sredo od 15. do 17.ure. Predsednik društva invalidov: Zmago Višnjevec Predsednik društva upokojencev Jagodje-Dobrava: Ivo Hajšek
Vsi naši kupci imate
5% popust
pri zdravljenju z bioresonanco:
pri alergijah, nevrodermitisu, astmi, migrenah, kroničnih težavah s črevesjem.
Ob nakupu prejmete kupon.
Izdelki za zdravo življenje
PROGRAM ZA IZVEDBO XXIII. TEDNA STAREJŠIH OBČANOV V OBČINI IZOLA KI BO POTEKAL OD 20. DO 25. OKTOBRA 2003
Ponedeljek, 20.10.2003
Ob 10. urbslavnostna seja v dvorani občinskega sveta Ob 15. 30:g.. Alberto Pucer bo predstavil»istrsko kuhinjo« v DU Izola Od ponedeljka do petka bo v avli rdeče hiše DU Izola razstava slikarskih delga. Grete Pečnik
Torek, 21.10.2003
Ob 17. uri dvorani Rdečega križa:	predavanje dr. Dernikoviča: Demenca
- tretje življenjsko obdobje
Pričetek dela komisije za sosedsko pomoč, ki bo potekalo do konca tedna.
Sreda, 22.10.2003
Ob 10. uri:»briškolada« v avli rdeče hiše DU izola
Ob 17. uri v dvorani Rdečega križa: predavanje dr. Klokočovnika:
Problemi kardiovaskularnega sistema
Ob 19.30 v hotelu Delfin predstavitev literarne skupine društva upokojencev in zbornika Šepetanje 2 v počastitev 50 let delovanja društva upokojencev.
Četrtek, 23.10.2003
Ob 9.30 v prostoru delovne terapije DU Izola delavnica z glino, ki jo bo vodil Zvonko Bizjak.
Ob 15. uri se bodona balinišču Arigonija pomerili»stari balinarji«.
Od 17. - 19. ure v prostorih društva upokojencev, Plenčičeva 3
okrogla miza na temo: Predstavitev dejavnosti služb, ki se ukvarjajo s starejšim občani Izole in njihovo povezovanje.
Ob 19. uri v Delfinu nastop pevskega zbora DU Izola.
Petek, 24.10.2003
Ob 15.30 bodo na počastitvi stanovalcev ob 50. obletnici DU Izola nastopili pevski zbor in literarna skupina društva upokojence, Darko Šav s harmoniko in italijanska gledališka skupina otrok pod vodstvom Amine Budine: Roba de fioi.
Sobota, 25.10.2003
Ob 19.30 zaključek tedna starejših občanov Izola v hotelu Delfin.
Društvo upokojencev Izola pokrovitelj Županja Občine Izola Breda Pečan
USTVARJALNE DELAVNICE ZA OTROKE
OKTOBER, NOVEMBER IN DECEMBER 2003
Ponedeljek od 15. -18. ure
delavnica za otroke od 6.-10. let - risba- svinčnik,barvni svinčnik, oglje
Torek od 8.-12. ure
delavnica za predšolske otroke od 4-6 let (risanje, oblikovanje, lepljenje...)
Sreda od 15. -18. ure
delavnica za otroke od 10. -14. let - poslikava in oblikovanje iz kamna
Četrtek od 15. -18. ure
delavnica novinarjev - oblikuje se časopis, plakati, letaki, vabila, voščila
Petek od 15. -18. ure
delavnica oblikovanja gline za otroke od 12. -15. let
Sobota od 9. -12. ure
delavnica poslikave tekstila za otroke od 12. -15. let Ravno tako vas vabimo k
vpisu na tečaj angleščine skozi igro ( za otroke od 5 - 8 let) ter italijanščine ( otroci od 5. - 8. let).
Za informacije in vpis na delavnice pokličite 041 562 176 (Barbara)
Konec neke zgodbe
LAPIEPELNICA |E KUPILA FEPRO
Okrajno sodišče iz Kopra je v začetku tega tedna na prodajnem naroku z ustno javno dražbo Ladjedelnici Izola za 25 milijonov tolarjev prodalo ladjo Fedra, ki je sicer plula pod italijansko zastavo a je v Izoli že tako dolgo, da jo imamo skoraj za svojo.
Fedro so sprejeli v izolsko ladjedelnico že marca 1997 in od takrat je tudi ostala v ladjedelnici, saj si je nabrala celo vrsto dolgov. Posadka je ladjo zapustila, ladjedelnica pa je zahtevala sodno zaustavitev in poravnavo stroškov, ki jih je bilo kar za 81 milijonov tolarjev. Temu moram dodati še 73 tisoč dolarjev terjatev za opravljena dela.
Zanimivo je, da je ladjedelnica iz Chiogge imela do lastnika ladje 415 tisoč evrov terjatev zaradi neplačane kupnine, ki pa je očitno ne bodo videli, saj bo koprsko okrajno sodišče z ladijsko kupnino lahko poravnalo predvsem stroške izolske ladjedelnice. Zanimivo je tudi vprašanje, kdo bo dobil denar, ki ga bo plačala Ladjedelnica. O tem bo sodišče odločalo na posebnem naroku v izolski ladjedelnici pa upajo, da bodo dobili poravnane svoje stroške in da bodo z ladjo še kaj zaslužili. Zaenkrat še ni čisto jasno, kaj bo Ladjedelnica počela s 44 let staro ladjo za prevoz generalnih in razsutih tovorov, ki bi jo lahko uporabili kot tovorno ladjo ali pa jo bodo predelali v potniško jahto.
Zahvala
VIZ vrtec Mavrica Izola se zahvaljuje Banki Koper, PE Izola za podarjen material
TA RDEČA BARVA! (Ta rijev kulor!)
Ob prvem nemškem raštrelamentu, 2. oktobra 1943, so prišli Nemci tudi na Malijo. Prišli so peš iz sečoveljske strani, mimo Čedelj. Nekaj jih je prišlo po stari poti iz Podhriba, drugi pa po cesti naokrog.
Tisti dan so se vsi držali doma. Samo nekaj mož jim je šlo naproti z dvignjenimi rokami in z vinom v rokah. Nemci niso bili »Storiaste ledje«, dejali so: 'Vino spite taprvo vit' Ko so bili sigurni, da ni zastrupljeno, so pili tudi oni. Potem so šli v vas in preiskali vse hiše, da bi našli partizane. Ko so ugotovili, da jih ni, so ustrelili v zrak raketo in z njo dali znak, da je teren čist.
Po glavni cesti so iz »Jizle« šli s tanki s tanki še drugi Nemci. Po poti so streljali. Na Šaredu so ubili nekaj partizanov. Kortežani in Cetorani so bežali proč od hiš. Nemci so ubili enega s Kocine in eno ženo z Malije, ki je imela »rijev fečm ne glave in je šla s srpom žet travo ne Hrib. V Kortah so ubili enega partizana, ranili pa domačina ter hoteli zažgati vas tako, kot so storili z bližnjimi Šmarjami. Pobrali so vse tiste moške, ki so jih našli doma in odpeljali v Sečovlje. Na čelo kolone so postavili župnika in mu porinili na ramena zaboj municije. Našli so se dobri ljudje, ki so za Kortežane zastavili svojo besedo tako, da sojih drugi dan izpustili.
Pri Morganih so zajeli Čedljana Novaka, ki je imel »brgeše zaveine z rijevo Spago«. Odpeljali so ga v Novigrad in ga tam umorili.
Kako »butec« je bil tistikrat ta »rijev kulor«'. In v kakšnem vzdušju so naše vasi (Šmarje, Padna, Korte) praznovale svoja opasila.
Po pripovedovanju Albine Babič in drugih zapisala
Nada Morato
Zaščita ribjih fondov v Jadranu.	v
JADRANSKE SARDELE ZA JAPONSKI SUSI
Največkrat uporabljen argument Hrvaške za razglasitev ribolovno ekološke zone je bil zaščita ribjih fondov v jadranu. Ribji fond je potrebno v Jadranu nemudoma zaščititi in sicer pred Hrvati samimi.
Na Hrvaškem so pred kakšnimi desetimi leti začeli gojiti tune, ki jih izvažajo na Japonsko. Majhne tune lovijo v Sredozemlju okrog Malte in tudi v Jadranu. Še žive jih s počasno vleko v posebej prirejenih kletkah privlečejo do gojišč v Dalmaciji. Za hranjenje teh majhnih tun potrebujejo Hrvati letno na tisoče ton drobne plave ribe. Tuna je roparica in za pridobitev tržno zanimive teže mora pojesti kar zajetne količine plavih rib. Najbolj so za to zaradi vsebnosti maščob v organizmu primerne sardele Te tune izvažajo na Japonsko kjer dosega kilogram te ribe menda ceno do dvesto dolarjev. To meso uporabljajo za izdelavo znamenitega sušija. S to obliko marikulture Hrvaška v zadnjih letih potrebuje ogromne količine drobne plave ribe. Hrvaško ribištvo se je zatorej v precejšnji meri usmerilo na izlov drobne plave ribe. Pri ribolovu rib za hrano tunam je pomembna samo količina nalovljenih rib medtem ko je njena kvaliteta ali velikost skoraj nepomembna.
Slovenski ribiči imamo stroge kriterije glede kvalitete in velikosti rib. Ribe, ki so premajhne ali preslabe kvalitete in so zaradi tega neprimerne za konzerviranje nam v Delamarisu enostavno zavrnejo. Pri ribolovu se izogibamo področjem kjer se nahajajo manjše, nedorasle ribe, izvajamo krajše potege zaradi tega manj lovimo rib, ki pa so boljše kvalitete, Hrvati zaradi narave potreb neomejeno lovijo še nedorasle ribe, ki se še ne uspejo niti prvič drstit in tako v veliki meri prispevajo k stanju ribjega fonda v jadranu. Obtožujejo druge o izlovu rib v Jadranu a o svojem prestrezanju in plenjenju ribjih jat modro molčijo. Jasno je, da si s temi potezami hočejo prilastiti maksimalni del Jadrana, hkrati s tem monopol nad ribolovnimi področji in posledično tudi čim večji delež na tržišču.
Leon Čebulj, ribič
DROGA UMAKNILA AJDOVE ŽGANCE
Kot so nam sporočili iz službe za odnose z javnostmi Droge Portorož so zaradi suma zdravstvene neustreznosti živil, izdelanih iz ajdove moke, ki jo je za Drogo Portorož proizvedlo podjetje Kmečki mlin d.o.o., s trga preventivno umaknili naslednje izdelke:
Ajdovi žganci Zlato Polje (250 g in 2000 g) in Ajdova kaša Zlato Polje (250 g in 2000 g).
Potrošnike prosijo, da zapakirane izdelke skupaj s svojim naslovom pošljejo na naslov:
Droga d.d./ Ekonomat (ajda) / Industrijska cesta 21/6310 Izola.
V roku štirinajstih dni bodo potrošnikom, ki bodo vrnili izdelke, poslali druge Drogine izdelke enake vrednosti.
Dodatne informacije so potrošnikom na voljo na Drogini brezplačni telefonski številki 080 11 31.
