Jtowtefa& asilo DELAVSKEGA s V'E t a LETO m. ★ 1982 * §T. 11 NOVOTEKS glasilo delavskega sveta Tekstilne tovarne NOVOTEKS Novo mesto 1962 Letnik 111. Št. 11 (26) November lidaja: delavski svet Ureja: uredniški odbor Odgovorni urednik: Samo Medic Naslov uredništva: Novoteks, Novo mesta oersterjeva' 10 telefon 21-030 Zunanja oprema: Bojan Brovet Tiskjnaslovne‘strani in vezava: Valvazorjeva tiskarna Videm-Krško Naklada: 760 Izvodov T A r1. ( ■ VSEBINA: Rojstvo nove Jugoslavije Ustava — zgodovina nove ustave pri nas in njen P0111 Spomin na 26. november 1942 Iz zasedanj samoupravnih organov Ob odhodu tov. Luke Dolenca Sindikalna podružnica predilnice v Metliki je razpfa ljala o polletnih uspehih Nesreče pri delu in na poti na delo nje* Nastajanje ognojka zaradi pokvarjenega zoba i*1 gove posledice Nekaj navodil iz socialnega zavarovanja Udeležili smo se republiškega prvenstva v kegUa borbenih igrah Nagradna križanka Naša kronika ROJSTVO KOVJ JUGO3L VIJJ Nihče si ni predstavljal. ko je leta 1941 tako neslavno končala stara jugoslovanska vojska, da bo že nekaj dni po tem prižela rasti nova armada ■ partizanska vojska, ki je nastala pod okriljem Komunistične partije, napre dnin političnih sil in svobodoljubnega ljudstva. Prvim borcem - komunistom so 1 malu sledili novi in novi borci, ki jim je bilo več za svobodo, kakor pa za življenje pod okupatorjem. Nastajale so četice, odredi in briga de. Ustanavljali so se ljudski odbori. Vedno več okupatorske vojske je bilo vezane na nase ozemlje, za katero je okupator mislil, da ga je pokoril že v rrvih dneh, ko je bivšo Jugoslavijo take hitro likvidiral. Sovr nik je divjal in pošiljal vedno nove divizije na nase partizanske enote, toda uspel ni. D. Ig: desetletja zatiranja domače in tuje boržuazi-je in pretiljudskih režimov so skovala na.e a proletarca in kmeta v nepopustljivega borca za sv< b 'do. in lepše življenje. Svet je začuden spremljal !: ;odke pri nas. Nasa borba je postala simbol za vse podjarmljena narode, ki so si pričeli .rediti svojo novo državo. Za to priznanje je bilo potrebno preliti potoke krvi, deset in desettisoci so žrtvovali za to svoja življenja. Toda ta kri ni "bila prelita zaman. Rodila je divizije in korpuse, ki so se "bolj tolkli sovražnika in gradila ljudsko oblast. Ta kri je vodila nase narode do I.zasedanja Protifašističnega sveta narodne osvoboditve v Bihaču in prvega zasedanja slovenskih poslancev v Čečevju ter do svobode. let težkih ofenziv in tisoče spopadov je bilo potrebnih, da so se zbrali ljudski odposlanci na II. zasedanju Protifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije v Jajcu. Ra zasedanju niso bili sprejeti samo dalekosežni sklepi, temveč tudi ukrepi, ki so odgovarjali dejanskemu stanju, ki ga je ustvarila borba. Ustrezali so željam in volji svobodoljubnih ljudi, ki so se b.rili za svobodo in boljše življenje. Odlok o vrhovnem zakonodajnem in izvršnem predstavniškem organu Jugoslavije, odlok o federativni ureditvi Jugoslavije in odlok o odvzemu pravice jugoslovanski kraljevi vladi v inozemstvu, da zastopa naše narode, so bili odraz razvoja naše borbe. Zavest lastne veljave in moči je dala našim narodom še več poleta, obenem pa 'dgrla oči tudi za -veznikom. Ti odloki so bili tudi temelj nadaljnje graditve ljudske oblasti in oblastnih organov ter so pripeljali dc tega, da se je uresničilo Karksovo načelo "Tovarne delavcem". dlck o priznanju narodno-osveoodilne borbe in o-dlok o uvedbi naziva "Maršal Jugoslavije", ki je bil podeljen našemu v< ditelju Titu, je bil odraz hvaležnosti in priznanja, ki ga je čutilo ljudstvo do svoje armade in njenega poveljnika . Za vse nase narode, zlasti pa za Slovence, je bil važen odlok o priključitvi Slovens e Primorske, Beneške Slovenije, Istre in otokov ob naši obali k Jugoslaviji. Ta odlok je bil rezultat dejanskega stanja na tem koščku naše domovine . Italijanska kapitulacija je sprožila množične vstaje, v katerih so prebivalci teh krajev manifestirali svojo pripadnost Jugoslaviji. Zasedanje v Jajcu pred 19 Isti ni dalo poleta našim narodom le v borbi preti okupatorju in njihovim pomagačem dc. popolnega osvobojenja, temveč nam je dalo tudi poleta za povojno graditev naše države in ljudske oblasti. -3- Rezultat II. zasedanja AVNGJ„a je na tisoče tovarn, na stotisoce novih stanovanj in preobrazba naše demo-vine v socialistično državo, kjer je skrb za delovnega človeka na prvem mestu. Preko 1,700.000 