Nazorni nauk v drugem razredu Ijudske šole. 2. Yaja. človeSka hrana. Česa je človeku najbolj treba, da živiV Kaj je hrana? (Ponavljanje iz 1. vaje.) Kaj jemo vsak dan? Kaj je kruh? Iz česa je kruh? Ali se iz moke mesi samo kruh? Naštejte mi vse onejedi, ki so iz m'<ke! To so tedaj močnate jedi. Zakaj jim pravimo močnate jedi? Povei1'. nam vse to še jedenkrat ti, France! Pod besedo kruh umejemo navadno vso človeško brano. Tako pravirao večkrat: nTa človek si služi svoj vsakdanji kruh." Ali si pa res ta človek samo kruha služi? ali znabiti samo kruh je? Vidite, utroci, tukaj umejemo pod besedo Bkrub'1 vse, česar je človeku v življeuje treba (še celo obleko in stanovanje). Razven močnatib jedi vživamo tudi rueso. Jedi, ki so od mesa, imenujemo mrsne ali mesne jedi. Naštejte mi mesne jedi! Katere čveteronoge domače živali nam dajejo meso? Od katerih domačih ptic jemo meso? A tudi meso od nekaterih gozdnih živali nam je v živež ali hrano. Tako meso imenujemo Mdivjačiuo". Povedi mi nekoliko tacih gozdnih živali, Andrejče! Tudi od nekaterih ptičev, ki žive na prostem, uživamo meso. (Prepelica, brinjevka, golobi, itd). A ne samo to; tudi živali, ki žive v vodi, so nam v živež ali hrano. Naštej mi jib nekoliko ti, Prokop! Kdo je že izmed vas jedel žabe? ribe? rake? Najtečnejše in najzdra^ejše je meso od govedi. Govedo imenujemo: vola, kravo in tele. Meso od vola in krave se imenuje goveje meso ali govedina; meso od teleta: teletnina. — Kadar sedemo k mizi, kaj jerao najprej? Juho. — Kakšne barve je goveja jnba? Rumenkaste. — Kakšna je še juha? Mastna. — Od česa se navadno kuha juha? Od govejega mesa. — Kaj se nalije v lonec na meso? Voda.— Kakšna postane ta voda? Mastna. — Odkod je ta mast? Od mesa.— Od česa se še pripravlja juha? Od mleka, krompirja, fižola. — Kako imenujenio tako juho? Postno.— Kdaj pravimo, da je juha čista? Kadar ni v njej nič zakubanega. — Kdo uživa tako juho? Bolniki. — Kaj zakuhajo mati v juho? Rezance (nudeljne), krpice, riž, krompir itd. — Kaj pride za juho na mizo ? Govejo meso. — Kakšno meso še kuhamo ? Teletnino, svinino, kuretino itd. A ne uživamo samo kuhanega mesa, nego tudi pečenega. Pečeno meso se imenuje pečenka. Od katerib živali jemo pečeno meso? Od kuretine, gosi, purana, golobov itd. Imamo tedaj močnate in mesne jedila. A razven teh imamo še druge jedi, ki niso niti od moke niti od mesa. Naštejte mi nekoliko tacih! Korun (krompir), grah, lečo, solata, repa, sir, ovočje (sadje) itd. Tukaj se pove, kar je najvažnejšega o zelenjavi, sočivji, pripravljanji sira itd. Povsod, kjer se ponuja priložnost, naj učitelj tudi nekoliko kratkih naukov in nravnih opominov vplete v dotično obravnavo. N. pr. kdo vam daje hrano ali živež? A kdo jo daje vašim starišem? Vidite otroci, vaši stariši morajo delati, večkrat prav težko delati, da vam zaslužijo vsakdanjega kruha. Zdaj se vam je pač treba pridno učiti; kadar odrastete, tudi vi si bodete morali kruha sami služiti. Prigovor pravi: ,,Kdor ne dela, naj ne jš"; t. j. kdor postopa in noče delati, tak človek naj trpi glad. A ves blagoslov pride le od zgoraj, od ljubega Boga, ki je v nebesih. K njemu je treba moliti in ga prositi, ako hočerao, da nam ne izmanjka potrebne hrane. A tudi svojim starišem se morete zahvaliti, kadar vam dado kruha ali kaj druzega, česar vam je v življenje treba. Poljubite jim roko in recite: lepa hvala! Bog vam vrni 1 itd. Pravila. Ne jejte vročih jedi! Jejte vselej pristojno; vzemite si samo toliko od vsake jedi, kolikor vam je treba, a nikoli ne preveč. Ne požirajte celih kosov, nego zgrizite vsako jed prav dobro z zobmi. — Ostanke poberite za siromake, a po zimi se spomnite tudi ubozib ptičic in potrosite jim mrvic in krušnih drobtinic! — Pojedi si vselej izmijte zobe! — Pred jedjo in po jedi molite k ljubemu Bogu. Najboljše je, ako molite BOče naš\ v katerem so besede: sDaj nam danes naš vsakdanji kruh!" Kjer se ne moli, tam ni blagoslova božjega. (Dodadek.) Obroki. Kolikokrat jemo na dan? Navadno po trikrat. — Kdaj? Zjutraj, opoludne in zvečera. — Kako imenujemo obrok zjutraj? Zajutrk. — Kako opoludne? Kosilo ali obed. — In kako zvečera? Večerja. — Kaj jemo zjutraj? — Kaj opoludne? — A kaj zvečera? — Kako se imenuje obrok med kosilom in večerjo? Južina (malica). Prigovori. Bolje čern kos kruha, nego li prazna torba. (Bolje nekaj, nego nič.) — Bolje prihranjeno jajce, nego sneden vol. — Iz te moke ne bode kruha. (Iz tega, kar si začel, ne bode nič; vse tvoje delo je zaman.) itd. Uganke V hišo g*-e brez obleke, iz hiše oblečen; kaj je to? (Kruh, kadar se vzame iz peči, ima skorjo.) Kdo ne je mesa? (Tist, ki ga nima.) Tacih uganek naj ima učitelj vedno pripravljenih, da jih vpleta tam, kainor se podajo. Pripovedka. Jožek, sin bogatega trgovca, igral se je zunaj na dvorišči s kmečkim tovarišem. Ko mati Jožka pokličejo h kosilu, reče mu kmečki deček: BBilo ti na zdravje! le idi, jaz te tukaj počakam".— BAli ti ne greš h kosilu?" vpraša Jožek ubozega dečka. — BAh h kosilu! mi nimamo niti skorjice kruha, a kam li, da bi kosili", odgovori deček in vzdahne. Jožek otide v hišo, ovije se z rokama očetu okolo vratu, in reče: BO6e! koliko bo stala ona obleka, katero mi ste obljubili, da mi jo kupite?" — nDeset goldinarjev. Ali čimu me to vprašaš?" — »Ker bi rad, ali prosim vas, ljubi oče, iie hudujte se, one denarje dal ubozemu Jakcu, ki nima doma niti skorjice kruha. — Prosim vas, dajte mi oue denarje na mesto obleke!" Oče mu dado desetak, in Jožek veselo hiti k ubozemu Jakcu, poda mu desetak in mu reče: aNa, vzemi, in pojdi domov, naj ti oče takoj kupijo za te denarje kruha in druge potrebne hrane!" Jožek je bil deček dobrega serca; taki bodite tudi vi, otrocil Na šolsko tablo naj učitelj nariše: hlebec kruha, klobaso, jabelko, hruško, lonec, ribo, itd. Otroci naj se tudi vadijo risati ravnoležnih in navpičnih črt.