ZASTAVLJALNICA - MENJALNICA
_•.	posojila
sstiìder’s *****
potovanja
Cankarjev drevored 5,6310 Izola tel.: 05 640 10 90 wwwjniders.com
POSOJILA NA OSNOVI ZASTAVE: ZLATA, VREDNOSTNIH PAPIRJEV, OD, POKOJNINE, AVTOMOBILOV IN OSTALO.
UGODNE MENJAVE *** HITRO UGODNO Del. Eis: od pon. do petka od 8. do 12. ure in od 15. do 19. ure v soboto od 8. do 12. ure
Ocena prireditev tega leta	v
NOVO LETO BO TOKRAT BREZ ŠOTORA
Komisija za prireditve, ki že vrsto let pripravlja programe prireditev v občini Izola je od poletja pripravila že dve seji na katerih so naredili prvo oceno letošnjih prireditev in prvi izbor prireditev za naslednje leto. Seveda bodo, tako kot že nekaj let doslej, objavili tudi javni poziv vsem drugim organizatorjem, ki morda pripravljajo kakšne nove prireditve, ki bi jih lahko uvrstili v skupni, občinski, program, ocenjevali pa so tudi organizacijske in varnostne težave pri organizaciji prireditev.
DOSLEJ BREZ VEČJIH TEŽAV
Na četrtkovo sejo so povabili tudi predstavnike Policijske postaje, občinske inšpekcije in Komunale, ki so zelo pomembni ob pripravi vseh večjih javnih prireditev. Komandir policijske postaje Izola, Viktor Zinreih, je povedal, da doslej, kljub množici prireditev, ni bilo posebnih težav, kljub temu pa je potrebna previdnost posebej pri velikih prireditvah, kot je naprimer Ribiški praznik. Prisotne je seznanil tudi s postopkom priglasitve prireditve, saj organizatorji to zdaj naredijo na policijski postaji, ob tem pa morajo dati izjavo, da stopnja hrupa ne bo presegala dovoljenih mej oziroma morajo imeti posebno dovoljenje, ki ga je letos za vse prireditve v mestu pridobil Center za kulturo, šport in prireditve.
Predstavnica inšpekcijskih služb je opozorila na problem parkiranja in posebej še na problem urejanja zapore prometa ob vikendih, pa tudi proge po katerih vozi turistični vlakec bi bilo treba točno določiti.
Predstavnik Komunale je opozoril na problem koordinacije, saj pri nekaterih prireditvah niso vedeli, kdo je odgovorna oseba in so zaradi tega nastajali nepotrebni stroški. To je bilo še posebej opazno ob Prazniku olja, vina in rib, kjer ni bilo točno dogovorjeno, kdo je nosilec prireditve. Vse kar Komunala stori je treba namreč plačati in zato morajo organizatorji dobro premislili, kako bodo zastavili posamezno prireditev. Na koncu so se dogovorili, da bodo na enega od sestankov v začetku leta povabili vse prisotne, da bodo skupaj lahko preverili morebitne težave pri organizaciji prireditev.
LETOS BREZ ŠOTORA
Lani smo v Izoli pripravili dve prireditvi pod šotorom, ki so ga organizatorji postavili na Lonki Novoletne prireditve so bile razmeroma uspešne in so se tudi finančno v veliki meri pokrile pa tudi odziv javnosti je bil zelo dober. Žal pa je slabše uspelo pustovanje, kjer je šotor bil zares poln le ob otroškem pustovanju, ko bi se morali zabavati odrasli pa je bil bolj ali manj prazen. Ker postavitev šotora še zdaleč ni poceni so na seji komisije sklenili, da letos novoletnega praznovanja pod šotorom ne bo, Silvestrovo pa bomo spet pričakali na Manziolijevem trgu. Prav tako ne bo pustovanja pod šotorom ampak naj bi skušali otroško pustovanje organizirati v športni dvorani v Kraški ulici.
Na komisiji so govorili tudi o tem, kako bolj angažirati skupino zastavometalcev, ki so z nastopi začeli lani, podprli so organizacijo balonarskega festivala, ki pa bi se moral zgoditi v vremensko primernejšem času, tradicionalna mirovna pogajanja med Izolo in Piranom bo treba prenoviti, seznanili pa so se še s pripravami na ureditev muzeja ladijskih modelov. (MF)
r	\
gj©SilflIl2QSi	Vse manj je
!5§P	dobrih gostiln...
]MDIB3riB	... ena od teh je
Korte 44 tel..: 05-642 02 00	gostilna Korte
v	J
Poletne prireditve v istrskih mestih
4	V V
MED DEDIŠČINO IN SODOBNOSTJO
. CV *
Pred kratkim je na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani diplomirala mlada ■ etnologinja Alenka Čas iz ^ Mislinje. Za temo svoje naloge je izbrala prireditve v krajih Piran, Portorož, Izola in Koper.
Zanimalo jo je, koliko te prireditve še sooblikujejo način življenja nas domačinov in kakšnemu namenu služijo: so le del turistične ponudbe ali zadovoljujejo tudi potrebe domačih prebivalcev, so nadaljevanje tradicije ali nekaj novega.
MEDITERAN FESTIVAL IN RIBIŠKI PRAZNIK
Podatke o prireditvah je najprej iskala po internetu ter v lokalnih, regionalnih in nacionalnih časopisih. Seveda je naletela na nepregledno množico prireditev, ki jih ni bilo mogoče vseh raziskati in obdelati v eni sami nalogi. Po številnih razgovorih z domačini in organizatorji prireditev se je odločila in svojo raziskavo omejila na pet poletnih prireditev: Primorski poletni festival, Mediteran festival, Piranski glasbeni večeri, Ribiški praznik in Koprska noč. Te prireditve so se ji zdele dovolj različne za prikaz čimbolj realne podobe odnosa domačinov do prireditev na splošno, iz razgovorov z domačini pa je spoznala, da so med njimi tudi najbolj poznane. Ker se organizirajo vsako leto ob določenem času in na določenem kraju, so po definiciji, ki jo najdemo tudi v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, tradicionalne in tako lahko postanejo predmet etnološkega raziskovanja. Časovno pa je raziskavo omejila na obdobje dveh let:
2001 in 2002.
PREBIVALCI SO PRIREDITVAM NAKLONJENI
V sklepnem delu naloge Alenka ugotavlja, da sta zabavni množični prireditvi Ribiški praznik in Koprska noč zasnovani tako, da bi ugajali čim širši množici ljudi in ju sestavljajo glasba, zabava in šport. V program skušata vključevati tudi lokalne posebnosti. Ostale tri prireditve spadajo med kulturne in skušajo nagovoriti izbrane obiskovalce, pri čemer je kriterij kakovost, vključevanje lokalnih posebnosti pa redko. Organizatorji vseh omenjenih prireditev skušajo odgovoriti na potrebe okolja. Večinoma so organizirane na prostem, kar jim daje poseben čar in omogoča ogled velikemu številu ljudi, tudi naključnim obiskovalcem. Večina domačinov, s katerimi se je avtorica pogovarjala, ima do prireditev v mestnih jedrih, na ulicah in trgih, kljub hrupu in množici ljudi, pozitivno mnenje.
STARA IN NOVA TRADICIJA
Kot mnogi sedanji prebivalci obalnih mest tudi Alenka v svoji nalogi ugotavlja, da sta »v istrskih mestih vsaj dve tradiciji Ena, ki je bila, pa je minila in jo sedaj mogoče umetno oživljamo in druga, ki se je šele začela« Vzroke vidi v več selitvenih valovih, ki jih je Istra preživela v 20. stoletju. »Prireditve, ki sem jih v nalogi obdelala, so del nove tradicije, ki nima povezave s tradicijo neke daljne preteklosti - le te mnogo sedanjih prebivalcev ne pozna in je ne jemljejo kot del svoje preteklosti«, pravi avtorica. Kljub temu pa je prisotna močna želja po povezovanju s preteklostjo.
VEC SODELOVANJA PRI ORGANIZACIJI
Prireditve so tudi tista vez, ki lahko v nekem kraju združuje domačine in turiste. Turistu, ki se odloči za obisk kraja, je prav tako kot naravna pomembna tudi kulturna dediščina. Dediščina, katere del so tudi prireditve, pa ni, kot ugotavlja etnolog dr. Janez Bogataj, le preteklost, ampak tudi »sedanjost in sodobnost z razsežnostjo zgodovine«. Pomembne so tako tradicionalne kot sodobne prireditve, ki so del našega načina življenja. Tako domačin kot turist se na dobro pripravljeni prireditvi seznanjata s kulturno podobo in dediščino okolja. Pri pripravi prireditve bi zato morali sodelovati raziskovalci, organizatorji, izvajalci in domačini.
Diplomsko nalogo Alenke Čas, ki naj bi jo prebrali vsaj tisti, ki se s prireditvami poklicno ukvarjajo, veliko pa se bodo iz nje naučili tudi študentje portoroške Visoke šole za turizem, si bodo lahko bralci v kratkem izposodili v Matični knjižnici Izola in upam, da tudi v Mestni knjižnici Piran. (Špela Pahor)
Nogomet 1.SHL
NK ZAGORJE - MNK IZOLA ARGETA 3:0 (1:0)
ŠENČUR: Stadion v športnem parku, gledalcev 150, sodnik Vehar 6 (Žiri).
Strelci: 1:0 Sivko -llm, (4), 2:0 Vodeb (48), 3:0 Vodeb (78).
MNK IZOLA ARGETA: Bučar 5,
Maletič 5, (od 76. min. Apollonio -),
Breč 5, Ružnič 5.5, Šabič 5.5,
Franetič 6, Dobrin 6, Radovac 6,
Klariča 5.5, Bečaj 6, Božič 5 (od 46.
Ulemek 6). Trener: Marjan Kovačič Rumeni kartoni: Perme, Bučar, Ružnič,
Šabič
Zaradi kazni Nogometne zveze so igralci Vladana Mladenoviča dvoboj z Izolo odigrali v Šenčurju. Favorizirani Zagorjani so takoj zaigrali na vso moč in v četrti minuti je Bučar v svojem kazenskem prostoru nepravilno zaustavil Sivka, ki je bil zatem z bele očke zanesljiv strelec. Izolani so v svojem prvem nastopu pod taktirko novega trenerja po desetih minutah uspeli vzpostaviti ravnotežje na igrišču, vendar v prvem delu niso imeli pravih priložnosti za gol. Zato pa so si jih kar nekaj pripravili »domačini«, a jim je izolska obramba preprečila dvojno vodstvo.
Na tega pa Zagorjani niso dolgo
čakali, saj so modrobeli v začetku ---------------
drugega dela v svojem kazenskem prostoru pozabili na Vodeba, ki je z bližine - z nekoliko sumljive situacije, prvič premagal Bučarja. Izolska ekipa bi lahko znižala rezultat, ko so z roba kazenskega prostora Zagorjanov izvajali prosti strel, a je bil Šabičev strel prešibak. »Domačini« so nadaljevali z obleganjem izolskega gola in v enem od protinapadov je Vodeb še drugič premagal Bučarja. Izolani so sicer imeli na tekmi (ki je minila brez delegata, saj je ta dopotoval v Zagorje) priložnost za častni zadetek, a sta strela Radovca in Apollonia zadela vratnico.