žrtev je bile potrebnih, da smo si priborili svobodo. Ogromno naporov'smo morali prenesti v borbi za gospodarsko osamosvojitev in se bo treba napornega del.;, da bomo zgradili socialistično državo, kajti le socialisti'na demokracija in socialistični odnosi nam lahko zajamčijo tisto, za kar je padlo stotisoce partizanov. Samo to je pot, ki nas vodi k dokončni uresničitvi takega življenja, kakršnega so predvidevali odloki, ki so bili sprejeti na II. zasedanju AVNOJ-a v Jejcu dne 29. novembra 1943. Jože Udovič USTAVA ZGODOVINA USTAVU PRI NAS II NJUN POMEN Na ozemlju sedanje Jugoslavije so bile v veljavi ustave mnogih držav: avstrijska, madžarska, črnogorska in srbska ustava. Od vseh teh je bila najbolj zanimiva srbska ustava, ker je ta pomenila boj srbskega naroda za neodvisnost in svobodo. Srbi so hoteli z ustavami zavarovati demokratične pravice proti težnjam srbskih vladarjev, ki so hoteli vladati brez sodelovanja narodov. Ko je izbruhnila prva svetovna vojna, je srbska vlada postavila za svoj cilj osvoboditev in združitev vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev. Krfska deklaracija iz leta 1917 je že pred koncem vojne zahtevala po načelu samoodločbe združenje vseh jugoslovanskih narodov. irvo jugoslovansko ustavo iz leta 1921 (Vidovdansko ustavo) je sicer izdala ustavodajna skupščina, vendar pa niti volitve niso ustrezale pr vični razdelitvi mandatov niti sama skupščina, ki vpričo kraljeve intervencije ni bila svobodna pri svojih odločitvah. Ta ustava je temeljila na enotnem jugoslovanskem narodu, ki ga ni bilo in zanikala obstoj posameznih narodov, Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki jih je prikazala samo kot plamena, Črnogorcem in Makedoncem pa se tega ni priznala. Uvedla je strog centralizem, s katerim je mogel srbski meščanski razred uresničevati svoje zahteve na škodo drugih narodov. Hrvati so takoj stopili v opozicijo in dolga leta niso prihajali v parlament. 6. januarja 1929 je kralj Aleksander enostransko odpravil Vidovdansko ustavo in 3. septembra 1931 leta izdal novo ustavo, pri kateri ljudstvo ali izvoljeno predstavništvo sploh ni sodelovalo. Ta ustava je uvedla m on arh or'c. cističen režim, birokrat ično policijsko in centralistično državo, ki je dobila ime Kraljevina Jugoslavija. 9. oktobra 1934 je bil v Franciji v Marseillu ubit kralj Aleksander in vodstvo države je prevzel namesto mladoletnega prestolonaslednika knez ravle Karadjordj svić. V istem Času je razen notranjih razprtij, gospodarskih težav zaradi kmečkih dolgov in splošne pravne nesigurnosti nastopal v vse večji meri pritisk sil osi Nemčije in Italije, ki sta s peto kolono prepletli vso našo deželo in s tem dobili odločujoči vpliv na samo državno vodstvo. Končno je tudi jugoslovanska vlada 25. marca 1941 leta pristopila k trojnemu paktu. To je bilo ljudskim množicam dovolj. 27. marca 1941 leta je prišlo pod vodstvom Komunistične partije do prvega revolucionarnega izbruha. Takrat je ljudstvo izrazilo svojo nejevoljo in teko je prišlo pco. parolo "kolje rat, nego pakt" do padca vlade in vdora nemških in italijanskih oboroženih sil na naše ozemlje. Kmalu po okupaciji pa je izbruhnila revolucija pri vseh narodih Jugoslavije kot oborožen upor proti okupatorju. Z bojem uroti okupatorju je ljudstvo začelo graditi nove ustavne t c me1j e. Ti napori za graditev nove Jugoslavije in za nov ustavni c, lob etn so temeljili na čisto drugačnih načelih kakor pa vse dot tratne ustave na ozemlju Jugoslavije. Politična ideja je izvirala iz načel marksizma, oradvsem diktatura proletariata. Izhodišče pri tem je bilo n.-Čelo ljudske oblasti ki samostojno odloča o ureditvi države in družbe. Prvine novega ustavnega sistema so bile v Narodnoosvobodilnih odborih kot temeljih krajevnih organov revolucionarnih oblasti. Tako je naštel temeljni organizem nove Jugoslavije. Tako imenovani "Poeenaki predpisi" in predpisi iz Bihača 1942. leta so nudili prvi organizacijski predpis tem Narodnoosvobodilnim odborom (NVO). Do novega akta, ki je nosil ime Ustava federativne republike Jugoslavije, je bilo izdanih nič koliko uredb in predpisov, ki so urejevali delo in življenje na osvobojenem področju. Tako na primer zakon o agrerni reformi in drugi, 31. januarja 1946 leta je ustavodajna skupščina sprejela našo prvo socialistično ustave. Ta ustava ni bila nekaj stalnega, saj se je z različnimi dopolnitvami in predpisi dopolnjevala in spreminjala v