PRIMORSKEGA DNEVNIKA
Trst, 28. maja 1950
Št. 20 - ]>eto II.
IZJAVA ZUNANJEGA MINISTRA VLADE FLRJ EDVARDA KARDELJA V ODBORU ZA ZUNANJE ZADEVE LJUDSKE SKUPŠČINE FLRJ
Vlada FLRJ za neposredni sporazum
z Italijo glede vprašanja Tržaškega ozemlja
Na prvi seji odbora za zunanje zadeve Ljudske skupščine FLRJ je tovarišica Vida Tomšič postavila sledeče vprašanje: «Kakšno stališče zavzema vlada FLRJ do politike Italijanske vlade glede Svobodnega tržaškega ozemlja in zlasti proti gonji, ki jo v Italiji vodijo v zvezi z volitvami v jugoslovanski coni STOja?»
Minister za zunanje zadeve FLRJ Edvard Kardelj je odgovoril:
Veste, da je mirovna pogodba z Italijo glede na meje proti •'•Ji vsilila naši državi zelo hude žrtve. Čeprav M bilo morda
* nekatere ljudi v Italiji, ki zelo radi pozabljajo ali gredo radi "no trdih dejstev s površno bučno frazo, koristno, da Jih ‘'"tonimo na nekatera dejstva, vendar tu ne mislim ponovno imV°riti 0 ,eh žrlvah iz preprostega razloga, ker bi želel, da ,0 ani0 pred očmi prihodnost, ne pa preteklost- Ni nobenega dvo-so r * Jugoslovanski narodi z bridkostjo mislijo na krivice, ki
* J'W bile storjene s tem, da so bila odtrgana njihova nacionai-odnosno etnična ozemlja, vendar ti prav tako dobro vedo,
J* ne more noben prazen hrup bučnih besed, niti propagan-s*itne ukane z ene ali druge strani, spremeniti sedanjega sta-Hj' lahko pa vsekakor zastruplja odnose med Jugoslavijo in Ita-<low ^ar *otovo n' v interesu nobene izmed obeh držav. To je
iv ala tud' nedavna gonja v Italiji proti našim interesom v
v |*i z vprašanjem STO In v kateri so določeni politični krogi n *'*liji poskušali izvesti reprizo zgodovinskega zelo dobro zna-?. *a nacionalističnega kričanja izza rapalske pogodbe. Ta reprizi V* uspela iz preprostega razloga, ker so konkretni pogoji danes
lyeno drugačni kakor so bili tedaj. r °aieč od tega, da bi lahko bili zadovoljni z odločbami ml. n,Vne pogodbe z Italijo, smo vendar vedno smatrali, da je seda-* stanje osnova, od katere moramo iti, da bi se ustvarili dobri *»ln°sl med dvema državama na Jadranskem morju. Vedno smo 1 •»dl mnenja, da so taki odnosi ne le v Interesu obeh držav,
temveč tudi v interesu miru na splošno. Zato smo se tudi trudili, da vnašamo v reševanje visečih vprašanj med obema državama čim manj elementov, ki bi utegnili otežiti to reševanje. To Je tudi razlog, zakaj je vlada FLRJ na razne glasove iz Italije v zvezi z vprašanjem STO odgovarjala samo toliko, kolikor je smatrala za potrebno, da bi bilo stališče Jugoslavije Jasno in in da bi bilo raznim kričačem z desnice in nlevlcen Jasno, da njihov hrup niti najmanj ne vpliva na jugoslovanske narode, niti na njihovo vlado.
Toda to ne pomeni, da Jugoslavija ni bila za sporazum z Italijo o tem vprašanju. Nasprotno, znano vam je, da Je vlada FLRJ večkrat izrazila svojo pripravljenost za tak sporazum, ko. likor bi temeljil na obojestranskem realističnem razumevanju sedanjega stanja stvari na področju STO, in sicer sedanjega stanja stvari v vsakem pogledu, bodisi zunanjepolitičnem in notranjepolitičnem, bodisi v pogledu etničnih, gospodarskih in kulturnih odnosov na tem področju. Za Jugoslavijo pomeni glede na STO izvajanje mirovne pogodbe pa tudi sporazum z Italijo, odreči se znatnemu delu etnično jugoslovanskega ozemlja, pomeni torej težko žrtev, ki ne bo pozabljena v dušah našega ljudstva. V sedanjem času pa vendarle smatramo sporazum pod enakopravnimi pogoji — a samo na tak sporazum bi mogla vlada FLRJ pristati — za boljšega od mirovne pogodbe, In sicer predvsem za to, ker bi bil tak sporazum močan prispevek k utrditvi miru v tem delu Evrope in pospeševanju miroljubnega sodelovanja med Italijo ln Jugoslavijo. Samo vojni hujskači bi lahko imeli danes interes, da delujejo proti pospeševanju takega sodelovanja.
Kar pa zadeva sporazum med Jugoslvijo in Italijo glede na STO za prejšnjo dobo — in celo za čas pariške konference — ni bilo ugovorov pri drugih silah. Tudi ni bilo ugovorov, ko je bila v tako imenovanem sporazumu Tito—Togliatti formuli-
— 153
SINASNa IMSaOIMItfd
rana možna podlaga za tak sporazum med Jugoslavijo in Italijo. Toliko bolj je čudno in smešno, ako sedaj kominformlstttna propaganda navaljuje na vlado FLRJ samo zato, ker sedaj *— enako kot Je tudi pred tremi leti — izraža svojo pripravljenost, da se zagata, v katero je zašlo izvajanje mirovne pogodbe glede na STO, obvlada z neposrednim sporazumom, med Jugoslavijo in Italijo. Tudi je zelo zabavno opazovati, kako se kominforml-stični modrijani na vse prctege trudijo, da bi »dialektično« dokazali, kako Je bil Tito—Togliatti sporazum dober pred tremi leti, kako slab pa je danes. Toda vlada FLRJ navzlic hrupu z desnice in »levičen v inozemstvu vendarle še nadalje ostaja pristaš takega sporazuma, ker bi ta bil — seveda če bi bil dopolnjen z obojestranskimi obveznostmi o zaščiti narodnih manjšin — važna opora za miroljubno sodelovanje med našimi narodi In italijanskim narodom. Tako sodelovanje pa bi bilo — kot sem že dejal — važna pozicija miru v Evropi.
Toda tak sporazum seveda ne zavist samo od naše volje, temveč tudi od italijanskih činiteljev. Vendar pa ne bi mogli reči, da bi način, po katerem je bilo od italijanske strani sproženo to vprašanje, olajšal začetek njegovega reševanja. Nasprot. no, naše mnenje je, da ga je zelo otežil. Zahteve, formulirane v Italijanskih uradnih izjavah, v nobenem primeru ne pomenijo sprejemljive osnove za tak sporazum. To, kar sedaj italijanska vlada uradno zahteva, je dejansko to, kar je vlada FLRJ odločno zavračala med pariško konferenco in ob čemer je tedaj raje sprejela ustanovitev STO kot manjše zlo. Zelo je nerealistično, in — da se milo izrazim — neprimerno računati, da bo vlada FLRJ sedaj lahko sprejela to, kar ni mogla sprejeti leta 1946. Sedanja zahteva pa — tako je dejal tov. Kardelj, da bi se vse Svobodno tržaško ozemlje priključilo k Italiji, ni temelj za sporazum, temveč predlog za enostransko reševanje v korist Italije.
Glede na tako stanje sitvari je vlada FLRJ menila, da bi bilo nesmiselno spuščati se v nadaljnje polemike o tem vprašanju- Očitno moramo torej smatrati, da danes 5e ni pogojev za neposredno rešitev tega vprašanja. Lahko pa upamo, da bo ugoden razvoj odnosov in miroljubnega sodelovanja obeh držav konec koncev olajšal tudi reševanje vprašanja STO.
Glede stališča vlade FLRJ do italijanske gonje ob volitvah v okrajih Koper in Buje je tov. Kardelj dejal:
Volitve v tako imenovani coni B so bile normalne in potrebne lokalne volitve za okrajne ljudske odbore. Te volitve pa so izkoristili nekateri politični krogi v Italiji za organizacijo nesramne obrekovalne gonje proti Jugoslaviji, pri čemer je propaganda fašističnih ostankov in kominformovcev kar tekmovala v fantastičnem obrekovanju. Vrgli so v svet verzijo, da Jugoslavija pripravlja aneksijo cone B, govorili so o mrtvih in težko ranjenih na volitvah, o zblaznelih, o samomorih, o na pol golih ljudeh, ki jih je baje Milica nosila na volišče itd. itd. Sef vojaške uprave Jugoslovanske armade v coni B je dal nekaj dni po volitvah izjavo predstavnikom tiska v Beogradu, v kateri Je demantiral vso to gonjo laži in izmišljotin. Vlada FLRJ ni smatrala za potrebno, da bi se še bolj angažirala v razkrinkavanju le gonje preprosto zaradi tega, ker je bila prepričana, da so laži preveč debele, da bi jim na svetu lahko verjeli.