M3U3II KOVaČiČ je po tekmi dejal: Nisem zadovoljen	s prikazano igro, saj igralci niso
upoštevali dogovorjene taktike. Res škoda, da smo gol prejeli že na začetku tekme, v kateri smo sicer imeli tudi nekaj priložnosti za gol, žal pa smo naredili nekaj napak v obrambi, kar se nam je maščevalo. Te bomo skušali odpraviti in v prihodnje zaigrati boljše.
KAPUČINO

2.SNL
Avl Korte :K0Š3I13 7:0 (3:01
Igrišče na Maliji, gledalcev 150, sodnik Drečnik (Zagorje). Strelci - 1:0 Čendak (12), 2:0 Banica (22), 3:0 Luznar (38), 4:0 Stampfer (65), 5:0 Serdinšek (67), 6:0 Serdinšek (74), 7:0 Škropeta (83).
Avtoplus : Sirotič, Begič, Jureš (od 76. Jankovič), Škropeta, Mamilovič, Furlanič, Bogdanovič, Stampfer (od 65. Mehič), Banica, Čendak, Luznar (od 46. Serdinšek). Trener: Ivan Patarič.
Košana:	Krebeli, Ostanek, Urbančič, Črlenec,
Jelovič, Sušelj, Čelhar, A. Penko (od 72. Kaluža), E. Penko, Leskovar (od 60. Morel), Morelj. Trener: Jože Udovič.
Novinci v ligi so prišli na Malijo v spremstvu številnih navijačev in polni optimizma. Toda na igrišču so povsem zagospodarili gostitelji, ki so si po spodrsljaju v prejšnjem krogu že v prvem polčasu s kombinatorno igro in natančnimi podajami zagotovili visoko vodstvo. Zmagovalec je bil tako odločen že v prvem delu, v drugem pa Kortežani niso popustili in Notranjcem napolnili mrežo, (mr)
Odbojks
2. DOL ženske, 1. krog
Ml3di Jesenice - Interni A Izola
3:0 (21,27,19)
Interval A Izola: L. Kolar, N. Stanič, U. Bandelj, N. Bošnjak, D. Gluvajič, A. Fajič, S. Raspor, A. Čuturič, M. Pešič, J. Pešič.
Izolanke so že na startu prvenstva naletele na okrepljeno ekipo Jesenic, v kateri nastopa tudi nekaj bivših prvoligašic Bleda. To jih ni prestrašilo in čeprav rezultat kaže na gladko zmago Jeseničank, le ni bilo tako. Gostje z Obale so prikazale dobro igro v obrambi, tokrat pa je zatajilo njihovo blokiranje ob mreži, s čimer so si domačinke nabrale precej točk. Šibka točka izolskega drugoligaša je bil tudi napad, kjer bi lahko iztržile več točk in rezultat obrnile v svojo korist. Sicer pa je prvi nastop, ki so ga v izolskem klubu tudi posneli, pokazal še na nekaj drobnih pomanjkljivosti v igri, ki jih bodo s pomočjo filmskega traku odslej laže odpravljali.
Naslednje srečanje igrajo v soboto ob 20.00 uri z ekipo Savinjska Šempeter telovadnici v Livadah.
Rokomet 1. A DRL ženske
Škofjo Loka : Izola Rori 40:17 (19:9)
kadetinje
ŽRK IZOLA RORI KM0 : R.K. IL. RISTRICA 48:21
Minulo soboto so kadetinje gostovale v Ilirski Bistrici. Domačinke so začele silovito, vendar so bile Izolanke bistveno boljše in so kmalu dosegle prednost 5-ih golov, ter predvsem po zaslugi Ines Kaltak, vodile do konca polčasa (24:10).
Drugi polčas so naše s hitrimi protinapadi rezultat le še povečevale. Tekma je bila tako že odločena, vendar se Bistričanke niso vdale. Z agresivno igro so poskušale zmanjšati razliko, a jim je za ugodnejši rezultat zmanjkalo časa in moči.
Izola Bori: Pavčnik Lara, Poropat Sabrina 1, Antonič Ivana 8, Poljak Mirela, Simer Mojca 8, Benulič Lea 3, Karajkovič Meri 5, Kaltak Ines 14, Barič Anja 3, Čulina Eneja, Frank Doris 6.
Kegljanje
Izola: Gradnje Igem 2:6(2907:3010)
Izolanke so s petimi porazi in brez osvojene točke na zadnjem mestu prvoligaške lestvice.
, \ POGLED STRANI
piše ŽARKO U ^ za Kapučino Športi
J J
Rezultatsko vsekakor uspešnejši teden. Tri zmage in poraz, to je plen moškega dela rokometa. Predstavila se je članska ekipa, rezultat pozitiven, vendar še vedno nekaj manjka. Krško (tudi oni nekoč prvoligaši) so
skoraj presenetili, našim tudi Šest (6) golov prednosti ni zadostovalo za miren zaključek. Kot, da proti koncu tekme zmanjka moči, vse bi se rado naredilo na hitro, napake pa nasprotnik kaznuje. Dva kola 2.lige in slika je že dovolj jasna, na gostovanjih bo težko zmagati, zato pa se mora uloviti vse domače točke. Tu so še vse ostale spremljajoče stvari. Seveda že sedaj njih označiti za »črne« nima smisla, potrebno bo pač izkoristiti tudi napake. Mladinska ekipa še vedno tava, v nedeljo proti trebanjcem so na trenutke res dobro odigrali, žal ni bilo prave končnice. Zakaj, dobro vprašanje? Odgovor pa, nedelja verjetno ni pravi dan za igranje: Žal jih prav v nedeljo čaka sosedski derbi, dodaten motiv in morda prva zmaga. Kadetska ekipa, še brez poraza, več kot odlično. Zmago je zabeležila tudi ekipa mlajših dečkov, torej se vse skupaj le
premika. Štartali bodo tudi tisti najmlajši, soboto na turnirju, v nedeljo državno prvenstvo. Na ženski strani vse po starem. Članska ekipa izgublja, mlajše sekcije pa nabirajo zmage. Planirano, potreben bo čas, seveda če ne bo nepredvidenih odhodov. Težko je, ko vidiš kako nekateri enostavno vzamejo, toda brez tistih drugih, bo tudi prvim zmanjkalo »materiala«. Žal je pojav »izmenjav« igralcev, v vseh športih, ovira in kratkoročna naložba. Po drugi strani pa so športne zmage odmevnejše od političnih, moč in premoč se sedaj prikazuje na stadionih, v dvoranah. Nam celo kdaj uspe, kako bo vse izgledalo šele ko premagamo sosede.
www.goldenindex.coin
Začelo se je tudi tekmovanje starejših in mlajših deklic v rokometu. Izolanke so prvi tekmi odigrale doma z ekipo RK Šempeter. V obeh kategorijah so bile Izolanke bistveno boljše in obakrat so tudi visoko zmagale.
ŽRK IZOLA BORI KMO - RK ŠEMPETER - 26:14 - starejše deklice
Z hitro in atraktivno igro so domače igralke brez težav dosegale gole iz vseh položajev. Strelsko sta bili razpoloženi Anja Barič in Aleksandra Derdaj, ki sta dosegli vsaka po 9 zadetkov. Prvič pa je kot vratarka zaigrala Tea Lugarov in že takoj na prvem nastopu z dobrimi obrambami dokazala, da je to njeno pravo mesto.
Za Izolo so igrale: Lugarov Tea, Maslo Špela, Hiršel Rebeka, Poljak Mirela, Derdaj Aleksandra, Barič Anja, Stanič Neža, Štefančič Tjaša, Džogovič Armela, Perič Ana, Barjaktarevič Ajda, Tomič Mateja in Bartulovič Suzana.
ZRK IZOLA BORI KMO - RK ŠEMPETER - 29:5 - mlajše deklice A
Še z večjo razliko so zmagale mlajše deklice, ki jim gostujoče igralke niso bile dorasle. Pohvalo za dobro igro zaslužijo prav vse igralke. Sušelj Sara in Hrvatin Karin sta uspešno organizirali igro, Marjanovič Maja in Vlašič Andreja pa sta neusmiljeno polnili mrežo nasprotnic.
Za Izolo so igrale: Maslo Špela, Vlašič Andreja 5, Denac Sara, Smodiš Lili lv, Sušelj Sara 6, Viler Mersedes 1, Marjanovič Maja 10, Hrvatin Karin 6, Žerjjal Valentina, Lenarčič Katja, Perič Mateja
1. krog: Istrabenz pl. : Atom Krško 28:25.
Kadeti
RK Ajdovščina:RD Izola 18:25
Kadeti so v petek, 11.10, gostovali v Ajdovščini. Tekma se je pričela zelo 'agresivno z domače strani, ki je celo še vodila s 5:4, a so favorizirani Izdani, sicer z ne preveč dobro, a mirno igro kmalu strli odpor Ajdovcev. Slednji so ob polčasu zaostajali za 4 zadetke (10:14). V drugem polčasu ekipi nista pokazali praktično nič, naši fantje so tekmo zanesljivo pripeljali do konca. Čeprav rezultat tega ne kaže, so domačini precej slabši do izolskih rokometašev, a slednji niso imeli svojega dne in razlika je bila zato tako "majhna". Povejmo še, da je po poškodbi okreval Čebulj, ki pa to tekmo, zaradi sigurnosti, še ni vstopil v igro. To soboto bo Izola igrala v izolski športni dvorani s Colom.
Za Izolo so igrali: Jasmin Dedič, Uroš Čuk, Alen Kuburič, Matej Kleva 3, Uroš Srabotič 5, Matej Srabotič 8, Rok Jurman 3, Amel Redžič, Miran Kaligarič, Rok Gomezelj 3, Marko Cvetkovič 1, Primož Blatnik 1, Matic Čebulj, Igor Čuk
STAREJŠI DEČKI A
RD IZOLA : RK NOVA GORICA 14:1217:51
V soboto, 11. oktobra 2003 v Izoli so starejši dečki A igrali srečanje 2. kroga DP.
Naši rokometaši so igrali dobro in skoraj vso tekmo vodili. Proti koncu srečanja so malo popustili in goričani so izenačili na 11:11. Z dobro obrambo in z dobro igro v napadu so dali 3 gole zaporedoma in tako zasluženo zmagali.
Treba pohvaliti Matjaža Kljuna, ki je branil dobro. Najbolši strelec tekme je bil Jan Radojkovič, kije dosegel 8 golov.
Za Izolo so igrali: J. Radojkovič 8, M. Matkovič, M. Kljun, L Markovič 3,
A. Tomič, M. Lukežič, L. Žaro 1, M. Mamilovič, R. Nadj, M. Fičur 2, A. Radolovič, B. Dordrski.
ŠPORTNO DRUŠTVO VITALIS - JUDO SEKCIJA
VABI K VPISU NOVIH ČLANOV, OTROK IN MLADINE OD 6 DO 18 LET STAROSTI
JUDO ŠPORTNO ŠOLO, vodi prof. športne vzgoje in trener juda Iztok Babič, poleg njega so v vodenje trenerskih procesov vključeni še trije strokovno usposobljeni trenerji. Program deluje v več športnih društvih in klubih, ki so združeni v enotno zvezo. Judo vadba se odvija pod strokovnim vodstvom na najvišji ravni. V naše programe je danes vključenih preko 100 otrok in mladostnokov obeh spolov od 5 do 18 leta starosti, ki žanjejo odlične uspehe na različnih tekmovanjih. Program poteka pod okriljem in nadzorom Ministrstva za šolstvo, znanost in šport. GSM: 031 625 170.