koraku z razvojem in napredkom dežele. Vsi naši dosedanji ustavni dokumenti so bili sicer odsev določene razvojne stopnje in določenih odnosov, vendar so vselej odpirali perspektive in poti za redno socialistično in demokratično akcijo v skladu z doseženimi rezultati v razvoju dežele in socialistične zavesti. i rva ustava je imela zelo :■ o me robno vlogo v utrjevanju in razvoju naše družbe. Bila je ir sto orožje, ki je omogočilo delavskemu razredu in vsemu delovnemu ljudstvu, posebej pa komunistom in vsem zavestnim s cialističnim činiteljem naše dežele, da uveljavijo osnovne revolucionarne spremembe, ki so bile nujno potrebne za okrepitev osnovnih iz -hodišč s. oializrna in za nadaljnji razvoj socialističnih odnosov. 1946. leta smo tako dobili prvi zakon o nacionali zaciji, dve leti pozneje pa je izšel še drugi zakon o nacionalizaciji, ki je zajel širše področje. S tem, da smo .r,v-zeli proizvajalna sredstva v državne roke, še ni bilo uresničeno akcijsko geslo delavskega gibanja '''Tovarne delavcem, zemljo km.tom", To geslo vsebuje cel program socialističnih odnosov v proizvodnji, v pogledu drukoene lastnine in pogledu pravic in dolžnosti delovnih ljudi. Zato smo na prvem izrednem zasedanju zvezne ljudske skupščine' 19 5o. leta sprejeli Temeljni z .kcn o upravljanju državnih gospodarskih podjetij in višjih gospodarskih združenj po delovnih kolektivih. Te spremembe so zahtevale revizijo prve ustave v tistih delih, ki so bili glavna ovira z novo prakso. 1953. leta je bil izglasovan zakon o splošnem zemljiškem skladu in obdelovanju zemljiških površin. S tem zakonom je bilo določeno, da sme imeti vsako gospodarstvo največ 1C ha obdelovalne površine. Istega leta smo sprejeli ustavni z: kon. .Največji pomen ust vnega zakona je v tem,da je na široko odprl pot praksi samoupravljanja in vsem tistim spremembam v ekonomskih odnosih, ki so omogočile takšno -rak-so. V tem smislu predstavlja ustavni zakon načelen prelom glede na prejšnje stanje in pomeni neposredno pripravo na sedanje -6- stanje. 1359. Ista je sprejet z Mr on o nacionalizaciji najemnin stavb in gradbenih zemljišč t:.r vrsta uredb in predpisov, ki so usmerjala delo, na primer, koliko ljudi lahko zaposluje privatni obrtnik in drugo. (se nadaljuje) Danilo Kovačič Sl GUI N K A 26. NOVIMI! IR 1342 V zadnji vojni je bilo v naših 1 rajih po vsej domovini toliko zanimivih dogodkov, ki so povezani z narodne revolucijo, da jih bode zgodovinarji in drugi opisovalci naše hrabre preteklosti le težko vse opisali. Vseh teh dogodkov ne morejo opisati tako, kot jih je ljudstvo samo doživljalo. Zato so mnoga naša mesta, naselja ali občin? določile dan, ko se je zgodil kak pomemben dogodek za svoj krajevni ali občinski praznik. Tak praznik prosi'.vijamo v le oliki 26. novembra. Letos je preteklo 20 let od dogodka, ki nas spominja na junaško zmage partizanov v .Beli Krajani. Le leta 1942 je bilo več vasi na pobočju Gorjancev svobodnih. Okupator jih je sicer štel za svoje, vendar si njege v, vojska in organi oblasti niso upali do njih, ker so tam križarile partizanske čete. V juniju so partizanske mote n.padle sovražni kovo postojanko na Hrastu in jo uničile. Zato se je okupator toliko bolj krčevito držal in utrdil na Suhorju, Rada-tovičih in ' strižu. V noči 26. in 27. novembra sta Cankarjeva in 13. proletarska brigada napadli utrdbe na Suhorju in po težkih bojih f regnali sovražnik«, ki je imel utrdbe v šoli in župnišču. Na cesti pred trnov,cm so brigade postavile zasedo, ki naj bi preprečile ■rihod italijanske vojske iz Metlike. Prvo pomoč za ranjence so organizirali nekje za Bimovico, prebivalstvo pa je s rbelo za prevoz v bolnišnice. ii.a^ad je bil izvršen iz šestih položajev. Okoli 11 ure so partizani zasedli šolo, okoli župnišča pa je trajala borb., do jutra, Preko dneva so likvidirali še ostale sovražne skupinice, iz ostalih postojank pa se je sovražnik sam umaknil, ko je spoznal veliko moč n šili brigad. V tej akciji je sodelovalo več naših članov kolektiva, ki se še dobro spominjajo vs h podrobnosti. Na ta dan se vsi obesni spominjamo borcev, ki so darovali svoja življe- nja za zmago. Ob tem spominu sme ponosni na uspehe, ki jih na področju občine dosegamo v gospbdarstvu in pri nadaljnji izgradnji socializma. Anica zugelj IZ ZASEDANJ SAMCU!RAVNIH ORGANOV V mesecu novembru so imeli sveti enot redne seje, na katerih so razpravljali o devetmesečnem obračunu podjetja, prodajalne