Smotri te gonje so bili očitni. Na eni strani bi morala dislflf" ditirati volitve v coni B in širiti nezaupanje v izraženo voU® prebivalstva v tej coni, po drugi strani pa bi morala ovirati a« vsaj otežiti možnost sporazuma med Jugoslavijo in Italijo v vprašanju STO. Kar se tiče prvega smotra, je ta gonja propadla-Kar Je bilo laži, vendar gonja ni mogla prikriti pravega stanj* stvari in resnične volje prebivalstva v coni B, kar pa se tič* drugega smotra, Je do neke mere uspela, se pravi, oteževala Je sporazumno rešitev vprašanja STO toda ta njen «uspeh» vseka* kor ni koristen ne za Italijo, ne za utrditev miroljubnega sod*" lovanja med Jugoslavijo in Italijo.
Vsekakor pa je treba naglasiti, da ne bodo take vrste gonj*' laži in obrekovanj niti najmanj vplivale na narode FLRJ 10 njihovo vlado pri obrambi naših nacionalnih pravic in tat* resov.
Nekatere teh izmišljotin, tako je nadaljeval tov. Kardelj, so navajali v svojih uradnih izjavah in govorih kot resne argumente tudi predstavniki italijanskih oblasti. Obžalujemo, da J« italijanska vlada priznala verodostojnost takim «izjavamn, pobranim s ceste, in ker je na take nepreverjene in popolnoma n* verodostojne izjave opirala svoje uradno stališče. Vendar m®* ram v imenu vlade FLRJ izjaviti, da ji je dobro znan položaj v coni B za časa volitev — vštevši tudi nekatere brezpomembne malenkostne incidente med volivci, ki se dogajajo pri volitvah povsod na svetu — in zato lahko odločno odkloni sleherno d*" bato o pravilnosti ali nepravilnosti volitev v coni B. Ljudstvo v coni B Je lahko svobodno izrazilo svojo voljo ter Jo je tudi dejansko izrazilo. Naloga vlade FLRJ Je, da to voljo spoštuje in da jo ščiti pred nasiljem, ki ga poskušajo razni protijugosio-vanski elementi organizirati od zunaj. Kako daleč gredo ti P®-skusi, kaže odkritje orožja na eni izmed ladij, ki so v prometu med Trstom in Koprom. Vlada FLRJ nima namenj prečenj®" vati to dejstvo, vendar Je vsekakor značilno za razpoloženje, K* Je nastalo zaradi razbrzdane protijugoslovanske gonje, ki Ji na-čeljujejo skrajna desničarska šovinistična reakcija in Informbi* rojevcl. Ce nič drugega, tedaj Je to dejstvo dober nauk, da to ni pot, po kateri bi se lahko lotili reševanja še nerešenih vpra-šanj med obema državama.
Na koncu je tov. Kardelj poudaril, da se kljub vsemu tem« v nobenem pogledu ni spremenila smer politike vlade FLRJ do Italije.
Trdno smo prepričani, da Je prijateljstvo med Jugoslovanskimi narodi in italijanskim narodom mogoče in nujno, da n)U ni na poti nobena stvar, ki bi bila nerešljiva, in da bi bilo prijateljstvo močna opora za mir za obe državi. Seveda zavisi uspeh na tej poti od tega, ali bodo mogli odločilni činitelji v Italiji iti mimo tistega, kar je stara osvajalska Italija na Jugoslovanskih etničnih tleh razglašala za svoje. Z drugimi besedam*' uspeh zavisi od tega, ali bodo hoteli in v kaki meri bodo odločilni ljudje v Italiji mogli staro politiko imperialističnih sanJ' ki je doživela polom v drugi svetovni vojni, zamenjati z reali* stično politiko miroljubnega sodelovanja ln medsebojnega spoštovanja narodov z obeh strani Jadranskega morja.»
Tretja knjiga Vladimira Dedijera
V začetku marca je izšla v založbi ((Jugoslovanske knjige« tfetja, zadnja knjiga Dedijerjevega Dnevnika, ki obsega obdobje od 10. novembra 1943 do 7. novembra 1944. Za vse iiste, ki proučujejo zgodovino nove Jugoslavije, je Dnevnik Vladimira Dedijerja vir dejstev, brez katerih si težko mislimo, da bi človek temeljito poznal najusodnejše dogodke y zgodovini naših narodov. Za književnike, ki jiK čaka naloga, da literarno upodobijo in napravijo nesmrtno epiko osvobodilne vojne, je to zakladnica podatkov o ljudeh in do.godklh. Za naprednj. ljudi v tujini, ki s simpatijami spremljajo boj naših narodov je t° nujno potreben priročnik, ki omogoča, da se seznanijo in objektivno ocenijo dogodke V Jugoslaviji med drugo svetovno
vojno. In naposled, Dedijerjev Dnevnik, poln avtentičnega gradiva, malone v pravem pomenu te besede Dnevnik naše osvobodilne borbe, je močan, zgovoren dokument, ki zavrača ne' smiselno obrekovanje in izmišljotine propagandistov z Vzhoda in Zahoda, ki skušajo prikazati ljudsko revolucijo v Jugoslaviji v napačni luči, jo omalovaževati in potvoriti; to je dokument, ki osvetljuje protijugoslovanske spletke zahodne reakcije in sovjetsko politiko področij vpliva razdobju od leta 1941—1944.
V pričujočem orisu se bomo omejili zgolj na nekatere P°| drobnosti, ki se nanalajo na stališče sovjetske vlade nasproti narodnoosvobodilnemu gibanju y Jugoslaviji.
— 154 —
. Ena izmed temiljitih značilnosti revizionizma, ki le le gl»
zakoreninil v Centralnem komiteju VKP(b), je Otnalo-,*ževanje In popolno ignoriranje revolucionarnih izkušenj ■“UtEih narodov. Kričavi kolovodje protijugoslovanske gonje J® tačeli takoj po objavi resolucije Informbiroja vztrajno pokljati, da narodnoosvobodilna vojna y Jugoslaviji ne bi Jj® bič, da ni bilo sovjetske pomoči in bajonetov Rdeče ar-dre lci kaje prišla osvobodit Jugoslavijo, kakor tudi druge rjave Vzhodne Evrope —*■ da je bila narodnoosvobodilna orba v Jugoslaviji navadna partizanska epizoda brez večjega P°utena. Na procesu v Budimpešti pa smo zopet slišali nekaj
* »modrejšega«: da smo narodnoosvobodilno vojno v Jugo-
bili po naročilu Gestapa in Intelligemce Servisa — 3*° so našo narodnoosvobodilno borbo razglasili za fašistično, Pridobitve te borbe, socialistično Jugoslavijo, pa za gesta-*>v»k© tvorbo.
- Tretja knjiga Dedijerjevega Dnevnika prinaša vrsto podatkov o tem, kaj so insplratorjl in advokati sedanje inform-“Irojevske gonje govorili med vojno, čeprav često na tihem, 0 bašem boju proti fašizmu.
, Centralni komite VKP(b) je ob 261etnici Rdeče armade *• februarja 1944 razglasil geslo:
«Poigummi patrioti Jugoslavije!
Vaš boj za svobodo in neodvisnost domovine je vsem Podjarmljenim evropskim narodom zgled, ki jih navdušuje.
Naj živi herojsko jugoslovansko ljudstvo in njegova Viteška Narodnoosvobodilna vojska, ki se požrtvovalno bori Proti fašističnim osvajalcem!#
. V odgovoru na čestitke tovariša Tita ob 261etolel Rdeče ,rm«de }e Stalin pisal:
»Junaški boj bratskih jugoslovanskih narodov ln njihove slavne Narodnoosvobodilne vojske proti nemškim osvajalcem vzbuja globoke simpatije narodov Sovjetske *veze ln je zgled, ki navdihuje vse podjarmljene evropske narode-
Želim še nadaljnjih uspehov jugoslovanskim rodoljubom, ki se pod , Vašim vodstvom slavno borc za osvoboditev *voje domovine«.