TELOVADNICA - Ponedeljek od 17.00-18.30 (od 15. 9. dalje)
OŠ DANTE ALIGHIERI - Torek in petek od 17.30-19.00
KLUB BORILNIH VEŠČIN »PIKRO« Izola
Vabi vse zainteresirane za borilne veščine k treningu. Vpis poteka:
-	Ponedeljek od 19.00 do 20.30 na O.Š. Livade
-	Torek od 19.00 do 20.30 na O.Š. Dante Alighieri
-	Sreda od 19.00 do 20.30 na O.Š. Dante Alighieri in v
-	Četrtek od 17.30 do 19.00 na O.Š. Livade____________Vabljeni
TITTY DANCE Izola
Obvešča vse ljubitelje plesnih dejavnosti, da vpisujemo nove člane v programe - Cici dance (21/2), Mala šola (4), Mala šola (5,6), Pop mix dance in Hip hop za pionirje, Hip hop za mladince, Rock’n roli in breake dance za vse nad 12 let - vse do konca meseca oktobra, zainteresirane vljudno naprošamo, da predhodno pokličete na tel 031 579 214 (med 10.00 in 14.00 uro) ali pa nas poiščete v prostorih rekreacijskega centra za ženske Gym Bo Fit na Rudi v Izoli. Vabljeni._____________________
Namizni tenis - I.SNTL - članice ArrigonMIirija 4:6
V	tretjem krogu	jesenskega	dela	prvenstva	so Izolanke gostile doma
Ljubljansko ekipo	Ilirije. Domačinke	se	niso	ustrašile favoriziranih gostij.
Lahko rečemo prej obratno, da so pričele veliko boljše in bolj borbeno kot ponavadi in povedle s 3:1. Nato je Rahotinova imela lepo priložnost proti drugi slovenski igralki Halasovi za povest 4:1, žal je manjkalo nekoliko športne sreče za obrniti rezultat sebi v prid pri odločilnih točkah. Do konca dvoboja je nato	Rahotinovo	premagala	še	Sivec, v prvem krogu pa
Tomazinijevo in tako odigrala	enega	od	svojih boljših ekipnih dvobojev v
zadnjih letih. Erika Jauševac je v prvem krogu premagala Lazičevo. Dobro pa je odigrala tudi proti Klalusovi in Tomazinijevi. Ugodno je tudi tokrat presenetila Petra Kukovec z zmago nad Sivčevo in s tem povsem upravičila mesto v prvi ekipi.
Na koncu je potrebno povedati, da je ekipa Ilirije med tistimi tremi ekipami, ki so letos pokupile, kar se je pokupiti dalo. Tako so za Ilirijo nastopile kar tei državne članske reprezentantke od drugod.
Ekipa Arrigonija je nastopila tudi letos z domačo postavo in je žal tudi letos kot vsa leta edina ekipa brez sponzorja v prvi ligi.
V	nedeljo je v Arrigoniju potekal drugi klubski turnir za kadete, kadetinje in mlajše. Na turnirju je bilo odigranih veliuko dobrih dvobojev, tako se ob trdem delu v bodoče ni bati, da bodo rezultati v članskih kategorijah izostali.
Pri kadetih je bil tudi tokrat prvi Frank Simon, pred Vukovič Gregorjem in Petrina Blažem. Kristin Fatorič je bila prva pri kadetinjah pred Niko Marušoč in Alenko Ačimovič. Pri mlajših je bil prvi Cividini - Pelosa Peter, drugi Rončevič Marko tretji pa Kočevar Črt. Pri deklicah je zmagala Vatovec Vita pred Štule Leo in Štule Laro.
Ponoven uspeh KBV TAEKW0ND0 IZOLA
Tokratni finalni turnir, v organizaciji Ormoškega kluba in KBZS Slovenije, je potekal dne 04.10.2003. Pravico do nastopa na finalnem turnirju so imeli trije tekmovalci, člani KBV Taekwon do Izola, ki pa so tudi tokrat osvojili tri mesta.
Po slabem začetku, s tesnimi zmagami, se je v polfinale v kategoriji pod 89 kg uvrstil Aleksander Škorjance. Tu je naletel na znanega tekmovalca Weixler Saša iz Vrhnike. Tu je Škorjance po srčni borbi, ki je do konca kazala na neodločen izid oz.na zelo tesno zmago enega od borcev, žal po sodniški odločitvi izgubil in osvojil bronasto medaljo.
V	kategoriji do 79 kg sta nastopila že znana izolska tekmovalca in sicer Admir Sinanbegovič in Sašo Popovič. Sinanbegovič je za vstop v finale turnirja moral kar štirikrat zmagati, dočim se je Popovič zaradi zmag na prejšnjih turnirjih uvrstil takoj v polfinale. Tu je suvereno opravil s svojim nasprotnikom in se tako uvrstil v finale. V velikem finalu, ki je odločal o osvojitvi naslova državnega prvaka, sta tako stala eden proti drugemu oba izolska tekmovalca.
Tokrat se je pokazala izkušenost Popoviča, čeravno Sinanbegoviču srčnosti ni manjkalo, tako daje naslov državnega prvaka šel v roke Popoviča.
Slednji si je tako še potrdil status državnega reprezantanta v kikboxingu. Po pripravah na Rogli sledi odhod na Pariz na SP. Tu se mu bosta priključila še člana izolskega kluba Darko Filiput, predsednik KBZS, kot sodnik in Bojan Korošec, trener KBV TILD Izola, sicer pomočnik selektorja slovenske reprezentance.
Jadranje
VIKEND S FIREBALLI
Od petka do nedelje bo Izola gostila še zadnje letošnje državno prvenstvo in sicer odprto državno prvenstvo za jadralni razred Fireball. Ker bo prihodnje leto v Izoli tudi evropsko prvenstvo v tem razredu je udeležba že letos zelo dobra, saj bo nastopilo več kot 50 posadk iz najmanj petih držav. Osrednje dogajanje bo na parkirišču Lonka in v zalivu pred Izolo.
0SPEH KRANJSKE KLOBASE IN 0XYGENA
Rezultati letošnje Barcolane so že dobro znani, ponovimo le, da sta zelo lep rezultat dosegli dve jadrnici, ki somujeta v Izoli in sicer je Kranjska Klobasa s krmarjem Juretom Orlom zasedla 34,
Oxygen (JK Olimpie) s krmarjem Srečom Jadkom pa 38 mesto.
TELOVADBA ZA "MLADENKE11 NAD 50 LET
Ponedeljek in četrtek ob 9.30
REKREACIJSKI CENTER ZA ŽENSKE
POUE 21, IZOLA • Td./Fax: 05/ 641 70 05 • E-mail: GYMBOFIT@VOUA.NET
Ob dnevu duševnega zdravja ^
RADI BI VEC STANOVANJSKIH SKUPIN
Ob dnevu duševnega zdravja je izolska pisarna Nacionalnega združenja za kakovost življenja OZARA pripravila okroglo mizo v prostorih stare italijanske šole v Izoli. Minuli četrtek so se na njej zbrali predstavniki nevladnih organizacij in centrov za socialno delo, ki delujejo na področju duševnega zdravja v treh obalnih občinah. Predstavili so svojo dejavnost ter spregovorili o potrebah za izboljšanje storitev za uporabnike njihovih storitev.
Na obalnem območju pogrešajo predvsem nekakšen krizni center, želijo pa si še tesnejšega sodelovanja z zdravstvom, čeprav se sodelovanje s psihiatrijo v zadnjem času krepi. Na obalnem področju že delujejo stanovanjske skupine v koprski občini (dve pod okriljem društva Šentmar), kjer so vključeni varovanci iz vseh treh občin, medtem ko v izolski in piranski občini stanovanjskih skupin še ni.
V	piranski občini ne deluje nobena od nevladnih organizacije, temveč le skupina za samopomoč pri Centru za socialno delo.
V	izolski pisarni društva Ozara, ki deluje tri leta, se ukvarjajo predvsem z informiranjem, svetovanjem in zagovorništvom. Razvijajo predvsem programe za krepitev socialne mreže v okviru katerih gojijo pohodništvo ter športne in kulturne aktivnosti. Enkrat mesečno se sestaja tudi klub svojcev, kjer bi želeli v bodoče pripravljati tudi pogovore s psihiatrom, ter klub prostovoljcev. V treh letih se je v izolski pisarni oglasilo 150 ljudi, med načrti pa je predvsem ustanovitev stanovanjske skupine v Izoli.
V	okviru Ozare deluje v Sloveniji že 10 stanovanjskih skupin, kjer najdejo bivališče uporabniki psihiatrije po odpustu iz bolnišnice. (Karmen Bučar)
Toplo jesensko sonce je obsijalo letošnji teden otroka, in prav je tako! Naj sonce greje vsak trenutek otroškega živ-žava! Razblini naj meglo vojn, trpljenja, žalosti in stisk. Prinaša naj radost, svobodo, enakost,...
Kar lepo število izolskih predšolskih otrok vrtca MAVRICA Izola se je v tednu otrok in mesecu rekreacije udeležilo že 7. tradicionalnega pohoda »Okoli naše Izole«. Poleg strokovnih delavk so nanje pazljivo bdeli tudi policisti Policijske postaje Izola.
Izola je »naša Izola«, zato so jo otroci pozorno opazovali. V starem delu so primerjali stare hiše, brez fasade s prenovljenimi. Ugotavljali so prometne režime, utrjevali znanja o varnem gibanju otrok v prometu. Opazovali so naše morje in poslušali njegovo žuborenje. Videli so, kako galebi spremljajo ribiške ladje in ugotavljali zakaj. Daleč na morju so opazili še potniške, tovorne ladje. Čudili so se mogočnim jahtam, si ogledovali različne jadrnice in jih opisovali. Občudovali so naše lepo urejene parke zasajene z najrazličnejšimi okrasnimi rastlinami.
Niso mogli mimo gradbišč, na katerih je kar mrgolelo delovnih strojev. Opazovali so ostanke naše industrije in zametke nove. Veliko turističnih objektov pa daje vedeti, da se tudi na tem področju veliko dogaja.
Skratka, pestra je ta naša Izola. V njej se neprestano kaj dogaja. Našim otrokom pa skušamo z načrtovanimi in vodenimi dejavnostmi privzgojili skrb zanjo v bližajočem se »jutri«. (S. B.)
PONOVNO ROJENA
Tisto soboto, ko sem bila ravno dežurna, je k nam v knjižnico prišla profesorica slovenskega jezika, gospa Mirjam Furlan Breč. Na Srednji šoli Pietro Coppo, to je srednja šola z italijanskim učnim jezikom, uči slovenski jezik. Ko je prevzela izposojene knjige, sem ji dala še vabilo na večer z diapozitivi in predavanjem o Egiptu, na katerem bomo zbirali tudi šolske potrebščine za šolo v Matangi na Madagaskarju.
Bila je zelo vesela povabila in je obljubila, da pride s svojim sinčkom. Rada bi ga	naučila,	kako deliti svoje stvari	z manj	srečnimi vrstniki.