in menze, o spremembah v vodstvu podjetja ter tekoči problematiki v posamezni ekonomski enoti. Iz poročila in razprave je razvidno, da je bilo poslovanje podjetja uspešno. Sl boi rezultati pa so bili zabeleženi v prodajalni podjetja. Iroizvcdnja v predilnici mikane preje se odvija brez večjih težav ter je bil plan v mesecu oktobru presežen za 51,98 j. Komulativno je bil plan do konca meseca oktobra dosežen s 131,86 j ter bo po predvidevanjih dc konca leta visoko presežen. Večkrat pa nastajajo težave zaradi surovin, v n.ar doslej zaradi tega ni prišlo do zastojev. V teku meseca decembra se b- pričel tečaj za pr e-dilske mojstre in podmojstre. Iz predilnice mikane preje bosta obiskovala tečaj dva sodelavca, predilnica česane preje pa bo poslala na t-a tečaj 3 sodelavce. Zaradi proizvodnih uspehov so bili tudi osebni dohodki na zadovoljivi višini. slani sveta so se nato pogovorili o raznih manjših problemih, ki večkrat nastajajo v proizvodnji ter sprejeli ustrezne sklepe. ±redilnica Česane preje v mesecu oktobru plana ni dosegla iz objektivnih težav, ker je bilo par partij česan-ca slabše kvaliteta. Komulativno pa je bil plan dosežen s loo,41 'j. ludi v tem obratu nastajajo večkrat težave s surovinami. Predvidoma bodo te težave v :.rihodnjem letu še večje, zato bo potrebno organizaciji proizvodnje posvetiti še več pozornosti kot doslej. L o daljši razpravi o organizaciji dela v predpripravi predilnice je bil sprejet sklep, da se v tem oddelku uvedejo kolektivne norme po uspehih VII. pasaže. S tem se ho zainteresiralo tudi sodelavce na ostalih pasažah, da bodo pomagali tam, kjer proizvodnja predstavlja ozko grlo. lo tem sistemu se ho poiskusno obračunavalo 1 mesec, nakar se hc svatu enote predložilo dosežene rezultate v nadaljnjo razpravo in odločanje. Na predilskih strojih se opaža, da imajo zaposlene sodelavke tudi pri istih partijah zelo različne pneuma-filske odpadke. Te razlike znašajo tudi več kot 1 kg pred-preje. 0 tej zadevi je razpravljal svet enote že na prejšnji seji ter imenoval komisijo, katero je zadolžil, da to zadevo razišče ter svetu poda ustrezen predlog za odpravo nepotrebnih odpadkov. Komisija je zadevo raziskala ter dala svetu predle g za uvedbo normativa odpadkov. Svet se je s predlogom strinjal ter uvedel poiskusen obračun na osnovi • predloga. Na osnovi doseženih rezultatov ho o zadevi ponovno sklepal. N- dalje je svet razpravljal o raznih sporih in prepirih med delavkami ter nastanku pomešanih partij. Sprejel je ustrezna sklepe, ki naj te nepravilnosti odpravijo. Svet enote je poslušal tudi poročilo komisij sveta enote ter imenoval komisijo z . orometno varnost. Komisijo sestavljajo: Jože Dosen kot predsednik:, Ivan Jerina, Marija KapuVin in Angelca Irebilič pa kot člani. Naloga komisije je, da skrbi za prometno varnost s tem, da koristnike prometnih sredstev poučuje o njihovem pravilnem korišče -nju in poznavanju prometniki predpisov ter skrbi, da so prometna sredstva Članov kolektiva k,-'kor tudi sredstva,ki so last podjetja, stalno v brezhibnem stanju. Svet tkalnice je na svoji seji ugotovil, da tkalnica v zadnjem času dosega zelo lepe proizvodne uspehe. Plan votkov jc bil v oktobru izpolnjen s 128,19 i° ter predstavlja najvišje d' seganje plana v letošnjem letu pri isti strojni kapaciteti. Komuiativno je bil plan izpolnjen s 116,76 Z boljšo organizacijo dela pa se bo v bodoče dalo še bolj izkoristiti strojne kapacitete. Tudi odpadki, Čeprav so se zmanjšali, so še vedno previsoki. Z njihovim zmanjšanjem se da se precej prihraniti, kar bi vplivalo tudi na osebne dohodke. valiteta izdelkov je dobra, da se pa Še izboljšati. Čeprav bi naročene statve že davno morale prispeti, jih še vedno ni, ker podjetje T ; SIILSTIt 'J ni izpolnil svojih pogodbenih obveznosti. V novi hali so stroji delno že montir.ni, delno se pa še montirajo. Svet enote je razpravljal tudi o spremembah in dopolnitvah pravilnika o kvaliteti ter sprejel naslednje popravke s ‘Tkanj e Točka 6. I rega po votku zaradi g< stote za vsakih začetih 1C cm " 11. Raztrgana tkanina po votku za vsak slučaj " 13. Zamenjan votek za vsak cm tkanine ^av ij_an_je osnov e_ Točka 3. nepravilno vezanje za 1 slučaj Snovanj e Točka 1. Nepravilna širina osnove, ki se ne škrobi, nad 3 cm za vsak cm " 7. Nepravilni vzorci snovanja za vsak slučaj s snovalka tehnik - 15 točk - 20 " - 3 " - 50 točk: - 20 točk 100 točk 300 " Dopolnilas Tkanj e 1. oic - 1 slučaj