<'Pravda» je v marcu 1944 v 19 številkah priobčila infor-j^ije o bojih narodnoosvobodilne armade, aprila v 17 števil-itd. (Na primer 2. aprila «od prvega novembra leta v* • marca l®*8 1944- 5e posebni odred minerjev v Sloji1^! razbil 140 km železniške proge, zažgal 30 železniških vvstaj ter uničil 14 železniških mostov. Proga minirana na 118 r*lih. V zrak vrženih 56 lokomotiv s 325 vagoni«), j Na II. kongresu Združene zveze antifašistične mladine VgosiaviJe v Drvaru je govoril v imenu sovjetske mladine ^mestnik šefa sovjetske misije pri Vrhovnem štabu Zaharov,
* J* rekel:
«Tako Be bori in brani neodvisnost svoje domovine mladina Sovjetske zveze. Njen zgled izpodbuja za borbo mlade patriote vseh svobodoljubnih dežel. Prijetno ln ra-<loštnb je vedeti, da je v tem svetem osvobodilnem boju proti nemškim zasužnjevalcem jugoslovanska mladina v Prvih vrstah..
Vi ste bojna avantgarda mladine okupiranih evropskih dftžei, Mladini Poljske in Češkoslovaške, Grčije ln Albanije, Franclje in Belgije, Norveške ln Danske, dajete zgled, kako se je treba boriti za svobodo. Vi dokazujete, česa Je zmožno ljudstvo, če so združi v enotni težnji, da premaga sovražnika«. y General Goršakov, član sovjetske vojne misije pri našem . rhovnem štabu, jg po vrnitvi v Moskvo pisal v reviji »Vojna j delavski razred«, da je v marcu 1944 osvobojeno ozemlje ^goslavije obsegalo tretjino države ln da so so partizanski rdi in Narodnoosvobodilna vojska povečali na 300.000 bor-ev- Goršakov poudarja, da se je boj bil v nenavadno težavnih ^^Sojih, da od nikoder ni bilo pomoči in da je bilo geslo «Vse a fronto, vse za fronto« dejansko program dela in borbe vse-Sa ljudstva!
j.. Sovjetski pisatelj Ilija Ehrenburg je v članku «Skupaj», 8a je posvetil naši vojski, takrat pisal.
»Naj diplomati ng mirovni konferenci revidirajo
zemljevide. Jugoslavija Je bila leta 1941 začrtana kot
majhna dežela. Na tehtnici, na kateri *o skušali diplomati najti famozno ravnotežje sil, je bila Jugoslavija majhna utež, kakor Romunija. Minili sta dvg leti in zdaj vidimo Čudež. Jugoslavija se je prebila v prvo vrsto. O jugoslovanski Narodnoosvobodilni vojski govori ves svet. Ime maršala Tita je zaslovelo po petih kontinentih sveta. Ko bo vojna končana, bo prišla Jugoslavija na mirovno konferenco ne kot rezervist v vozarstvu, marveč kot izvidnik. Jugoslavija je ne le osvobodila celo vrsto krajev svojega ozemlja, marveč sl je priborila tudi novo častno mesto v povojni Evropi«.
Ko je prispela sovjetska vojska na meje Jugoslavije, je TASS 28. septembra 1944 priobčil poročilo:
(»Sovjetska komanda, ki ima pred očmi koristi razvijanja vojnih operacij proti nemškim in madžarskim četam na Madžarskem, se Je pred dnevi obrnila do Nacionalnega komiteja osvoboditve Jugoslavije ter Vrhovnega štaba NOV In PO Jugoslavije s prošnjo, naj bi privolila, da bi sovjetske čete začasno vkorakale na jugoslovansko ozemlje, ki meji na Madžarsko. Sovjetska komanda je pri tem sporočila, da bodo sovjetske čete, ko bodo izpolnile svoje operativne naloge, umaknjene iz Jugoslavije...«
Sovjetska komanda je prosila Nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije in Vrhovni štab, naj dovolita, da bi sovjetske čete začasno vkorakale na nase ozemlje. Ali se je to na primer zgodilo z Romunijo, Bolgarijo ali Madžarsko? Ali je imela sovjetska komanda tam koga, da bi se bila obrnila do njega s podobno prošnjo? • Kakor vemo, ni imela nikogar, kajti tisti, ki so bili poklicani, da bi organizirali boj proti fašizmu v teh državah, so sedeli v — Kujbiševu. Jugoslavija je bila torej enakopraven partner v protihitlerjevski koaliciji. In v trenutku, ko so prispele sovjetske čete na njeno mejo, je bil naj-večji del ozemlja že osvobojen in narodnoosvobodilna borba se je bližala zmagovitemu koncu. Jugoslovanska fronta, kj je bila dolgo edina protlhltlerjevBka fronta v Evropi, na kateri je bilo več nemških divizij, kakor so jih imeli pozneje zavezniki v Italiji, je zavzemala v zavezniških vojnih načrtih posebno niesto. To so dejstva, ki so jih voditelji Sovjetske zveze in kolovodje njihovih agentur v drugih državah nekoč pripoznavali, zda pa Jih skušajo z obrekovanjem in izmišljotinami zanikati.
Toda — poglejmo še drugo stran sovjetskega stališča nasproti narodnoosvobodilni borbi v Jugoslaviji.
29. novembra 1943 je bilo v Jajcu II. zasedanje AVNOja, na katerem so bili sprejeti zgodovinski sklepi, ki so pomenili, da so položeni temelji nove Jugoslavije. Med drugim je bil sprejet tudi sklep, da se ItralJ Peter he sme vrniti v domovino. Na kakšno stališče fe je postavila sovjetska vlada nasproti temu sklepu, ki Je dejansko pomenil zanikanje monarhije, voljo jugoslovanskih narodov, da si prosto tzbero družbeni red, ki bo ustrezal pridobitvam njihove borbe.
En dan po tem, ko je bila v tisku priobčena vest o sestanku Stalina, Roosevelta in Churchilla v Teheranu — piše Dedijer — je radijska postaja ((Svobodna Jugoslavija« objavila poročilo o II. zasedanju AVNOJ v Jajou. Pri tem »Svobodna Jugoslavija« ni objavila resolucije o monarhiji in prepovedi vrnitve kralja Petra v domovino. Rtega dne je prišla k nam v bolnišnico skupina novinarjev in midva sva Jim dala potrebna obvestila o Nacionalnem komiteju, o članih Nacionalnega komiteja, tako da je izšel drugi dan v svetovnem tisku razen poročila »Svobodne Jugoslavije« tudi natančen življenjepis Članov Nacionalnega komiteja in tudi širina naše borbe..,
Ali so v Teheranu obravnavali ustanovitev Nacionalnega komiteju, v Kairu nismo mogli vedeti, verjetno pa o tem niso mogli razpravljati, ker je bil sestanek v Teheranu v istem času kakor Drugo zasedanje AVNOJa« (V pripombi k teinu odstavku Dedijer pravi: »Ta domneva drži- Prva reakcija sovjetske vlade na ustanovitev Na-> cionalnega komiteja je bila negativna. Sporočeno nam je bilo celo, da najvišji sovjetski voditelji izjavljajo, «da pomeni ustanovitev Nacionalnega komiteja in AVNOJa nož v hrbet Teheranu«. Zato radijska postaja »Svobodna Jugo-
•lavijaj) ni objavila resolucije o monarhiji in prepovedi vrnitve kralja Petra...)
Ustanovitev Nacionalnega komiteja in sklepe AVNOJa, dogodke, ki so pomenili rojstvo druge socialistične države na svetu — so torej označili v Moskvi kot «nož v hrbet Teheranu« (natančneje nož v hrbet Sovjetski zvezi). Dogodki v naši državi se menda niso razvijali tako, kakor so hoteli v Moskvi.
Navajamo nekatere podatke iz Dnevnika, ki odgovarja na vprašanje: kako so hoteli sovjetski voditelji, da bi se razvijali dogodki v Jugoslaviji.
Sovjetska vojna misija pri našem Vrhovnem štabu se je na poti v Jugoslavijo v januarju nekaj dni mudila v Kairu. Sef misije general Kornejev je izrazil željo videti Milenlija in mene... General Kornejev se je zanimal za razmere pri nas. Njegov načplnlk polkovnik Sckolov je sedel pri naju in beležil vsako besedo.
General Kornejev naju je vprašal:
«Kollko Srbov je v vaši vojski?«
Z Milentljem sva mu vse to vprašanje pojasnila. General pa naju je vprašal, kdo sva.
«Srba,» sva odgovorila.
Na koncu naju Je še vprašal:
«Ali je kaj upanja, da bi se maršal Tito in Mihailovič pobotala?«
Odgovorila sva mu kratko.