Sama pa je povedala, da bo prinesla pisalni stroj, ki ga več ne potrebuje. Prosila sem jo, naj povabi tudi svoje dijake. Seveda je pristala na to, predlagala pa je še, da bi za dijake pripravili tudi kaj v dopoldanskem času. Tako bi prav gotovo prišli na prireditev, saj bi bila le ta v okvim šolskega pouka, na primer peto ali šesto uro. Začeli sva razmišljati, kaj bi dijake te šole lahko zanimalo. Pregledali sva knjižico Bralna značka 2003/2004 in knjižico Povabimo besedo. Vse pisateljice in pisatelji v teh knjižicah so	seveda	odlični, a	gospe Mirjam,	ki se	je ta čas tmdila
razmišljati in	gledati	skozi oči	svojih dijakov,	za katere ve, da neradi
berejo, ni prav zelo pritegnil prav nihče od njih. Potem sem se v trenutku navdiha spomnila knjigePONOVNO ROJEN avtorja Tomaža Goloba.
To je avtobiografski	roman, v	katerem avtor	opisuje	svet odvisnosti o
trdih drog, v katerem je pristal že kot trinajstleten deček. Pa tudi, kako se je poskusil po dolgih letih drogiranja, ko bi skoraj propadel, rešiti iz njihovega smrtonosnega objema, najprej v komuni v Ameriki, ki jo je vodil nek evangeličanski pastor, potem pa v komunah Skupnosti srečanje, kijih že od leta 1963 vodi Don Pierino Gelmini.
Gospa Mirjam je povedala, da se tudi na njihovi šoli srečujejo s tem problemom in ker želi nekaj dobrega narediti za svoje dijake, jim je hotela omogočiti srečanje s pisateljem, ki bi jim iz svojih osebnih izkušenj pripovedoval o tej temi in jih posvaril pred posledicami odvisnosti, ki jih je sam izkusil na svoji koži. Hitro sva se dogovorili za datum, si v Kulturnem domu sposodili klubski prostor, obvestili vsaka svoje predpostavljene in napisali okrožnico za dijake in profesorje.
Poleg Tomaža Goloba sva povabili tudi njegovo prijateljico, Izolanko, Tanjo Kaligarič. Tudi Tanja je preživela to žalostno izkušnjo in potem triletno zdravljenje v komuni, zdaj pa je zaposlena pri Karitas Portorož kot svetovalka za starše in mladostnike, ki jim skuša pomagati z razgovori in s svojim zgledom, pa še z mnogimi drugimi, bolj praktičnimi stvarmi, na primer z urejanjem dokumentov, zdravniških pregledov in podobnim. Povabljena je bila tudi gospa Štefica Kenda, mama nekdanjega odvisnika, ki se je uspel pozdraviti in zaživeti novo življenje. Tudi gospa Štefica že dolgo vrsto let sodeluje s portoroško Karitas in ima s svetovanjem staršem in mladostnikom veliko izkušenj, je zelo stvarna in praktična oseba, na katero se človek lahko zanese. Predvsem pa je v veliko pomoč njen vedri optimizem, s katerim zna spodbuditi obupanega človeka. Žal se sama tega srečanja ni mogla udeležiti, prav tako kot tudi ne duhovnik in portoroški župnik Franc Prelc, ki je glava in gonilna sila preventivnega in kurativnega programaSkupnosti srečanje za Slovenijo.
Klubski prostor so dijakinje in dijaki srednje šole, ki so prišli skupaj z nekaterimi profesoricami in pedagoginjo, napolnili do zadnjega kotička. Tanja in Tomaž sta začela svojo iskreno in doživeto pripoved in izmenično odgovarjala tudi na številna vprašanja zvedavih dijakov. Oglašale so se tudi učiteljice. V dobri uri so tako vsi izvedeli marsikaj o drogah, odvisnosti, o raznih testiranjih, o zdravljenju v komunah, o tem, kako naj bi in kako naj ne reagirajo zaskrbljeni starši... To srečanje je bilo poučno za vse nas. Z učiteljicami smo se dogovorili, da bomo v novembru, mesecu boja proti drogam, srečanje ponovili še za ostale dijake.
Za vse, ki bi radi povabili Tomaža in Tanjo v svojo knjižnico ali na šolo in s tem naredili nekaj za ozaveščanje o tej problematiki, prilagam še njuni mobi številki. Zelo vesela bosta vašega povabila, saj je njuna prva skrb informiranje javnosti in opozarjanje na problem odvisnosti. To pa lahko najbolje stori nekdo, ki je sam (pre)živel to izkušnjo in se tudi ozdravil. (Š.P.)
(TANJA 040 770 723, TOMAŽ 040 268 077)
Mestna knjižnica gre v Livade	v	v
KNJIGE BI LAHKO SELILI Z ' ŽIVO KAČO"
Ob dnevu vseživljenskega učenja je v vrtcu Livade, kjer naj bi še letos pričela delovati Mestna knjižnica Izola, potekala predstavitev njenega delovanja. Predstavitev je bila namenjena krajanom Livad, žal pa je bil odziv pičel. Ravnateljica Marina Hrs je prisotnim predstavila različne storitve, ki jih nudi knjižnica. Središče za samostojno učenje, Borza znanja, študijski krožki in ure pravljic bodo v novih prostorih pridobili bolje možnosti za delo in razvoj, sčasoma pa se bodo lahko pridružile še nove dejavnosti.
Županja Breda Pečan je zagotovila, da so zapleti z gradbenim dovoljenjem urejeni, saj naj bi ga projektant pridobil v teh dneh. Tako predvidevajo, da bo 3. decembra, na rojstni dan Franceta Prešerna, knjižnica že lahko sprejela prve obiskovalce. Pre tem bo treba iz starih prostorov preseliti 53.000 knjig.
Kot je dejala Marina Hrs v knjižnici razmišljajo, da bi selitev simbolično zaznamovali z »živo kačo«, v katero bi se vključili šolarji in vsi, ki imajo radi knjige, ter na ta način preselili vsaj del knjižničnega gradiva. (K.B.)
SE ENA KNJIGA O IZSELJENCIH
Pred dnevi je bil v knjigarni Libris v Kopru prisrčen literarni večer s predstavitvijo nove (že pete po vrsti) knjige Janka Kleibencetla »ZA KRUHOM«, ki je izšla pri koprski Fontani.
Obiskovalce, ki so do zadnjega kotička napolnili koprsko knjigarno, je najprej v imenu gostitelja pozdravila lastnica Librisa gospa Zavnik, takoj zatem pa je predsednik Združenja književnikov Primorske Edelman Jurinčič predlagal minuto tišine za prezgodaj preminulim primorskim pesnikom Nevinom Birso. Vokalni kvartet »7 PLUS« iz Izole je nato z občuteno interpretacijo treh ljudskih pesmi poskrbel za odličen razpoloženjski uvod v tematiko literarnega večera -izseljenstvo.
Izvrstno sta predstavitev in recenzijo nove Kleibencetlove knjige v nadaljevanju večera podali Vera Vezovnik in Zorka Podobnik, še najbolj pa so bili obiskovalci navdušeni nad avtorjevimi sproščenimi odgovori na njuna vprašanja. Ta so se dotikala v glavnem izseljenske tematike, saj knjiga na 160 straneh govori o življenju, delu, zgodah in nezgodah naših izseljencev po vsem svetu, od Evrope, Kanade prek Argentine pa vse do daljne Avstralije.
Prisotni obiskovalci literarnega večera (le-ti so v koprskem Librisu že tradicionalni), so bili navdušeni tudi nad likovno opremo edicije, ki je delo akademskega kipaija Jožeta Pohlena (lik ženske, ki mesi kruh). In kot je že navada ob takšnih priložnostih, so prisotni ob koncu še nazdravili novi knjigi s kozarčkom žlahtne kapljice najnovejšega letnika.
Bralci Mandrača si novo Kleibencetlove knjigo medtem že lahko nabavijo v obalnih knjigarnah, lahko pa jo naročijo tudi po tel.
031 /342-427. (-dj)
16. oktober - Svetovni dan hrane
PROTI NEZDRAVEMU ŽIVL|ENjSKEMU SLOGU
Prehrana in zdravje je tematika, ki zadeva vsakogar izmed nas. Da se zahodni svet v precejšnji meri nezdravo prehranjuje, ni nič novega, enako velja tudi za prebivalce Slovenije. Slabim prehrambenim navadam se ponavadi pridružuje še premalo gibanja, kar ima vse skupaj negativne posledice za zdravje.
Ob svetovnem dnevu hrane, 16. oktobru, bomo o zdravi prehrani lahko veliko izvedeli v prostorih Srednje gostinske in turistične šole v Izoli. Predstavniki različnih organizacij z obalnega območja, ki se ukvarjajo z zdravjem, bodo pripravili okroglo mizo na temo »sadje in zelenjava« ter gibanje Strokovnjaki z različnih področij bodo predstavili dejansko stanje in probleme na področju pridelave, predelave, priprave, nadzora in ponudbe sadja in zelenjave ter spregovorili o pravilni in koristni telesni dejavnosti. Akcija sodi v okvir aktivnosti ob Svetovnem dnevu zdravja, ki izhajajo iz strateške usmeritve v preventivo, ki je bila sprejeta na državnem nivoju z namenom zmanjšanja naraščajočih kroničnih nalezljivih bolezni, ki so povezane z nezdravim življenjskim slogom. Pri	organizaciji prireditve	sodelujejo Zavod za
zdravstveno varstvo, Zdravstveni domovi iz Kopra, Izole in Pirana ter Ortopedska bolnišnica Valdoltra.
PRIPRAVA IN DEGUSTACIJA
Pred tem bo v istih prostorih tudi demonstracija priprave jedi s sadjem in zelenjavo z degustacijo in razstava tematskih izdelkov osnovnih šol Na stojnicah bo razstavljena ekološko pridelana zelenjava in sadje Potekala bo tudi predstavitev izobraževanja študentov Pedagoške fakultete Koper s področja telesne aktivnosti ter njihovega sodelovanja s športnimi organizacijami na Obali.
Ob Svetovnem dnevu zdravja se bodo akcije ozaveščanja prebivalstva začele, ne pa tudi končale. Nadaljevali bodo s promocijami zdravega načina prehranjevanja ter telesne dejavnosti, zato želijo vključiti in zajeti čim večji del prebivalstva, pravijo organizatorji dogodka.
PROGRAM PRIREDITEV OB SVETOVNEM DNEVU HRANE
SGTŠ Izola, četrtek, 16. oktober
Ob 17.uri: demonstracija priprave jedi s sadjem in zelenjavo in degustacija, razstava likovnih izdelkov osnovnih šol, predstavitev izobraževanja s področja telesne aktivnosti, stojnice z ekološkimi izdelki.
Ob 19.uri: »OKROGLA MIZA« na temo »sadje in zelenjava« in gibanje.
Ob svetovnem dnevu hrane
bo danes,16.10. ob 21.00 v klubu Horizont pod Belvederjem pokušina letošnjih kostanjev, novega vina in bobičev.
Sledila bo kulturno zabavna prireditev z naslovom:
VSI SO BOLJŠI OD MEFA
_____________Degustatorji vseh vrst ste iskreno vabljeni
Kultura je povsod
KULTURNI DOM V CETORAH ŽIVI
Cetorani so s svojim društvom za kulturo, šport in razvoj vasi Cetore že večkrat dokazali, da veliko dajo na aktivno družabno življenje v svojem kraju. Radi se udeležujejo tudi različnih prireditev in letos poleti so s svojo stojnico sodelovali na Prazniku oljk, vina in rib ter Ribiškem prazniku v Izoli. Seveda pa se radi podajo tudi izven meja naše občine.