se ne obračunava, nadaljnji bii,i se obračunavajo kot manjkajoči votek za 5 cm 2 točki 2. Zapar.na tkanina se obračunava kot manjkajoči vet-k - 5 cm 2 točki 3. Nepravilna gostota pri meritvi na 5 cm razdalje do 2 votka 0 točk, za vsak nai.ljnji votek 20 točk 4. Napačen vdev, ko tketa 2 tkalki, plača tista, ki je naredila napako in sicer svojo odškodnino in še polovico odškodnine tkalke,ki tke naprej. ^avijarije- ;vgt;ka 1. Nepravilno vezanje vozlov 50 točk Sukanje 1. Nepravilno, vezanje vozlov 5C točk Snovan.j e 1. Nepravilno vezanje vozlov 5C točk Škreblja n j e_ 1. Nepravilna airina osnove nad 2 cm za vsak cm ■ 20 točk 2. Nepr-vilno vezanje vozlov 5c točk Vse komisije sveta enote so bile deiavne ter odpravile svoje naloge. Sprejet je bil sklep, da komisija za norme pregleda norme v predpripravi tkalnice ter o rezultatih pi roča na naslednji seji svota. J ker se je opazilo, da nekatere sodelavke in sodelavci v tkalnici, ki so prišli v zadnjem času, se ne obvladajo zadovoljivo svojega dela, je bil sprejet sklep, da se jih pošlje na enomesečni tečaj. Na njihovih mestih pa jih bodo zamenjale sodelavke, ki so tak tacaj že absolvirale. • Svet enote apretura je v oktobru dosegel proizvodni plan s 125,54 7°. Komulativno pa je plan dosežen s 113,73 Finančni plan pa je bil dosežen s 128,72 k. V ekonomski e-noti trenutno ni posebnih problemov ter se proizvodnja odvija ncrnv'lno. čekaj težav imajo le v izšivalnici, kjer nekaj izšivalk ne dosega norm. Tem delavkam bo potrebno posvetiti več pozornosti in ee'v bodoče še vedno ne bi dosegale norme, naj bi se jih premestilo na kako drugo delovno mesto. Krčilni stroj zadnje čase ne dela dobro. Večkrat pušča zaradi preveč ohlajene pare made,e. Stroj bo potrebno temeljito popraviti ali pa nabaviti novega. Medfazni kontroli blaga bo potrebno posvetiti vso pozornost. Blago, ki ima madeže, se ne sme pošiljati v nadaljnje faze obdelave, temveč ga je treba pravočasno vrniti, da se napaka popravi,. Svet enote uprava-zuhanji obrati je poleg drugega razpravljal tudi o ustanovitvi novih delovnih mest "vodja investicijskih del" in "voznik viličarja". Sprejet je bil sklep, da se ustanovitev istih predlaga delavskemu svetu. Razpravljal je tudi o raznih manjših problemih ter sprejel ustrezne sklepe. loleg tega so sveti enot razpravljali o proizvodnem planu, ki ga je po pooblastilu delavskega sveta pripravil upravni odbor. S predlogi plana so se vsi sveti strinjali ter jih. predlagali delavskemu svetu v potrditev. Upr:vni odbor je na svoji 7. redni seji dne 16. 11. 1962 razpravljal o razrešitvi dosedanjega direktorja tov. S anislava Dolenca, ki je bil po potrebi premeščen za predsednika okrajnega ljudskega odbora Novo mesto. Ired-sednik upravnega odbora je v kratkem opisal uspehe, ki jih je pod njegovim vodstvom doseglo naše podjetje. V imenu samoupravnih organov in kolektiva se je zahvalil za ves trud ki ga je vložil v 15 letih, odkar je bil član našega kolektiva, zlasti pa v zadnjih 9 letih, ko je bil direktor podjetja. Tov. Dolenc se je nato z.hvalil za sodelovanje ter poudaril, da so bili uspehi, ki jih je doseglo podjetje, plod tesnega sodelovanja med samoupravnimi organi, partijsko organizacijo, sindikalno organizacijo in upravo podjetja. Pozval je vse, da še v nadalje tesno sodelujejo z novo imenovanim vršilcem dolžnosti direktorja tov. Miranom Simičem ter mu nudijo vso potrebno pomoč. Obljubil je, da se bo tudi na novem delovnem mestu zanimal za razvoj podjetja ter nam po svojih močeh še nadalje pomagal. Na koncu seje je bil sprejet sklep, da se tov.Dolenc razreši kot direktorja sl. 12. 1962. S tem dnevom prevzame njegove posle tov. Miran Simič, katerega je občinski ljudski odbor Novo mesto imenoval kot vršilca dolžnosti direktorja. V zvezi s tem se bo izvršila tudi sprememba v registraciji podpisnikov, ki lahko podpisujejo podjetje. Podpisniki so : .Miran Simič, Franjo Kelner, Franjo Svent in Milena Baškovič. DelavsLi svet je na svoji seji dne 26. 