Sef emigrantske četniške propagande v ,Kairu Btanko De-nič, ki je širil najgrša obrekovanja o Jugoslaviji in med drugim nazival partizane »trockiste« (v čemer ima prioriteto pred sedanjimi junaki Informbiroja!) jq nekoč izjavil [tancosKi novinarki Vidale: «Ali veste da Angleži podpirajo Tita? Ko je De Gaulle zaslovel, so Angleži odkrili Girauda 'n ga poslali proti De Gaulleu... Tako delajo zdaj s TiUun proti f)>-ail Mihailoviču... Z nami so Rusi... Stalin je poslal Pui iču novoletna voščila...« Vse kaže, da Deničeva izjava tokrat ni bila popolnoma brez podlage. Stalin je res poslal ob novem letu predsedniku jugoslovanske emigrantske vlade Puriču tole v.-šžilo: — »Prosim, sprejmite mojo zahvalo za Vaše tople pozdrave In željo, ki ste jih naslovili name in na sovjetsko ljudstvo ob Novem letu. Prepričan sem, da bo leto 1944 leto novih zmag Združenih narodov in da ni daleč trenutek, ko bo jugoslovansko ljudstvo doseglo svojo osvoboditev izpod jarma Hitlerjeve tiranije«. Treba je omeniti, da je bil vojni minister v vladi Puriča — ki je prejel Stalinove izraze hvaležnosti — Draža Mihailovič, čigar klavci na strani fašističnih okupatorjev so počenjali nad našim ljudstvom strašna zverinstva. Bilo je v prvih dneh leta 1944, ko je bila resnica o naši borbi že na široko prodrla v tujino. Toda stvar ni v tem. To voščilo Pur iču skupaj s podobnimi momenti dokazuje, da se sovjetsko stali" šče	iz leta 1941 nasproti	Draži Mihailoviču in njegovim	lon-
donskim dušnim pastirjem nj bilo bistveno spremenilo:
Dobro se spominjam — piše Dedijer — v novembru 1041, ko je Draža Mihailovič kot nemška* predhodnica v sporazumu z Nedičem zahrbtno udaril na osvobojeno ozemlje, ko sem sedel nekega večera v Užicu s tovarišem Titom in Lolo Ribarjem pri radiu in pričakoval vesti o bitki pred Moskvo. Prav tistega	dne je prispelo poročilo, da	so	naše
enote na Ravni gori	obkolile Dražo Mihailoviča.
Poslušali smo radio Moskvo v srbskem jeziku. Prinašal je neki članek, v katerem je bila beseda o Draži Mihailoviču kot vodji vstaje v Srbiji. Ko je Stari slišal to oddajo, je začel hoditi po dolgi jedilnici v Narodni banki v Užicu, v kateri je bil takrat Vrhovni štab, potlej pa je rekel Loli Ribarju:
Draže Mihailoviča ne smemo uničiti, čeprav smo ga
obkolili. Paziti moramo, da Sovjetski zvezi ne bomo delali
zunanjepolitičnih težav.
Tako smo tudi storili, že nekaj dni potem pa so nemške divizije udarile na Užice, glavno mesto osvobojenega ozemlja. Eno izmed ter divizij so pripeljali z vzh<^' ne fronte.
Tik pred prihodom jugoslovanske vojne misije v Moskvo je bila v Sovjetski zvezi formirana brigada iz jugoslovanski!1 državljanov, ki so živeli v ZSSR, ujetnikov in beguncev. Ko ie bilo treba rešili vprašanje vojaških znakov te brigade, s° sovjetske oblasti predlagale kraljevski grb. Sele po vztrajne^ posredovanju naših predstavnikov so kraljevske orle zamenjali s peterokrakimi zvezdami!
Vse to so bili simptomi nedemokratične in nesocialistične politike, v kateri loči brezno besede od dejanj. Prirejali s° mitinge z gesli o pravici narodov do samoodločbe, skrivaj, *a zaprtimi vrati in zeleno mizo pa so sklepali sporazume o ra2' delitvi področij vpliva. Po vojni je bilo objavljenih več dokU' mentov o razdelitvi področij vpliva med ZSSR in Veliko Britanijo na Balkanu. Spomini ameriškega zunanjega ministra Cordela Hulla, knjiga ameriškega zunanjega ministra E. Stetli' nusa ((Roosevelt *n Rusi« itd., ki jih nitj s sovjetske niti z angleške strani niso demantirali. Tako piše Cordel Hull:
((Dogodki so popolnoma opravičili našo bojazen o an' glt-ško-ruskem dogovoru, ki je po prezidentovj privolit'1' res obveljal. Ko sta predsednik vlade Churchill m zunanji minister Eden v oktobru 1944 odpotovala v Moskvo sestanek s Stalinom in Molotovom, sta še bolj razširila ^ dogovor in reduciraia celo na odstotke relativno stopnj0 vpliva, ki naj bi ga imele Anglija in Rusija v enaki meri v izrecno označenih balkanskih državah'. Brzojavke naših veleposlanikov v Moskvi in Ankari so omenjale, da bi imela Rusija nadvlado v razmerju 75:25 ali 80:20 v Bolgariji) Madžarski in Romuniji, medtem ko bi si Anglija in Rusija delile vpliv v Jugoslaviji s 50:50.«
Po vrnitvi Iz Moskve, 27. oktobra 1944, je Churchill v Spodnji zbornici izjavil, da je dosegel s Stalinom sporazum 0 dzamotanem vprašanju Balkana«. ((Dosegla sva sporazum — je poudarjal Churchill — o vseh teh deželah posebej, to se pravi o Grčiji. Romuniji, Bolgariji, Jugoslaviji in o Madžarski, kakcr tudi o vseh skupaj, da bomo koncentrirali sile proti sovražniku in zagotovili sporazum po vojni, kolikor se da.« NI dvoma> da je ta Churchillova izjava — čeprav v diplomatskem ovitku očitno potrdila, da je bil med ZSSR in Veliko Britanijo dosežen sporazum o razdelitvi področij vpliva na Balkanu.
Zato so v Sovjetski zvezi na ves glas pritrjevali sporazU’ mu Tito—Subašič, o katerem so v Jalti Stalin, Churchill i° Roosevelt sprejeli sklep, ne da bi se posvetovali s predstavniki Nacionalnega komiteja in razglašali ta sklep za «velik° zmago« jugoslovanskih narodov. Zato so sovjeti pozneje protestirali proti Izstopu — «izgonu» Milana Grola iz te vladf' Zato so po konferenci v Jalti — kakor piše Louis Adarnie v reviji «Timend Tide«, zahtevali od tovariša Tita med njegovim obiskom v Moskvi, naj dovoli kralju Petru vrnitev ^ domovino. In naposled — zato je sovjetska propaganda neka) časa odkrito poveličevala Dražo Mihailoviča kot «h'eroja» boja v Jugoslaviji. NI dvoma, da so v tem skrite tudi korenin6 takšnih ukrepov, kakor je povzdiga poslaništva londonske izdajalske emigrantske vlade v Moskvi na stopnjo veleposlaništva. nasprotovanje formiranju proletarskih brigad itd.
Knjiga Vladimira Dedijera, dodatno izpopolnjena s Pf” datki o sovjetski politiki za zaprtimi vrati, ki nam pomagaj® osvetliti mnoga vprašanja, kj so med vojno šele dozoreval8 in k* smo jih slutili, kaže, da sovjetska politika transakcij * zahodnimi državami — ki se je zlasti drastično pokazala V Pr*' meru Slovenske Koroške — ni nova.
p" .	'
Vodstvo K P Italije sabotira
borbo kmečkega proletariata
it najbolj perečih socialno - gospodarskih vprašanj Italije *arUe zemlje in kmečkih delavcev. To vprašanje je na redu od konca vojne in se izraža v velikem stavkovnem Pf|ij6)u kmečkih delavcev, ki se borijo za zemljo. V tej borbi *eSa neštetokrat do prelivanja krvi. Da bi lahko zajeli bistvo vPrašanja, je potrebno navesti nekatere podatke.
V ce*°kupnfc površine obdelane zemlje, ki obsega 27.826.000 ^ (2o* ^:i ^0.800 ha (79.7 odst.) v rokah privatnikov, S.655.200 10-3ooon oc*st') Pa v posesti javnih ali cerkvenih organov.