Tako so maja sodelovali na prazniku refoška v Marezigah (foto desno), kjer so duhovito predstavili staro navado, ki je v Cetorah potekala prvo nedeljo v maju. Ženske so dale v soboto zvečer sušit »bundante«, fantje pa jih čez noč pobrali in jih razobesili na vrv sredi vasi. Tam so ponavadi visele ves dan, saj si ženske niso upale vzeti svojih spodnjic z vrvi. Nekatere so si le opogumile, vendar šele naslednjo noč, ko jih nihče ni videl.
Prvo nedeljo v juniju so članice in člani cetoranskega društva organizirali vaško šagro, ekipa, ki je delala na šagri pa si je prislužila izlet v Lignano (foto spodaj). Prvo soboto v oktobru se je večina prebivalcev Cetor odpravila na letno ekskurzijo. Tokrat so obiskali Prlekijo. Konec septembra so organizirali tudi delovno akcijo, v okviru katere je potekalo generalno čiščenje doma, podaljašli pa so tudi zid ob ploščadi pred domom. Ženske rade obiskujejo telovadbo in aerobiko, ki dvakrat tedensko poteka v domu, počasi pa se že pripravljajo na martinovanje, ki bo na vrstiS. novembra.
Že enajstiè ista zgodba
KOCJANČIČEVA NAGRADA IN TAJNO DRUŠTVO "PGC"
Tudi ob letošnji skorajšnji podelitvi priznanj z nagrado Alojza Kocjanèièa se po kuloarjih ponavljajo stare zgodbe. Kocjančičeva nagrada namreč kljub številnim pobudam za organizacijske spremembe tako po tehnični kot po vsebinski plati ostaja v očeh javnosti netransparentna, nedorečena in ne nazadnje ovita v meglo nekakšne prikrite konspirativnosti v slogu istrske lože »tri bote je-bo-te« (ne vidim-ne slišim-ne govorim).
Pri vsakemjavnem razpisu, kakor tudi pri objavi rezultatov razen g. Antona Žlogarja nikoli ni poimensko navedena komisija, ki to nagrado podeljuje v imenu vseh treh obalnih občin. Prav tako v medijih redko naletimo	na	podatek kdo	za to	nagrado sploh
konkurira oziroma kdo je predlagatelj nominacije posameznega kandidata. Prav zato se je v javnosti udomačil občutek, da je ta nagrada že vnaprej oddana, po domače povedano naštimana, za določenega predstavnika	iz	ožjega kroga	istrkih	kulturnikov in
umetnikov.
V letošnjem »bobnu« sreče so se bojda vrtela imena Nelde Stok-Vojska, Emila Zonte, Franja Frančiča, Zvesta Apollonia in
morda še koga. Priznanje z nagrado A. Kocjančiča je tokrat pripadlo portoroškemu slikarju in grafiku Zvestu Apolloniu, seveda povsem zasluženo, vendar tudi s svojevrstnim grenkim priokusom zgoraj navedenih dejstev.
Ostaja odprto vprašanje	do	kdaj se bo	ta neprijetna zgodba
ponavljala in kdaj bo	kakšen obalni finančni	mogotec (npr.
Istarbenz, Droga, Casino Portorož itd.) poleg večno kulturniško luknjastih občinskih proračunov prevzel konkretno sponzorstvo pri organizaciji in podeljevanju te prestižne istrske nagrade. Na vsa ta in številna druga vprašanja pa je potrebno čimprej poiskati konkretene odgovore, sicer se bodo čez nekaj let Kocjančičeve nagrade spominjali samo še njeni preživeli prejemniki!
Slavko Gaberc
NAGRADA ZA "KOPRSKO - IZOLSKI" FILM
Po uspešni septembrski premieri prvenca Milo za žajfo (režija Marko Badovinac)	novoustanovljenega
koprskega društva FUD Kopenvood, nas je razveselila novica, da je film prejel 3. nagrado v kategoriji igrani film na VIII. Festivalu neodvisnega filma in videa Slovenije, ki bo potekal 25. oktobra v Ljubljani. Strokovna žirija je podelila nagrade v štirih kategorijah (dokumentarni, igrani, eksperimentalni in animirani film).
Film Milo za žajfo so ustvarili člani Filmsko umetniškega društva Kopenvood, v sodelovanju z izolsko Območno izpostavo JSKD, KUD Steps Izola in KID Pina Koper. Trimesečno snemanje prvenca je poplačano z nagrado, ideje za nadaljnje delo so, želja mladih po ustvarjanju velika, Marko Badovinac in člani društva pa že razmišljajo o scenariju celovečernega filma.
Shoto klub PodBelvedere
sobota 18. oktobra ob 21.00
Društvo Horizont vabi člane na koncert post hardocore skupine CORNFLAMES iz Belgije (Leuven) Ogrevali bodo najboljši koprski post punkerji PANGEA.
Shoto klub, ki deluje v sklopu društva Horizont pod Belvederjem začenja z rednimi sobotnimi koncerti drugačne glasbe. Program do konca leta je v glavnem pripravljen, sezono pa bodo, po zelo uspeli Obalni pašteti odprli
CORNFLAMES, štiričlanska post hardcore skupina iz Belgijskega Leuvena je na evropski turneji kjer predstavlja svoj najnovejši album z naslovom 'The Farewell Drive', ki je izšel pri založbi Funtime Records.
Več o skupini si lahko preberete na njihovi	spletni	strani
http://www.comflames.be/
Njihov koncert bodo odprli odlični koprski nadpunkeiji Pangea, ki so že nekajkrat imeli napovedan nastop v Shoto klubu pa so si vedno kaj polomili. Tokrat so vsi celi in obeta se res dobra žurka za tiste, ki mislijo s svojo glavo.
Prispevek za delovanje društva znaša tradicionalnih 500 tolarjev.
Shoto klub že napoveduje
01.11.2003	- This memory of you (Italija) + SeptemberlOth (Italija)
18.11.2003	- Amicai (Švedska) + The Ordinary Me (Nemčija)
22.11.2003	- Rusticate (Nemčija)
MESTNA KNJIŽNICA IZOLA
ČETRTEK, 16.10.2003 od 10.00 do 12.00 Mestna knjižnica Izola
M.Gregorovič - Kako do novih znanj Borze znanja in središča za samostojno učenje
ČETRTEK, 16.10.2003 od 19.00 do 20.00 Kulturni dom Izola Predstavitev literarnega zbornika upokojencev Slovenske Istre ‘Srebrne zvezde* in pesniške Zbirke Mire Puhar *Let netopirja*
PETEK, 17.10.2003 od 19.00 do 20.30 Kulturni dom Izola
Popotovanje po deželi piramid in reke Nil
predavanje z diapozitivi A.Kranjc, M. Corel
ter humanitarna akcija zbiranje šolskih potrebščin za malgaške otroke/
Torek, 28.10 ob 20.00 - Kulturni dom Izola
(zaradi bolezni prestavljena na torek, 28.10) KCI Izola
Neznani avtor y
BURKA 0 JEZIČNEM DOHTARJU
Režija: VITO TAUFER Igrajo: IVO GODNIČ, MATJAŽ JAVŠNIK, UROŠ SMOLEJ, ROBERT PREBIL Komedija o ogoljufanem goljufu se dogaja v svetu, kjer trgovci goljufajo, odvetniki lažejo, sodniki pa razsojajo napačno. Svet, v katerem je vse narobe, v katerem so lažne obljube vsakdanja stvar, v katerem zmagujeta prevara in zgovornost, kjer vsi malo goljufajo in kjer sodišča sodijo krivično, je izredno podoben današnjemu. Le konec je malo manj usoden, saj izgubijo le tisti, ki imajo vsega dovolj, zmaga pa zdrava, ne nujno tudi poštena pamet. Komični učinek predstave povečuje tudi arhaizacija jezika, ki ohranja verz, ta pa predstavo poganja v divji tempo.
Vstopnina : 2.200 SIT v predprodaji, 2.000 SIT, upokojenci, študentje, / na dan predstave 2.500 SIT, upokojenci študentje 2.200 SIT:
Rezervacije, prodaja vstopnic: Galerija ALGA Izola, Kristanov trg 1 10.00 do 12.00 in 17.00 do 19.00 tel.: 641 84 39
SVOBODEN KOT PTICA
Od ponedeljka je v Sečoveljskih solinah na ogled razstava nagrajenih del 7. fotografskega natečaja, 4. z mednarodno udeležbo, Svoboden kot ptica.
Na tradicionalnem nagradnem fotografskem natečaju, ki poteka pod pokroviteljstvom Mobitela in v organizaciji Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije, je sodelovalo 57 avtoijev s skupaj 518 deli Tudi letos je ocenjevalni komisiji predsedoval Milan Pajk. Tema kategorije A so bile ptice slovenskih mokrišč. Prva nagrada je pripadla Andreju Tavčarju iz Koroške Bele za posnetek sive čaplje, druga pa Petru Osrajniku iz Slovenj Gradca za upodobitev rečnega galeba. V ožji izbor sta se uvrstila še Marko Trebušak in Tomaž Mihelič. V kategoriji B, ki je bila namenjena upodobitvam vodnih ptic, je prevladala tuja konkurenca. Robeto Bartoloni iz okolice Benetk ima ob prvonagrajeni fotografiji jate gosi še dve deli v ožjem izboru in tri v širšem. Drugonagrajeni, prav tako Italijan, Renato Fano iz Peschiere Borromeo, je očara! z »zgodbo« čopastih črnic v odsevu zasidranih čolnov. V ožji izbor se je uvrstil šeMati Kose iz Estonije.
MESTNA GALERIJA PIRAN Free Market -petek, 17.10.2003 ob 18. uri
ak. slikar GANI LLALLOSHI
V petek, 17. oktobra bo ob 18. uri v piranski Mestni galeriji otvoritev razstave najnovejših del Ganija Llalloshija. Rojen je leta 1965 v Prištini, kjer je diplomiral na oddelku za slikarstvo Akademije za likovno umetnost leta 1989 pri prof. Nusretu Salihamenxhicu in študij nadaljeval na ljubljanski ALU, kjer je leta 1991 dokončal slikarsko specialko pri prof. Andreju Jemcu in čez dve leti še grafično specialko pri prof. Lojzetu Logarju. Izpopolnjeval se je tudi v Parizu in v letih 1997/98 kot štipendist nemške vlade (DAAD) v Berlinu. Imel je štirindvajset osebnih razstav in sodeloval na več kot tridesetih skupinskih razstavah v Sloveniji in v tujini ter prejel je pet nagrad. Živi in dela v Ljubljani. Gani Llalloshi se na Obali prvič predstavlja s samostojno razstavo, ki jo spremlja katalog (oblikovanje Tanja Bončina) z zapisom kustosinje Nives Marvin in z reprodukcijami razstavljenih del.