11.1962 poslušal poročilo o 9-mesečnem obračunu. Ker so o tej zadevi predhodno razpravljali že vsi sveti enot in upravni odbor, je bil obračun po krajši razprt?.vi potrjen. (0 rezultatih smo poročali že v prejšnji Številki glasila). Predsednik upravnega odbora je nato podal poročilo o delu upr vnega odbora od zadnjega zasedanja delavskega sve ta dalje. Iz poročila je razvidno, da je upravni odbor imel v tem času 3 redne in eno izredno sejo. Sklepi, ki so bili sprejeti so bili tudi izvršeni. V razpravi o predlogu plana za leto 1963 je bilo soglasno sklenjeno, da ostaneta proizvodna plana predilnice česane preje in mikane preje enaka kot v letu 1962 s tem, da se planirana količina tkalske preje porabi izključno za lastne potrebe, medtem ko bomo triko prejo Ve nadalje prodajali. Ker mikanega blaga v bodoče ne bomo več izdelovali, bo predilnica mikane preje delala v letu 1963 samo za prodajo. V tkalnici se bo prihodnje leto izdelovalo samo blago iz česane preje. lian predvideva povečanja količin za nekaj več kot 2o 7°. Sprejet je bil tudi plan izvoza, ki je 5-krat višji kot v letu 1962. V prihodnjem letu bomo morali izdelovati več tkanin iz sintetičnih vlaken, saj je v planu 30 °!° porabe. Varnostni tehnik je poročal o zdravstvenem stanju v podjetju. Iz podatkov je razvidno, da js bilo v I. polletju 1962 5,2 io bolniških izostankov. Zaradi tega, ker smo nad okrajnim povprečjem za 1$, smo morali samo v prvih devetih mesecih plačati dopolnilnega prispevka za socialno zavarovanje v znesku 5,651.ooo din. Irocent bolniških izostankov se je v naslednjih štirih mesecih zmanjšal ter znaša sedaj povprečno 3,5 Največ bolniških izostankov je imela predilnica mikane preje, ki je imela v I. polovici leta 7,1 /o v naslednjih 4 mesecih pa 5,2 io izostankov. Takoj za njo je tkalnica, ki je imela v I.polletju 6,2 v naslednjih 4 mesecih pa 3,5 i izostankov. Najmanj bolniških izostankov je imela uprava, in sicer v I. polletju 2,3 i°, v naslednjih mesecih pa 2,1 Zaradi bolezni je bilo v 9 mesecih letošnjega leta izgubljenih 3.627 delovnih dni. Zaradi porodniških dopustov pa nadaljnjih 5.225 delovnih dni, V 10 mesecih letošnjega leta je bilo 44 nezgod pri delu oziroma pri prihodu in odhodu z dela. V celem lanskem letu pa je bilo teh nezgod le 28. Zaradi nezgod smo imeli 506 izgubljenih delovnih dni. Skoro vse nesreče so se pripetile zaradi nepazljivosti delavcev samih. V nesrečah prednjači strojna delavnica, ki je imela letos že 16 nesreč, in to 8 pri delu, 8 pa izven dela. Sveti enot bodo morali vprašanju bolezni in nesreč v bodoče posvetiti potrebno pozornost, da se bedo izostanki zaradi njih čimbolj zmanjšali. 0 izvršenih inventurah je poročal tov. Plaper. Io daljši razpravi se je ugotcvilo, da so vse raz- like , razen komadnih mankov, opravičljive* Vse opravičljive razlike naj se ustrezno preknjižij o. Pri drobnem inventarju uprave, autoparka, skladišča pomožnega materiala in skladišča gotovega materiala ni bilo ugotovljenih razlik. Komisija za nabavo in razhodovanje osnovnih sredstev je predlagala nabavo naslednjih osnovnih sredstev; delovne mize za menzo, loščilca za parket za novo halo, 2 kom. oljnih radiatorjev za pisarne, kjer ni centralne kurjave, novega kolesa za kurirko in nakovala za strojno delavnico. Za predilnico Česane preje pa noj bi se nabavile potrebne garderobne omarice, oprema za higiensko sobo ter 4 kom. rezervnih elektromotorjev. Delavski svet je bil mnenja, da je predlog komisije umesten, ter sklenil,da se predlagana osnovna sredstva nabavi. Poleg tega pa je sklenil, da se nabavi nova telefonska centrala, stara pa odproda. Nabavi naj se tudi radioaparat za avto FIAT 21oo. Na predlog komisije je delavski svet tudi sprejel sklep,da se odproda 2 kom. šivalnih strojev, ki jih v apreturi več ne rabimo. Jože Udovič OB ODHODU TOV. LUKE Dv • JTCA Naš dosedanji direktor Luka Dolenc je bil premeščen na novo službeno dolžnost. Zaradi njegove predanosti graditvi nove družbe in sposobnosti je bil izvoljen za predsednika okrajnega ljudskega odbora Novo mesto. Ko se sedaj poslavljamo od njega, je prav, da pregledamo napredek našega podjetja, ki je bil dosežen pod njegovim uspešnim vodstvom. Ko je tov. Dolenc prevzel vodstvo podjetja, je ob koncu leta 1953 znašal bruto produkt 728 milijonov dinarjev v 9 letih pa se je povečal na 3,415 milijonov, kar predstav lja 4,7-kratno povečanje. V istem času pa se je delovna sila povečala le za 2,39-krat. Mikane preje smo leta 1953 izdelali 125 ton, v letu 1961 pa 227 ton, to je za 82 $ več, V letu 1953 je bilo izdelanih 488.000 m2 tkanin, v lanskem, letu pa 731. ooo m2, kar je za 5o $ več. Pri tem je treba pripomniti, da je proizvodnja česanih, tkanin predstavljala celo majhen odstotek celotne proizvodnje, medtem ko sedaj proizvajamo skoraj same tkanine iz česane preje. -asane preje v letu 1953 nismo izdelovali, lani pa smo jo izdelali 527 