00 ha zemlje privatnih lastnikov odpade na velike po-^PitaH	oc‘St.), 5.900.000 ha (ali 26,5 odst.) pripada srednjim
27 , ičniJn gospodarstvom in bogatim kmetom, 6,000.000 ha bo) , °dst.) pa je v posesti malih kmetov. To stanje nam bo <0.000 ^asrlo> če pomislimo, da je 10,300.000 ha zemlje v rokah SltUp , Veleposestnikov, medtem ko ima 800.000 kmetov vsega ^etj'1 5arn° 5,000.000 ha, kar odpade na vsakega po 6 ha. Mali ’ *aterih je 1,700.000, imajo v posesti samo 1,000.000 ha 2’ f.r Pride na vsakega 0,6 ha. 2.500.000 kmetov je sploh S^ov • 18 °dst' vaškega Prebivalstva živi zelo slabo od do-Vtov tV03e zem^e od dela, medtem ko imamo 82 odst. u*vliai	zemlje ali z minimalnim koščkom zemlje. Ti pred-
b ^ ° Pro^etariat, lci se danes trdo bori za košček črnega V,- veleposestvih, kakor so na pr. veleposestva družin l,1 v Toscani, ki imajo 55.000 ha zemlje, ali družina TitIo-’ 1 Poseduje 45.000, ha zemlje.
'r*ji ^P^načaju veleposestev v posameznih krajih Italije je tudi W delovnih odnosov kjnetijskih delavcev. Najtežje vpra-vtlijjaJp v Južni Italiji, kjer obstajajo ogromna veleposestva, celo Sfofovska, cerkvena ali knežja, primitivno obdelana in 'o dej precejinjem delu neobdelana ali zapuščena. V teh krajih °vni odnosi za delavce zelo slabi, delo plačujejo sramotno v%oPosebno ob sezonakil1 Poljskih delih. Obstajajo tudi taka Sestva. na katerih oddajajo posamezne manjae parcele Hjo Y,2akuP za e n.j leto posameznim kmetom, ki največ po-je sistem grobega izkoriščanja delovne moči in izko-r**rneia Posameznih kmetov. V Srednji Italiji so na pol fevdalne ^ obd6] ^er s° ko*oni ^ polovinarji (mezzadria). To so kmetje, NqVIo jejo zemljo, od katere imajo polovico pridelka zase, a Ntj 0 morajo oddati gospodarju. V Severni Italiji pa prevla-^tin0 kapitalistični veleposestniki. Gospodarji zemlje so posa-~°Hataši, banke ali delničarske družbe. Tu delajo z najmo. i«	tehničnimi pripomočki. Kmetje delajo za plačo, ki
0 nizka, in niso socialno zavarovani itd.
s*
*vke v Padski dolini in na Siciliji
(k{.k*nie italijanskih kimetov, kmečkega proletariata, ni novo. svetovni vojni se je to gibanje jako razvilo in je zavzelo *?* oblike. Prvim velikim stavkam v jeseni 1945 v Padski Wie sledilo gibanje na Siciliji in krvave borbe v pokrajini J* ^rj lem kmetje zasedajo zemljo. Kmetje brez zemlje so tii, 0 Pobudo zasedli velike predele zemljišč veleposestnikov, tHkCi® ^ili obdelani, in so jih pričeli obdelovati. Proti temu je ,a najodločneje nastopila.
strani vodijo borbo za boljše pogoje Pri zakupih in !^V(w. r polovinarstvu kakor tudi za zvišanje plač kmečkim S« h	Kol°ni	so s svojo borbo uspeli, da so jim bile zmanj-
Su 3atve gospodarjem od 50% na 40% pridelkov. Kljub ta zakon ne izvaja povsod enako in še vedno skušajo kolone.	Tistim kmetom, ki so bili brez zemlje in ki
i	za®edli,	ter jim je niso mogli odvzeti, je sedaj zemlja
In	Postala	njihova. Italijanski kmetje brez zemlje pa
nočejo ostati prj tem in tud; ne želijo nobenega kompromisa. Nasprotno, borijo se za temeljito rešitev vsega perečega vprašanja, za temeljito agrarno reloimo. Da je to najbolj pereče vprašanje, nam pričajo naslednja dejstva; Na Siciliji so kmetje brez zemlje zasedli preko 30.000 ha do tedaj neobdelane zemlje, v provincah Modena, Grosseto in Rovigo pa so kmetje zasedli
10.000 ha zemlje itd. v teh akcijah skoraj vediio sodeluje na desettisoče kmetov. Vlada se z vsemi sredstvi upira ali gibanje v Kalabriji jo je prisililo, da je sama predlagala, da se o.OOO kmetom brez zemlje razdel, 45.000 ha zemlje. Zaostritev borbe ie dovedla do tega, da je bila vlada prisiljena pristopiti k vprašanju agrarne reforme in je v tem smislu izdelala načrt, ki je v glavnem demagoški in nima nobenega namena, rešit; kmečko vprašanje. S tem načrtom hoče samo metali pesek v oči italijanskim kmetom. Italijanska vlada je preveč vezana na kapitalizem, na veleposestnike in na cerkev, kr ima tudi prccej veleposestev in izkorišča kmečko delovno silo.
De Gasperijeva '‘agrarna reforma,,
Pred' kratkim je vlada sprožila pred senatom omenjeni predlog. V bistvu vsebuje predlog sledeče: obljublja v odkup zemljo 115.000 kmetom brez zemlje in 65.000 malih kmetom naj bi dobilo žemljo od veleposestnikov, da bi s tem povečali svoja mala posestva. Ce to vzporedimo s številkami, ki smo jih na. vedli v začetku, vidimo, Qa je De Gasperijeva «agruina reforma« samo varanje kmetov. Ne glede na to, da bi morali kmetje odplačevati skozi 30 let zemljo, alj ni najjasnejši dokaz varat a italijanskih kmečkih delavcev dejstvo, da bi po tej reformi ostalo 40.000 veleposestnikom od skupnih tedanjih 10.300.000 ha zemlje še vedno 9,040.000 ha. Kaj se pravi odstopiti zemljo st»no peščici, t. j. 115.000 kmetom brez zemlje, če je v Italiji kmetuv brez zemlje sedaj 2,500.000? Kaj pomeni povečati mala posestva
65.000 kmetom, ko je v Italiji 1.700.000 malih kmetov? S tem ostane še vedno brez zemlje 2.385.000 kmetov in 1.635.000 ninlui kmetov. V De Gasperijevi »agrarni reformi)) ni določeno, koliko zemlje lahko zadrži veleposestnik. In tudi ni določeno, da se Jim bo zemlja odvzela, če bodo njihova posestva presegla določeno površino. Tisti veleposestniki, katerim naj bi se odvzele mule površine zemlje, s; lahko nabavilo druge. V italijanski ustbvj je rečeno, da b0 izvedi: agrarno reformo in da bo »določeno, koliko zemlje ostane lahko v posesti privatnikov«.
Jasno je, da s to «reformo» ne bodo ustavili gibanja italijanskih kmetov. Nasprotno, prav ta reforma deluje na krepitvi revolucionarnih sil v italijanskih kmečkih množicah.
Ce bi v Italiji obstajalo sposobno in resnično revolucionarno vodstvo delavskega razreda, ki bj znalo pravilno voditi to živo revolucionarno silo, bi lahko doseglo v tej borbj najvišje cilje. Čeprav bi se tako zdelo na prvi pogled, ne stoji na čelu temu veličastnemu gibanju italijanskih kmetov vodstvo italijanske komunistične partije.
Z analizo lahko ugotovimo, da je v tem gibanju več spontanosti in samoiniciative nego organizirane akcije. V posameznih primerih in različnih taktikah v nekaterih akcijah, ki niso bile izvedene v pravem času, vidimo vso okornost tega gibanja. V časih so bile izvedene velike akcije, katerih revolucionarni cilj Je bil omejen; posamezne skupine kmetov so se dvignile raztreseno; sedaj so nastopili koloni, potem kmečki proletarci, potem spet kmetje brez zemlje; sedaj so se borili za zmanjšanje delovnega časa, potem za znižanje zakupnine; v nekaterih krajih so se kmetje zadovoljili z malimi koščki zemlje. Ce bi v tem gibanju bila enotaa akcija, bi Ja gkeija imela brez
Huoosa več uspeha in večjo mbč in bi šla v smeri Tadikalne a-grame reforme. Namesto da s« partija bori za dvomljiv« cilje Ha sodeluje v raznih gonjah po direktivah Informblroja, je imela i/ tem gibanju najboljše pogoje za veliko revolucionarno akcijo Za enotno proletarsko fronto kjnetov ^ delavcev. Dejstvo da ta enotnost ne obstaja, je zelo porazno.