Galerija Loža Koper 18.10. ob 20. uri
ANDREJ BRUMEN - ČOP Slike 1997-2003
Andrej Brumen-Čop je predstavnik mlajše generacije slovenskega slikarstva (rojen leta 1967), ki je končal študij na ljubljanski ALU (1988-93), podiplomski študij leta 1995; leta 1997 štipendija na ALU v Pragi, leta 2000 trimesečno bivanje v New Yorku. Samostojno je razstavljal v Ljubljani, Grazu, Mariboru, Postojni in Strasbourgu.
MESTNA KNJIŽNICA IZOLA
Oddelek za otroke in mladino vabi otroke od četrtega do šestega leta na uro pravljic, ki bo v torek, 21. oktobra ob 17. uri,
v pravljični sobi v prostoru starega italijanskega vrtca, Drevored 1. maja 9.
KINO ODEON - Art kino
^ 16.10. ub 18.00 in 20.30
ARTKiNO- Črna mačka, beli mačkon
Srebrni lev za najboljšo režijo v Benetkah leta 1998.
režija Emir Kusturica / scenarij Gordan Mihič / igrajo Srdan Todorovič, Branka Katic, Bajram Severdžan, Forijan Ajdani, Ljubica Adžovič, Miki Manojlovič, Zabet Memedov
17.10. ob 20.30
ARTKINO - NOVI SVETOVNI FILM
Okus češnje (Ta'm-e guilass)
ZLATA PALMA ZA NAJBOLJŠI FILM V CANNESU LETA 1997. režija Abbas Kiarostami / scenarij Abbas Kiarostami / igrajo Homayon Ershadi, Abdolrahman Bagheri, Afsin Khorshid Bakhtiari, SafarAli Moradi Iran, 1997
17Jn 18.10. ob 10.30
Blondinka s Harvarda 2
18. in 19.10. ob 20.30 ter 20. in 21.10 ob 18.30
Pravila slačenja
20. in 21.10. ob 2030 ter 22.10. ob 1830
ari kino-Na planincah
Režija in scenarij: Miha Hočevar / Igrajo: Mustata Nadarevič, Milena Zupančič, Filip Burič, Saša Tabakovič
22.10. ob 2030 ler 23.10. ob1830in2030
ARTKiNO-BloodySunday
NAJBOLJŠI FILM, BERLIN 2002 / NAJBOUŠI FILM PO IZBIRI PUBLIKE, SUNDANCE 2002 Režija: PETER GREENGRASS / Igrajo: James Nesbitt, Tim Pigott-Smith, Nicholas Farrell / Declan Duddy, Gerard
McSoriey
galerija «
INSULA §
SMREKARJEVA 20 IZOLA, tel. 05 / 641 53 03 Vabimo vas na otvoritev razstav^,
VIDA KLENOVŠEK
"Beauty and/is thè Best’li
v petek, 24,oktobra ob 19. uri
galerija ALGA
razstava slik avtorice
MILENE
PUŠLAR
Pon.-Pet. 10.00-12.00/ 17.00-19.00 Sob. 10.00-12.00
m-
m
■v* ?~':T

,-L
m
H m
V izolski Sončni dvorani (Giordana Bruna 6) je na ogled razstava likovnih del z naslovom
Likovna kolonija .
OSP 2003 SOM DVDRAIjfi
Razstavljajo: Zorko Dežjot, Marica Štefančič, Irena Jelenčič, Dušan Kmetec,jgtaft Križmančič Miot, Ivanka Lehner, Gordana Dokič, Marica Frančeškin, Vida Brajkovič lesm, Klara Trunki, Graziella Jerič, Ana Marušič, Jana Peric, Mira Furlan, Tina Manfreda
Razstava bo na ogled do 24.10.2003. I Urnik: ponedeljek, sreda, petek od 17, do 19. ure.
Galerija Krka -Zdravilišče Strunjan
Razstava slik akademskega slikarja
Bojana Bense


Odkrili grosista s petardami
BOMBA SREDI STAREGA MESTA
Izolski policisti so prejšnji teden zasegli kar presenetljiv »plen«. 21- letni Izolan Z.D. je namreč v eni od garaž v starem mestu hranil kar 30.000 petard tipa MEGA, ki jih je med IT.septembrom in S.oktobrom z avtomobilom prepeljal prek mejnih prehodov Škofije in Plavje, ne da bi cariniki o
V eni od tržaških trgovin s tovrstnim materialom je kupil 15 škatel oz. 37.500 petard, zanje pa je plačal
1.500 evrov, to je 100 evrov na škatlo.
Pisma proletarca Toma
PIRANSKI ZALIV JE NAŠ !!!
Sulejmana je bila ves teden besna name kot hudič, ker prejšnji Mandrač ni objavil njenih pogledov glede referenduma. Toda ona je pač le sobarica in ne ve, da je včasih na delu višja sila, ki vtika svoje prste vmes, kjer ji niti pod razno ni treba. Toda, referendum je šel mimo in Sulejmana bo še naprej vstajala ob nedeljah zgodaj zjutraj in hodila v hotel pospravljati sobe. In še naprej se bo vračala z dela besna na ves svet in vse gorje, ki se dogaja njim, proletariatu sobaric.
Zdaj je prinesla iz službe najnovejšo - medsebojni odnosi. Tista stvar, ki tako obubožano gleda vse sramežljiva izza vogala na ta svet! Ja. Pravi (po posvetu s svojimi sodelavkami), da sploh ni čudno kaj se je zgodilo z Irakom, Popovičem, Petkom, Kliničnim centrom in drugimi. Če sem odkrit mi ni bilo jasno kaj hoče spet novega odkriti in kaj imajo sploh te stvari skupnega. Pa je kot neki stari modrec dvignila kazalec: “Medsebojni odnosi.” Zaradi tega tudi črkuje Piranski zaliv, pravi. In vsega nam bodo požrli Hrvati in drugo leto da bomo baje plačevali vstop na plažo v Kunah. No, res upam da ne. Sicer pa je Račan gobec, je nadaljevala. Baje ga podpira celo ena njenih šefic, ki se do sobaric obnaša kot Račan do Slovenčkov - obljube, lepe besede in potem z vso ljubeznijo, nož v hrbet.
Ja, Sulejmana je tako lepo medsebojne odnose v svoji službi povezala s problemom Piranskega zaliva, da bi jaz njo kar takoj imenoval v arbitražo za rešitev zaliva. Pravi namreč, da imajo tudi one sobarice svojega Dimitrija Rupla, ki le sedi in nekaj čveka, da bo uredil in bo naredil vse kar je potrebno, istočasno pa se po telefonu smehlja in dobrika kasti nadrejenih. No, ni kaj je pač poslanec pa čeprav le v hotelu. In je normalno, da se obnaša svojemu položaju primemo. Obljube svojim in lizanje riti tujim. Saj to imamo Slovenci tako v krvi.
Sicer pa, kaj nam bo tisti Jadran?! Naj nam ribe lovijo Hrvati, mi jih bomo pa jedli, ne! Naj oni delajo, zakaj bi mi?! Toda Sulejmana tega ne razume. Ona je še vedno prepričana, da smo ljudje enaki. No, saj smo - vendar ne še zdaj. Šele pred Bogom (upam!)! Kot je napisal George Orwell v Živalski farmi: Tu smo vsi enakopravni (eni bolj kot drugi). Težko mi ji je bilo razložiti, da je bratstvo i jedinstvo že zdavnaj crknilo in da pač Račan in njegovi Hrvati gledajo svoje interese - in tako seveda tudi ta njena šefica, ki ji je več vredna njena plača in položaj kot pa travme neke pol pismene Sulejmane. Taka je pač demokracija. Tak je pač moderen svet.
Sulejmana je šla besna oprat noge in brez večerje v posteljo. Ta večer sem ta kratko potegnil jaz. Zaradi nestrinjanja z njo glede Piranskega zaliva in njene šefice, sem ostal sam v postelji. Niti objela in poljubila me ni za lahko noč. 'bem ti politiko in nadrejene, ki ne počnejo drugega kot slabo voljo v proletarskih posteljah!
proletarec Tomo RS.
To noč je Sulejmane tlačila nočna mora. Drla se je v sanjah: “Alfa, beta, gama evo kurac vama! Hotel pripada nama!” Ne vem, je pri tem mislila na Račana, ki hoče naš zaliv in naš ribolovski turizem ali na svojo šefico, kiji ne privošči miru v njenih vizijah modernega samoupravljanja.
Ker zanje ni imel nobene dokumentacije so mu policisti petarde zasegli in ga ovadili po 310.členu kazenskega zakonika zaradi nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali razstrelilnih snovi. Za takšno kaznivo dejanje je zagrožena kazen do treh let zapora Policiti so o najdbi obvestili tudi carino in požarno inšpekcijo, do konca postopka pa bodo petarde shranjene v skladišču UNZ-ja, potem pa jih bodo uničili.
Petarde naj bi »podjetjež«, ki doslej še ni imel opravka s policijo, prodajal naprej, po grobih izračunih poznavalcev pa bi zaslužil še enkrat tolikšno vsoto, kolikor je znašala investicija. Tolikšna količina eksploziva snovi sredi starega mesta pa vsekakor ni mačji kašelj, saj bi morebitna ckspozija poškodovala najmanj garažo, če že ne še kakšen bližnji objekt.
Zaradi pravočasne akcije policistov smo v Izoli k sreči »prikrajšani« za kakih 30.000 pokov, ki jih bodo žal nadomestili drugi. Naj spomnimo, da zakon dovoljuje prodajo petard od l.decembra dalje, pokanje le-teh pa je dovoljeno le med 26.decembrom in 3.janurjem. (K.B.)
Nesrečen dogodek v domu upokojencev
85 LETNICA ODRINILA 100 LETNICO
Izolski policisti so prejšnji teden, v sodelovanju s kriminalisti PU Koper, obravnavali neprijeten dogodek, ki zakonsko sicer sodi med kazniva dejanja povzročitve hudih telesnih poškodb. Dementna 83-letna oskrbovanka oziroma bolnica je namreč dopoldne ležala na postelji, ki je pripadala drugi ženici in sicer kar 100-let stari oskrbovanki. Ko se je ženica približala svoji postelji jo je tam ležeča oskrbovanka odrinila od postelje tako, daje nesrečnica padla in si pri tem zlomila kolk.
Poškodovano ženico so odpeljali v izolsko bolnišnico, kjer so jo zadržali na zdravljenju.
Ljudska univerza Koper in Študijski krožek »Rastemo z mladimi 2«
vabi na predstavitev brošure
Programa Centra za socialno delo Izola
»POSVETOVALNICA ZA MLADE IN STARŠE«
ki bo v Kulturnem domu Izola, Bazoviška 4 v četrtek, 16.10.2003 od 16.00 do 18.00 ure
Veselimo se srečanja z vami.
ZDRAVLJENJE Z BICONI ELEKROMAGNETNO RESONANCO:
akutne in kronične alergije, astma, neurodermitis, akutna in kronična obolenja želodca, tankega in debelega črevesja, bolezni notranjih organov, migrene, energetske blokade...
RESONANCA, Mojca Pavčič Bukovšek, s.p. Jagodje 36a, 6310 Izola Tel: 031 568 854
KRIMINALNE
POGREŠAJO ŠOLO
Doslej še neznani storilci so vlomili v prostore osnovne šole, vendar ni ničesar odnesel ampak le povzročil škodo s tem, ko je vlamljal v šolo. Kdo ve, morda gaje mučilo šolotožje.