ton. Nabavna vrednost Gsnovnih sredstev je pred 9 Isti znašala 457 milijonov, ob koncu lanskega leta pa že 1.247 mi lijonov uin. Vrednost sredstev skupne porabe je znašala leta 1953 Is 22 milijonov, sedaj pa znaša lo5 milijonov. V letošnjem letu pa se je pričela gradnja dveh stolpnic in 4 montažnih hiš, kar bo vrednost sredstev skupne porabe povečalo za nadaljnjih 16o milijonov. Pa smo dosegli take proizvodne rezultate, so bile od leta 1953 do 1961 izvršene naslednje investicije; Leta 1954 je bil pokrit vmesni prostor med poslopjem barvarne in predilnice mikane pr .je. V ta prostor je bil še istega leta montiran nov leviatan za pranje surove volne, kat.ro smo do takrat prali drugje. Ker nismo imeli lastnih sr dstsv, smo dobili investicijski kredit od GLC Novo mesto. V naslednjih letih smo dopolnili opremo v barvarni. Odstranili smo zastarela lesena barvalna aparata ter ju nadomestili z novim modernim paratom. Nabavili smo karbonizirani stroj, sušilna stroja, centrifugo in odpirač volne . V lotih 1957-58 smo odku; ili novozgrajeno stavbo za predilnico česane preje v Metliki. Stavbo je bilo potreb no preurediti in dokončati. Nabavljeni in montirani so bili novi ;r e čilski stroji. V Novem mestu smo preuredili prostore za česalnico in barvarno česanca ter montirali potrebne stroje. Za to investicijo smo prispevali precej lastnih sredstev. Na pomoč pa nam je priskočil s krediti tudi CLO Novo mesto in republika. Največ sredstev pa smo v obliki po sojila dobili od zveznega investicijskega sklada. La je stekla proizvodnja v predilnici česane preje, ki je edina v Sloveniji, je bilo potrebno vložiti oiiblizno 800 milijonov dinarjev delno v osnovna, delno pa v obratna sredstva. S to investicijo se je že v letu 1959 dvignil bruto produkt za preko ICO %. Ustvarjena je bila baza za preusmeritev in nadaljnji dvig proizyodnje. V letu 1959 smo pričeli s preurejanjem tkalnice in dopolnjevanjem, strojne opreme. Nabavljenimi je bilo 8 tkalskih strojev znamke Schvvabe. Naslednje leto pa smo nabavili 26 statev gnamke VTB. Leta 1961 se.je pričela gradnja nove hale in garderobnih prostorov. Nabavili smo nove stroje za predpripravo tkalnice in pv večali kapacitete predilnice česane preje. To je v letošnjem letu delno že realizirano, delno pa bo v najkrajšem času. Vse to smo finansirali iz lastnih sredstev, loleg tega smo naročili tudi 2b novih statev znamke VTE. V tem obdobju smo poleg as omenjenih investicij nabavili oziroma doma izdelali še našle arijo strojno opremo za apreturo: tri pralne stroje, dvs barvalna stroja, krčil-ni stroj, vlažilni stroj, dva strižna stroja, fiksirni stroj, likalnik, stiskalnico, cdsesalni stroj, šivalni stroj itd. Za predpripravo tkalnice pa smo nabavili križno previjaini stroj, dublirko, navadni in efektno sukalni stroj. V vseh obratih so se izvršile rekonstrukcije in remont strojev. Tudi za družbeni standard se je skrbelo. Zgrajenih je bilo 10 stanovanj na Marofu, 2 stanovanji v Bršljinu, v Metliki pa je bila zgrajena 7-stan vanjs’ a stavba. Letos so bile postavljene 4 montažne hišo, v gradnji pa sta dva stolpiča s 40 stanovanji. Urejena je bila tudi obiatna ambulanta, adaptirana menza v Novem mestu, v Metliki pa odprta nova menza. Za odpočitek v času dopusta je bil v Novem gradu zgrajen počitniški dom. Tudi na področju delavskega samoupravljanja je b:1 narejen velik korak naprej. S formiranjem ekonomskih enot smo decentralizirali delavsko samoupravljanje. Izvoljeni so bili sveti enot, ki vodijo gospodarstvo v svojih enotah. Z izvolitvijo sindikalnih pododborov smo decentralizirali tudi delo sindikalne podružnice. Izdelani so bili pravilniki in pravila podjetja, ki usmerjajo delo in notranje življenje podjetja in so odraz gospodarskega stanja in stopnjo samoupravljanja v podjetju. Do takih rezultatov smo prišli zaradi pravilnega vodenja, zaradi sodelovanja med u .r-.vnim vodstvom, samoupravnimi organi, političnimi organizacijami in celotnim kolektivom. Ti rezultati so odraz pravilnega in pravočasnega reagiranja tako v podjetju kakor tudi zunaj njega, zaradi pravilne politike do trga, predvsem pa zaradi pravilne r z-širitve in specializacije podjetja. Tljub vsem težavam pri ur-osni evanju načrtov je bil tov. Luka vedno prvi iniciator in često tudi realizator zadanih nalog. Obenem pa je vsem nudil pomoč pri reševanju po- ' sameznih problemov, pa naj bo to strokovnega, samoupravnega, političnega ali privatnega