b
Oportunistično stališče KPI
Slabost partijskega vodstva se vleče že iz časa vojne neposredno Po vojni, ko so kmečki sužnji trgali verige in predstavljali močno borbeno množico, ki jo je bilo treba samo usmerjati. Ko se je leta 1944 prvič vnelo v Apuliji in se Je ta požar širil po vsej Kampanji in Kalabriji, le vodstvo partije prvikrat pokazalo, da ni pripravljeno in je ob tej priliki pustilo prvo ugodno priliko. Namesto da bi bilo v tem dramatičnem trenutku Oa višini svojih nalog, je rimska vlada usipela pregovoriti komunistične ministre, naj gred« v Apulijo in naj pogasijo nastali «požar». To so komunistični ministri tudi storili. Na j višji partijski voditelji, kokor tudi Togliatti, so vložili vse svoje na-pore, da so prepričali množice o nujni lojalnosti do vlade. Ko so se vrnili iz Apulije, so partijski voditelji izjavili, da so napravili red, ali da jim ni uspelo odstraniti vzrokov revolucije. Tudi kasneje niso drugače postopali. Paslvizirali so množice, v kateri so pogoji revolucije ostali kljub oportunizmu in nesposobnosti V«istva, da Jih pravilno razvije. V sredini decembra 1949 so na zasedanju CK KPl moral} ugotoviti svojo slabost v pogledu kmečkega vprašanja: «Kmečko gibanj« ni bilo ne pripravljeno ne predvideno. Iznenadilo je naie tovariše. Kljub temu je doseglo nepričakovane uspehe«. To je izjavil sam Togliatti in s tem priznal, da je revolucionarno gibanje množic prekosilo partijsko vodstvo in da te milijone kmetov ni partijsko vodstvo ne pripravilo ne vodilo v akcijah, ki so dosegle svoj vrhunec v letu 1949. Glavno glasilo partije, «l’Unita» piše v tej zvezi, da «v mnogih kmečkih središčih partijski voditelji niso sploh pokazali razumevanja za zahteve malega kmeta in kmeta brez zejnlje». «Presenečenje» zaradi obsežnosti kmečkega revolucionarnega gibanja se lahko pojasni samo z dejstvom, da je bilo vodstvo odsotno pri vsem tem, da je bilo nesposobno in da je Šlo zu množico, a ne pred njo. Se bi se nekako razumelo, že bi ne bilo gibanje pripravljeno ali organizirano. Togliatti pa je v januarju 1949 priznal, da gibanja ni bilo niti predvideno. Kaj sploh predvideva to vodstvo, ko ne vidi tako perečega vprašanja, ko ne sledi In ne razume tako jasne manifestacije zakona društvenega razvoja.
Medtem se je slabost in kontrareyolucionarnost vodstva Komunistične partije Italije Izražala prav v tem vprašanju in na zasedanju CK KP Italije od 12. do 15. aprila 1950 leta v referatu Togliattija in v diskusiji. Togliatti je v tem referatu med ostalim dejal: «0 notranji politiki in o gosipodarstvu pa predlagamo konstruktivno politiko, ki naj bi si v prvi vrsti prizadevala, da začeli najtežje rane sedanjega trenutka, to je pomanjkanja dela za delavce in pomanjkanje zemlje kmetom. Pri tem pride v poštev plan generalne konfederacije del?.. Tukaj je treba pou-flariti, da naša partija ni bila dovolj sposobna nakazati važnosti in značaja plana generalne konfederacije dela«.
"Mirni razvoj,,
2e tukaj se marsikaj vidi in se lahko jasno sklepa, da je KP Italije na oportunističnem stališču, ker Togliatti prvenstveno govori o kompromisnem ih nerevoluciorf3rnim «zdravljenju ran«, o krpanju razmer, v katerih živi italijanski industrijski ln kmečki proletariat. On kritizira «agrarno reformo)), ki Jo prod-Idga vlada, ker «v bistvu ne pomen; nobenega izboljšanja položaja«, ker «pred®tavlja samo politično demagogijo«. Takoj pa dodaja naslednje: IClJub temu bo partija podpirala vladni prod-log agrarne reforme, s tem da v parlamentu izdela amandmane. ki naj dajo stvarni karakter agrarni reformi. Tore] agrarno reformo in no revolucijo. Ml se bomo borili, da bo zemlja razdeljena film večjemu številu kmetov. Izvršitev teh nalog zahteva od nas mnogo večje delo ln akcijo ne samo v parlamentu ln v tisku,
j
ampak tudi na kraju samem, med kmeti in med delavci. $
—v ji—. lAl- --------------.	-«■
predlogi lahko odvrnejo Italijo s sedanje poti - s poti . ostrejše borbe delovnih množic. Tl predlogi vOdijo na novo $ razvoja na manj razburjeno m manj rlskantno; dajejo mirnega razvoja v interesu delavcev in vsega ljudstva«.
Ali Je sploh potrebno še dalje tolmačiti ta Togliattijev L vek: Tako bi lahko govoril samo eden od desnih sociali5,* nikakor pa ne komunist. Vodstvo Komunistične partije ***■ smatra enostavno, da so kmečke množice zašle predali’ jih je treba vrniti v zmernost, da jim je treba nuditi vl3^ «agrarno reformo« kot neko pozitivno rešitev, posebno ^ i, ji doda še nekaj meglenih amandmanov, s katerimi naj bi * bilo zemljo nekaj tisoč kmetov brez zemlje več od H®'® jih predvideva «agrarna reforma«. Vodstvo KP Italija želi podpreti vlado y njeni demagogiji, ker ji ni do radifc^V rešitve tega vprašanja «Torej> agrarna reforma in ns revolt. pravi Togliatti in dostavlja še to, da bo Italija krenila t K
Sc
in
<*
ki
. H # k
tu 1
*   ■» * ~--------v-	“CII.	c	it} DC	IJV/J*
reakcija ampak celo vodstvo KP Italije. Vodstvo želi riskanten ln manj razburljiv razvoj«, to pomeni, da ni taktika, ampak sumljiv znak, da vrhovi te partije ni*0 a višini položaja. «Mlren razvoj«, to je tisto, kar Togliatti BItl8,, 2a interes delavcev in ljudstva. Dvomimo, da je to v int*^ delavcev, da pa je to v interesu razrednega sovražnika, P8 dvomimo.
Togliatti je dejal še naslednje:	(
«Mi predpostavljamo politiki vlade, ki vodi državo v slabši položaj, pozitivno politiko tako v mednarodnem ^ lu kakor tudi v industriji in kmetijstvu«.
Bistvo je zopet isto: borba množic Je brez vtodstv*- ^ nastaja izven in proti volji vodstva KP Italije, ki je za ^ promis, za delitev drobtinic proletariatu in v tem času predv* kmečkemu proletariatu,	..
V Resoluciji centralnega komiteja Komunistične P»r t z dne 28. aprila 1949 kritizirajo agrarno reformo, ki J° u-predlagal De Gasperi, in jo označujejo kot namerni izraz v de, da brani režim sedanjih zemljiških posestnikov«. A
Tedaj so hujskali kmete, naj ne priznajo nobene r* „nv ki ne bi bila radikalna, a danes jih pozivajo na umik, na * J promis in jim priporočajo isto reformo z malimi ncvaž* dodatki!