POGREŠAJO GOSTILNO
Ene daje domotožje, druge šolotožje, tretje pa šankotožje. Slednje je očitno dajalo neznanca, ki je preko noči vlomil v gostinski lokal in iz predala blagajne ukradel blagajniški minimum kar pomeni, daje lastnika oškodoval za 10 tisoč tolarjev.
POGREŠAJO REZERVNE DELE
Nekomu pa je očitno zmanjkalo rezervnih delov za njegov skuter ali pa je le zbiratelj različnih delov koles z motorjem. Prejšnji teden je namreč s skuterja, ki ni bil jegov, ukradel prednji blatnik, vse štiri smerokaze, zadnje luči in pokrovčke ventilov pnevmatik. Lastnika je oškodoval za kakšnih 40 tisočakov.
POGREŠAJO DENARNICE
Starejši Izolan je prišel na policijo in povedal, da mu je nekdo na neznan način ukradel denar iz denarnice. Denarja je bilo kar nekaj (105.000 Sitjzato policisti vneto zbirajo obvestila o dogodku.
POGREŠAJO TORBICE
Lastnik osebnega avtomobila je policistom povedal, da je neznanec vlomil v njegov avtomobil in da zdaj pogreša torbico (marsupio) v kateri je imel osebne dokumente in nekaj denarja.
POGREŠAJO KLJUČAVNICE
Neverjetno, kaj vse pride prav nekaterim. Občan je prišel na policijsko postajo in povedal, da mu je neznanec s pomožnega objekta (barake) odlomil in ukradel tri ključavnice obešanke. Neznanca je ovadil zaradi kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari.
POGREŠAJO TRAVO
Tokrat pa so bili policisti tisti, ki so občane prikrajšali za nekaj njihovih stvari. Med običajnim preverjanjem identitete jim je mladenič izročil vrečko z marihuano in manjšo kroglico hašiša. Policisti so oboje z veseljem sprejeli in oddali v analizo, potem pa bodo ukrepali naprej.
POGREŠAJO VIJAK
Jahtni turizem je v razmahu in skupaj z njim tudi jahtne tatvine. Tokrat je lastnik jadrnice ostal brez ladijskega vijaka, ki ga je nekdo pobral z njegovega plovila in ga verjetno motiral na svoje. Lastnika je oškodoval za 200.000 tolarjev.
POGREŠAJO ZABAVO
Jesen in zima sta v Izoli kar dolgočasni in nekateri zelo pogrešajo poletno zabavo. Tako se nekateri odločijo, da bodo za zabavo poskrbeli sami in mladeniča, ki je bil tako razpoložen so policisti opozorili enkrat, a ni zaleglo. Kmalu potem je namreč dobro vinjen odtaval proti središču mesta in ob obali vrgel v morje nekaj stolov in mizo ki so last sosednjega lokala. Policisti so morali spet za njim, le da so ga tokrat pridržali do iztreznjenja in ga poslali k sodniku za prekrške.
PREDNOST JE PROBLEM
Policisti so morali posredovati ob kršitvi javnega reda in miru, ko sta se na povezovalni cesti sprla voznika dveh osebnih avtomobilov. Problem je bil v tem, kdo od njiju ima prednost, začelo pa se je z verbalnim sporom, končno pa je drugi tresnil prvega v obraz. Očitno bo moral vprašanje prednosti razrešiti sodnik za prekrške.
NOV IZVIR
Ob 11.46 uri so nas občani iz Izole obvestili, da je na ulici Strma pot 15 nastal nov izvir, voda pa močno teče in poplavlja bližnjo ulico. Na kraju so ugotovili, da je počila glavna cev od vodovoda. Za počeno cev so poskrbeli delavci Rižanskega vodovoda, ki so zaprli ventil in sanirajo napako.
SPEGLAL JE PEGLICO
V začetku tega tedna je na lokalni cesti Seča - Korte prišlo do prometne nesreče, ki jo je povzročil 46-letni Pirančan. Omenjeni je vozil Poljski fiat 126 »Peglico« preblizu desnega roba, zato je zapeljal na nasip od koder ga je prevrnilo na bok. V prometni nesreči na srečo ni bil poškodovan, vsekakor pa se bo moral posloviti od vozniškega dovoljenja, saj je imel v izdihanem zraku kar 2.26 promila alkohola.
ALKO LESTVICA
Če izvzamemo voznika iz prejšnje vestičke je tokratni prvouvrščeni napihal »skromnih« 1.60 g/kg, drugouvrščeni je napihal za 1.23 g/kg, tretjeuvrščeni pa 1.17 g alkohola na kilogram krvi. En voznik je odklonil strokovni pregled za alkohol, dva pa za mamila. Kronisti pa so prejšnji teden skupno zabeležili 11 kaznivih dejanj, 1 prometno nesrečo s pobegom, 7 prometnih nesreč 1. kategorije (lažje) in eno 2. kategorije, 3 poškodbe vozil na parkirišču in intervenirali v 12 primerih kršitev javnega reda in miru.
MALI OGLASI
Stanovanja, poslovni prostori
-V starem mestnem jedru Izole OdtfamO popolnoma Opremljen bar. Tel.: 031 353 270 -Prodam biŠO v bližini Vrhnike, info 041 233451 -Dvonadstropno hišo v Izoli prodam info 031 862 579
-Kupim manjše stanovanje v Izoli tel 031 500368
-Manjše Stanovanje V Jagodju oddamo za daljši cas.Prednost imajo nekadilci, tel. 641-7224
PETČLANSKA DRUŽINA Z DVEMA OTROKOMA S CEREBRALNO PARALIZO NIHNO POTREBUJE STANOVANJI; NAJRAJE PRITLIČNO. POKLIČITE 041 557 661
-	Študentom ali študentkam Oddamo Stanovanje V Jagodju tel 041476 044
Motorna vozila
-	Prodam Goli L letnik 1979, 125.000 km, popolnoma nič zarjavel, registriran do januarja 2004 in brezhiben. Cena 50.000 Sit. Tel: 031 28 20 70
-	ProdamIreZO Goldoni, 6,5 KW, bencinsko, novo, nerabljeno. Tel.: 641 93 18
-	Prodam dobro ohranjen DIESEl MOTOR Z3 ČOln s komandno ploščo in propelerjem -Lombardini 9 KS z vodnim hlajenjem. Informacije: 041 627 576 (Edo)
-	KUPIM TOMOS AlltOmatik v dobrem stanju star do 5 let. info 040 641 09 79 ali 041 217485
-Na Maliji je naprodaj VISA H RE, letnik 88,190.000 km. Tel. 041 724209.
Delo
-Inštruiram angleščino in nemščinoza srednjo in osnovno šolo. Tel.: 031 506 573
-	Če potrebujete pomoč V gospodinjstvu ali pri likanju, pokličite. 031 316 949. (Zarja)
IŠČEMDELO, POSPRAVLJANJE, UKANIL POMOČ STAREJŠIM OSEBAM 031 631 188 -NUDIM POMOČ in varstvo starejšim osebam, klicati na 041 856 855
-	DELJENJE sten, barvanje oken, vrat, postavljanje parketa, tlaka in druga zaključna dela. Tel.: 031 862 579
Razno
Košarkarski klub Izola išče omaro (širine do 322 cm) za klubski prostor. Morebitni darovalec naj pokliče uredništvo Mandrača, tel.: 64 00 010
-	NUJNO POTREBUJEM ŠTEDILNIK ali PEG NA DRVA, lahko starejši, primemo za eno sezono, tel 041 950068
-	PRODAM GORSKO KOLO za 30.000 SIT, popolnoma nov še nerabljen pletilni Stroj PFFAF, rabljeno hladilno Skrinjo Gorenje 150L za 23.000 SIT. telefon 041 908 046 VIOLINO 4/4 celinko znamke STENTOR staro2 leti, primerna za učence glasbene šole prodam, cena: 80.000 SIT, tel.: 040 800 310
-	PRODAMAKUSTIČN0 kitaro, malo rabljeno, tel 031 448535
-	PRODAM STROJ NA PARO Z likalnikom Eko Junior, star 2 leti malo rabljen. Cena po dogovoru, tel.: 641 95 55 popoldan ali 041 458 - 017
-	Prodajam KOZJE MLEKO in kozji gnoj Tel.: 041 685 313


je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15 Glavni in odg. urednik: Drago Mislej / Uredništvo: D. Mislej, K. Bučar, Tehnični urednik: Davorin Marc e-mail: sektor.tehnika@ mandrac.com Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 200 SIT.
Založnik / elektronski prelom : GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010
elektr,naslov: http://www.mandrac.com; e-mail: urednistvo@mandrac.com
TRR: 10100 - 0029046354 / Tisk: BIROGRAFIKA BORI, Izola Vpisano v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522
NOVE PODOBE V SONČNI DVORANI
MOTOHOWKPT
V sončni dvorani Sklada za kulturne dejavnosti v ulici G. Bruno so pred dnevi odprli zanimivo razstavo likovnih del, ki so nastala na slikarski delavnici v Ospu, ki jo je vodil "izolski slikar” Andrej Trobentar. Razstavljena dela dejansko presegajo raven amaterskih likovnikov v kar so se prepričali tudi udeleženci prevajalske šole, ki jo je sklad organiziral zadnje dni septembra.
CETORAMI NISO ZASPANI
V Cetorah imajo obnovljen zadružni dom, imajo pa tudi Društvo za kulturo, šport in razvoj vasi Cetore, ki je zelo aktivno in pomembno prispeva k dogajanju v vasi. V začetku junija so pripravili šagro, in delovna ekipa si je prislužila izlet v Tignano. Tako-le utrujeni pa so bili ob koncu šagre.
ležeči m turbo
uporaba solarija možna tudi izven delovnega časa
*
SAVNA

URNIK:
ODPRTO VSAK DAN Od 14.00 do 01.00 SOBOTA od 14.00 do 00.00 ob ponedeljkih uprto
vmm MASAŽA
Izola, Zelena ulica 17 (Obrtna cona)
T«l.t 641 40 SS, 641 31 06
Zbiramo
stare embalaže in fotografije
o Drogi in njenih izdelkih
Naslednje leto praznujemo 40 let uspešnega delovanja.
Pomembni jubilej bomo zaznamovali z razstavo,
na kateri bomo predstavili svojo bogato zgodovino.
Prosimo vas, da nam priskočite na pomoč pri zbiranju starih embalaž, fotografij, oglasov ter drugih zanimivosti iz naše preteklosti.
Za vse, ki nam boste posodili svoje spomine, smo pripravili tudi dišeče presenečenje.
<PX*>
DROGA
HNAsloi
2004-
H	fol	
		
■m		. M
.'.V-	s .
24
25
, d
Prodajne informacije T: 05/663 54 22, 663 54 23
STENSKI KOLEDAR - SLOVENSKA KRAJINA NAMIZNI KOLEDAR TRODELNI KOLEDAR
KOMPLET DESETIH NOVOLETNIH VOŠČILNIC
H
BIROGRAFIKA
BORI
BIROGRAFIKA BORI d.0.0. ‘TISKARNA in KOPIRNICA Industrijska cesta 4b‘6310 Izola‘T: 05/663 5422‘F: 05/663 5420 E: izola@birografikabori.com • I: www.birografikabori.si