Di Vittorio se boji "krize,,
V diskusiji na zasedanju CK KP Italije od 11. do 10. *pt]l la je Pajetta poskusil pojasniti ta umik s taktiko: «Tret,*61jl proučiti načine borbe in njihova koordinacija mora bi*1 našim tovarišem: Naivna iluzija ene same edine borbe,
ne borbe te zamenja z jim jasnejšim razumevanjem naše ’**-
ti*
ke in naše strategije«. Lulgi Longo pa te stvari pojasnjuje ((Postavlja se nam vprašanje: Kaj delamo? Kam gremo? *%(, gi tovariši se mučijo s vprašanjem: Frontalna borba ali ^ $1 Mi pa smo to vprašanje v teh letih že odbili in pokazal^
nas ne muči  Mi smo vedilo bolj močni in prav to P?f'V
našega nasprotnika, da hiti. Prav zato ne smemo sprejeM.jjji bene provokacije, temveč moramo organizirati vedno 5 j. odpor«. Tudi Pajetta kakor Longo skušala v meglo taktike kriti to umik V gibanju kmečkih množic bo stvar kljub razložena, kakor jo potrebnor: vodstvo partije je zašlo na& zlcljo oportunizma, ono k «iznenadeno» in se izogiba odgoV^
nosti'	Htf*
28. aprila je bilo v Firencah zasedanje centralnega pl
«Federmezzadri» (federacija polovlnarjev), kjer Je govorilni. Vittorio v smislu olajšanja zaostritve. Čeravno ni pozabi t\o tiZlrati vladnega predloga agrarno reforme je to storil n* ^ blag način. Vse, kar je povedal, se Je naslanjalo na to, da ^ rajo kmetje preprečiti krizo v italijanskem kmetijstvu. Dl torlo takole postavlja to vprašanje:
«Dancs je naše kmetijstvo v krizi: če no bomo Posf^ vali, kako se bo razvila ta kriza, razvila bi se beda ^ krneti. Bilo bi vedno manj razpoložljivega kapitala za cije zemljišč. S tem bi prišli do razpadanja nalega
n1 „ .dni
hl^^icaini v ostalih panogah. Industrijska podjetja bi se s «0, ernPom zapirala, znižala bi se življenjska raven delov-^etwožic in njihova kupna moč, naraščala bi brezposelnost, Pa bi se odrazila kriza tudi med malimi in srednjimi 'V**. med';etn ko bi se kapital koncentriral v rokah vele-»bstj, ev in latifundlstov. To se sedaj ne bo zgodilo, ker sPl°šna konfederacija dela, ker obstaja konfederacija Hofe, 1 delavcev, ki šteje dva In pol milijona članov, ki 'o krij’0)^a Posledice krize zadenejo tiste, ki so odgovorni za
tukaj vidimo odkrito tendenco vodstva partije, da sq °®°ftu	ra2Položenje In namene množic ter da jih
1lij| “jetično napoti na trenutne male interese in s tem za-'Volucionarne sile. težko razložiti teh pojavov; italijanskim revolucionar
ntrri množicam postavljajd linijo v duhu dogme, HeS d*' Je nemogoče sprovestl revolucijo v eni državi brez intervencija Bdeče armade. Vodstvo KP Italije noče niti misliti na neodvl-sno rešitev. Dejstvo je, da je vodstvo Komunistične partije Italije agentura sovjetskega ekspanzionizma. Od tu izvira strah vodstva pred radikalnim razvojem kmečkega gibanja. Tu se vidi, zaikaj v Italiji ni enotne borbe delavskega in kmečkega gibanja za končni cilj. Zato govorijo o «taktiki». Tukaji so vzroki tiste razdvojenosti med potjo in prizadevanji kmečkega proletariata in stališčem Komunistične partije Italije. Vodstvo Komunistične partije Italije ni nikoli neodvisno vodilo kmečkega gibanja. V tem trenutku s© Še bolj jasno vidi, kam ga yodl, do kakšnih škodljivih posledic in do kakšnih razočaranj vodi kontrarevolucionarni revizionizem in slepa poslušnost CK VKP (b).
k M.
lakaj so leta 18CC. Beneški Slovenci glasovali za Italijo in kako iik je ta prevarila
in sta tekmovali, katera bo več zla prizadela Jfe sled™ Wu<3stvu Beneške Slovenije. Avstrija je uničila zad-avtonomije, ki so Jo uživali Beneški Slovenci pod “republiko in prepovedala leta 1833-, da se ne smejo l8fir Venci ve^ 7birati y. sosednjah; Italija pa jim je od SosJ»oda	napre^ iROstppoma ukinila vse jezikovne pravice,
gTS«o pa čisto zanemarila,
cs;
i	Slovenci	to	živeli pod oblastjo republike od začetka
> J?97Sa sto^et^a skoraj do konca osemnajstega stoletja, do W, • to je bila s campoformijskim mirom uničen? Beneška 'n Pr^la Beneška Slovenija pod Avstrijo. Z upravo Strdit e^>U*i^*£e so kM Beneški Slovenci zadovoljni, ker jim Staro samoupravo, ki so jo imeli pod oglejskimi ^ Sj. ln jih še oprostila raznih davkov na stavbinski les, se-r 5v*tm°' Imeli 30 sv°je soseske namesto občin in se zbirali na ‘ nj	glede	vaških zadev v sosednjah. Beneška Slove?
kujala odposlancev v srednjem veku v furlanski parla. veljajo kot posebna enota s posebnimi vojaškimi ^nimi nalogami.
W6nSko reP’u':'liko so Vladali pametni možje v beneškem k re so vedeli, da bo le zadov.oljen narod, na meji branil Zato so pustili beneški senatorji, da so Beneški svo^ samoupravi v 36 svojih soseskah, na svojih Nii0 ’ V svojih duhovnijah, v obeh velikih županijah, svojska l^Poi'abljali svoj slovenski jezik. Sindlki vseh sosesk, oba h*! s«tn^Una’ vs* duhovniki, vsi funkcionarji samouprave so ^llt^	Slovenci. V kolikor niso imeli dovolj domačih du-
V’	ie senat Beneške republike	poklical Slovane iz dru-
ra^n’ z*as*i l7- Dalmacije In s kvarnerskih otokov, samb vSencf9 lahlco govorili v jeziku, ki je bil razumljiv Beneškim V5* ki*' Tudi notarje in druge uslužbence je Beneška repu-,rr> sl01Cala 12 slovanskih pokrajin, da bi se mogli v razumljl-jvj. Va‘nskem Jeziku pomeniti z domačim prebivalstvom.
sl51 rrJUdno’ da so zato zvesto in vneto opravljali svojo dolžil ''eniu1*1 stražarjev in bili v dolgotrajnih vojnah med Bene-c4ik ° in Avstrijo najhrabrejšl vojaki pod poveljstvom ^ Ustnikov.
V*® si*	P^OP31^3 Beneška republika, je bilo tudi
v taJn0U£>rave’ svoboščin in pravic Beneških Slovencev, ki kolje počutili kot njihovi	rojaki Slovenci y sosed-
«1	Sl0v	. Francozi so v kratkih letih	svoje okupacije v Bene-
fenijj odpravLli domače sodstvo in odpravili sosednje. ^^ijsk8	leta	1816., ko je Beneška Slovenija pripadla
^einu cesarstvu, iztrebila in poteptala še zadnje ostan-
ke sosedenj, zmanjšala pravice občin in odpravila mirovno so? dišče.
Zato so Beneški Slovenci upravičeno sovražili fevdalno, reakcionarno Avstrijo, ki jim je jemala pravico njihovih svoboščin, ki so j ih štiri sto let uživali pod Beneško republiko. Želeli so si nazaj čase, ko so živeli pod, zaščito beneškega se~ nafa, ko se nihče ni vmešaval v njihovo domačo upravo, ko so bili sami svoji gospodarji in ko so svobodno uporabljali svoj slovenski jezik t) cerkvi in upravi.
V revolucionarnem letu 1849. so ustanovili narodno stražo, zgradili barikade pri Stupici, položili sklade skfll na pobočjih Matajurja in Mije in hiteli y kompanljah proti Avstrijcem, ki so prodirali od Kobarida,
Leta 1864. je 24 slovenskih fantov nastopilo v garibaldinskih uniformah v Gorenjem Brnasu proti Avstriji, leta 1866. pa so se v vojni med Italijo in Avstrijo zopet zbirali v četah proti Avstriji in na plebiscitu istega leta glasovali proti njej.
Prišla je Italija, ki je postopal« z njimi ne kot Beneška republika, temveč kot Avstrija in še huje kot Avstrija. List uradnih krogov videmske pokrajine «Giornale di Udineu je že kmalu po plebiscitu in po borbah Beneških Šimencev že 22. novembra 1866. pljunil na garibald,instvo Beneških Slovencev, na, njihova čustva ljubezni do demokratičnih in narodnoosvobodilnih načel, ki so jih oznanjali veliki duhovi Zedinjene Italije. Kar se Beneški republiki skozi 400 let ni sanjalo, so uradni krogi Italije preko uGlornale dl UiHne» povedali že prve dni: «Cimprej hočemo italianizirati Beneške Slovence!»
Sledil je udarec za udarcem. Italija se je spremenila v Avstrijo. Največjemu slovenskemu kraju St. Petru Slovenov so odbili slovenski del imena in ga spremenili iz San Pietro de Schiavonl v San Pietro al Natisone. Leta 1877. je ustanovila italijanska vlada italijansko učiteljišče, da bi cimprej poitalijančila Beneško Slovenijo. Posebno Jo je zagodla italijanska država s sodnijami. Kot poroča dr. Podrecca v svoji knjigi «Slavia Ita-liana» iz leta 1884., niso imeli italijanski sodniki pojma o krajih Ih njihovi zgodovini. Pod Beneško republiko so izpraševali v sodnijskih zadevah vsakega Beneškega Slovenca z dvema pričama, ki sta znala perfektno slovenski. Ze takrat, to je pred letom 1884., pa so italijanski sodniki renčali nad razočaranimi Beneškimi Slovenci, ki so mislili, da dobe z Italijo svoboščine Beneške republike: «Ti si italijanski državljan, torej moraš znati italijansko!« Zbeganemu slovenskemu kmetu iz Beneške Slovenije, ki ni razumel Italijanskih vprašanj sodnikov, so očitali, da noče odgovarjati sodnikom. Dr. Carlo Podrecca, ki mu pač nihče ne more zanikati njegovega italijanskega potriotizma,
159
aiNAHNa rasHOMiaa
3e na koncu poglavja o italijanski justici v Beneški Sloveniji napisal na 73. strani svoje knjige «Slavla italiana« v letu 1884.: «Italijanska justica ni ne priprosta, ne hitra in ne poceni; turška in že hočete hotentotska procedura je gotovo bolj človeška in racionalna kot pa italijanska nad nesrečnimi Beneškimi Slovenci«.
Tako je postopala po letu 1866. italijanska uprava z Beneškimi Slovenci po sodnijah; kako Pa je bilo z demokracijo po drugih uradih, po davkarijah, na prefekturi in kvesturi, si pa lahko predstavljamo in je bolje, da tega ne omenjamo.
Gospodarsko so se vse pokrajine okoli Beneške Slovenije razcvetele, edino Beneška Slovenija je vsako leto bolj propadala, O italijanskem šolstvu vemo, da nas je v 84 letih naučilo toliko, da smo Beneški Slovenci na pol analfabeti v slovenskem in Italijanskem jeziku.
Ali naj naštevamo letnice in cerkve, ko so po letu 1866. izganjali slovensko petje, pridigo in molitve iz cerkve Beneške Slovenije? Kar nič niso čakale oblasti po plebiscitu, da ne bi že takoj isto leto izgnale slovenskega jezika iz celP vrste cerkva. Ze leta 1866. so namreč prepovedali slovenske pridige v
fljjf
Praprotnem, Rbrnandolu, Cameji, Teru, Podbrdu, Steli h1 L panu, leta 1870. v dveh' cerkvah, leta 1880. v Malini, leta 1“^ v petih drugih cerkvah itd. Kaj naj bi naštevali? Sedal Arturo Manzano in compagni radi stisnili za vrat še tisto P ščico slovenskih duhovnikov, ki so po nekem čudežu tak nedemokratskega postopanja države in nekaterih višjih j nih krogov ostali v Beneški Sloveniji, da ne bi moglo Pr* njihovih grl slovenska beseda.	^
V šoli ne sme spregovoriti učitelj slovenske besede, V ^ kvi duhovnik ne sme dati blagoslova v domači besedi. To ,^ bo svoboda slovenske besede v Beneški, Sloveniji, kot 3° in želijo šovinistični krogi in ljudje «alla Čeccherini«. ^ V zadnji vojni so se Beneški Slovenci prvič borili zas«-več za oglejske patriarhe, ne za Beneško republiko, ne za * ^ coze in tudi ne za Italijo, ki se je tolkla to pot za Po 150 letih so imeli kot pod Beneško republiko, dva ine od 9- septembra do 9. novembra 1945 spet svojo samoUPr® svojo republiko -- Beneško Slovenijo.	,,,1
Iz «S'oče» (Gorica 13. maja
Pirinska in Egejska Makedonija
Iz knjige Dimitra Vlahova, podpredsednika prezidija Ljudske skupščine FLRJ in predsednika Ljudske fronte Makedonije
r-
Makedonski narod ima podobno usodo, kot slovenski. Izven svobodne domovine živijo Makedonci še v dveh drugih državah; v Bolgariji Pirinski, v Grčiji Egejski Makedonci.
V Pirinski Makedoniji je 250.000 prebivalcev, od tega
840.000	Makedoncev, 4000 Bolgarov in 6000 Turkov. Med Makedonci jih je 40.000 po rodu iz Egejske Makedonije.
Pirinska Makedonija ima važno vlogo v gospodarskem življenju Ljudske republike Bolgarije. Kmetijstvo je zelo ržz-vito in čeprav obsega površina obdelovalne zemlje le 60.000 ha, vendar tam zlasti v zadnjih letih pridelujejo velike količine tobaka, kar pomeni tretjino vsega tobačnega pridelka na Bolgarskem. V letu 1950 nameravajo pridelek povišati za C,000.000 kg, ker bodo opravljena pomembna melioracijska dela in bodo pridobili še 6000 ha zemlje, ki je zdaj pod vodo. Pridelovanje tobaka je glavno opravilo Makedoncev v Pirinu; opravlja ga 22.000 družin.
Druga važna gospodarska panoga je gozdarstvo. Pirinska Makedonija daje več kakor četrtino vsega lesnega pridelka Bolgarije. 2ivinorejo vzdržuje tisoče družin, zlasti v razloškem, nevrokopskem in svetovraškem okraju.
Industrija je šibko razvita, vendar se trudijo, da bi ustanovili industrijska podjetja in izkoristili surovine, ki jih pridobivajo v deželi zlasti les in oljenice. Zelo razvito je zadružništvo.
Po ljudski revoluciji 9. septembra 1944 so Makedonci v Pirinski Makedoniji dobili — kakor vsi drugi državljani Ljudske republike Bolgarije — vse državljanske in politične pravice. Po svoji politični zavednosti so pred drugimi pokrajinami na Bolgarskem. To sl lahko razlrgumo s tem, da so se več kakor pol stoletja z orožjem borili proti imperialistom za politično, gospodarsko in socialno osvoboditev. Njih visoka politična zavest se je pokazala tudi pri volitvah v bolgarsko Narodno sobranje leta 1946. Izmed vseh pokrajin na Bolgarskem je pokazala najvišje število volivnih udeležencev Pirinska Makedonija s 95 odst. volivcev, ki so oddali glas. Od teh jih je okoli 80 odst glasovalo za kandidate Otečestvene (domovinske)
fronte. Od 16 ljudskih poslancev Pirinske Makedonije )e članov Komunistične partije Bolgarije.	,
Tudi v kulturnem pogledu je Pirinska Makedonija ^ napredovala. Nepismenih ljudi je le malo. V pokrajini je ^ go ljudskih šol, imajo trirazredne in popolne gimnazije, 1'm teh nižje tehniške in srednje tehniške šole. Poleg šol ' jjj, tudi druge kulturne in prosvetne ustanove; ljudska vseuiu. čitalnice, knjižnice, knjigarne, kinematografe, pevske diletantske in folklorne skupine itd. Prav tako imajo jrir zdravstvenih ustanov, bolnišnic/dispanzerjev, ambulant *n.,rf gega. V Pirinski Makedoniji so odprli več knjigarn, v ,j/ so prodajali knjige v makedonskem jeziku. To so bile P ft’ nice založbe LR Makedonije in prodajale so njene izdaje-kedonci v Pirinu kažejo veliko zanimanje za književn0,8 < makedonskem jeziku. Novoustanovljeno ljudsko gledali^ ^ Gornji Džumaji je prirejalo predstave v makedonskem 3e in je imelo pri .svojem delu velikanski uspeh.	^iji
Narodna zavednost našega ljudstva v Pirinski Maked ^ je, prav kakor politična, zelo visoka. V absolutni vefinl . ji odst) se zavedajo, da pripadajo makedonskemu narodu. je izbojeval svobodo in enakopravnost y družbi drugih n dov Jugoslavije.	jt
Ob popisu prebivalstva v LR Bolgariji januarja 1947 kljub vsemu izjavilo 75 odst. prebivalstva Pirinske Maked0 ^ in v obrazcih zapisalo, da je makedonske narodnosti. v obrazcih popisa ni bilo rubrike »makedonska narodnosti*.
skem: Bolgare, Turke, Romune, Cigane. V petriškem oltr $ se je tako izjavilo 95 odst prebivalstva, v nevrokopskef*1^ odst., v svetovraškem 90 odst., v razloškem 60 odst., v 8°r džumajskem	okraju pa polovica prebivalstva.	,
Ko sem	bival v Pirinski Makedoniji, sem spoznal,	jjgi
želi vse ljudstvo te pokrajine priključiti k Ljudski rePu Makedoniji;	«2elimo se Združiti z našimi brati	Iz Vard3,^
Makedonije	v Ljudski republiki Makedoniji, v	Zvezi
Slovanov!« — sem slišal odmevati po vseh krajih, koder ’ a me je vodila pot in koder mg je sprejemala množica meS
in vaškega prebivalstva.
(Nadaljevanje
siedi)
— 160
0S6T	'82