značaja. Ko odhaja na ncvo še težjo dolžnost predsednika 0L0, mu želimo pri delu za dobrobit delovnega človeka mnogo uspehov, tako kot ga je imel med našim kolektivom. Zaradi uspehov, ki jih je dosegel v naši sredi in zaradi zaslug, ki jih ima za NCVGTjKS, se ga bomo vedno radi spominjali. Veseli bomo, kadar ga bomo lahko pozdravili v naši sredi in prepričani smo, da nas tudi on ne bo pozabil ter nam bo v potrebi s svojimi bogatimi izkušnjami vedno rad pomagal. Jože Udovič ZIItuILALNA PODRUŽNICA PRnDILiTICj V KLTLIKI J :: RAZPRAVLJALA 0 POLLETNIH USlbKIH - lani sindikalne podružnice predilnice česane volnene preje v Metliki so se zbrali na polletni konferenci, da bi pregledali Aosedaj dosežene uspehe v tem letu in si začrtali pet še plodnejšemu delu v prihodnji polovici leta. Dvorana, ki jo je tovarna "BETI" gostoljubno odstopila za to priliko, se je napolnila do zadnjega sedeža, v ozadnju jih je nekaj moralo celo stoje spremljati konferenco. Takšna udeležba na dan, ko je bila trgatev v polnem teku po vsej Beli Krajini, jasno priča, da naš delovni človek začenja resnično spoznavati vrednost napredka in uspehov svojega podjetja ter spremlja dogodke in pomaga premostiti težave, ki se poj vljajo znotraj in zunaj ,.<• - jetja. To začetnih formalnostih in poročilih je direktor tov. Luka Dolenc spregovoril o investicijah v predilnici česane preje. Klima naprave, ki so resnično nujno potrebne za zdravo, neovirano in optimalno proizvodnjo, so pred skorajšnjo montažo. S podjetjem ki jih bo montiralo, je pogodba že sklenjena, sredstva zanje so zagotovljena. V maju prihodnjega leta bodo dela s klima naprav mi končana. Investicijski program za dva nova prstenčeva stroja je izdelan in že vložen pri investicijski banki v Ljubljani. Dinarska sredstva zanje imamo, ker pa so nam za stroje potrebne devize,se bomo morali zanje potruditi z izvozom. Devize bi si lahko ustvarili z izvozom preje, ker pa je preja za nas polpro-dukt, je z našega stališča izvoz gotovega blaga mnogo donosne j ši. V zvezi z gradnjo stanovanj v Metliki je tov.Dolenc povedal, da bo v Novem mestu zgrajenih 40 stanovanj, ker je ObLO Novo mesto za to gradnjo nudil 51 kredit iz stanovanjskega sklada. Ker ObLO Metlika ne more nuditi primernih pogojev za podobno gradnjo večjega števila stanovanj, se bo treba zaenkrat zadovoljiti z gradnjo le dveh ali treh stanovanj v bloku v sklopu z ostalimi interesenti za gradnjo v Metliki. Vsekakor pa je treba že vnaprej predvideti povečanje števila stanovanj tudi za potrebni strokovni kader. V proizvodnji nas v prihodnje čakajo velike in težke naloge. Sestav surovin ne bo več homogen, kot smo ga imeli doslej. Predpisane mešanice za izdelavo še vedno kvalitetnih prej nam bodo delala nove preglavice, ki jih bo treba reševati s strokovnim znanjem in večjo prizadevnostjo in pazljivostjo delavcev za stroji. Glede na sestavino mešanice bi si lahko pomagali le toliko, da bi z devizami za izvoženo blago kupovali kvalitetnejšo volno kot je južnoameriška. Zavedati pa se moramo, da morajo biti naši izdelki kvalitetni, če ue hočemo uvrstiti v konkurenco na zahodnem tržišču, ki je devizno za nas volnarje najinteresantnejše. Z nekaj besedami se je tov. direktor dotalnil zelo aktualne zadeve, ki v nekoliko spremenjeni obliki razburja duhove, to je združevanje sorobnih podjetij ali integracije. Takšno združevanje ni upravičeno, če se s tem rešuje podjetje, ki bi sicer šlo v likvidacijo, pač pa je le tedaj umestno, kadar ekonomski pogoji zainteresiranih podjetij zagotavljajo večji skupni uspeh, k temu pa je potrebno de medsebojno zaupanje kolektivov in sporazum. Možnost gospodarsko neutemeljene združitve je imel "NOVCTLKS" s Tovarno perila Novo mesto. Ker pa se je pri proučevanju pogojev za takšno združitev pokazalo, da podjetji nimata sorodnih dejavnosti, je bila temu primerna tudi odločitev. V združitev mora poleg pozitivnih ekonomskih pogojev privoliti celoten k-lektiv tako enega kot drugega podjetja. Integracija ni trenutna modna novost, pač pa je način naprednejšega gospodarstva, način, kako z istimi razpoložljivimi sredstvi doseči večje gospodarske uspehe tam, kjer je to mogoče. Zaloge gotovega blaga, ki so po vsej državi precejšnje, nam no delajo preglavic, ker jih pač nimamo. Kolekcija naših artil lov je zastopana samo z dobro idoeimi vzorci in temu primerna je tudi finančna situacija nagega podjetja. Narodni dolu dek nagega obrata seveda ni velik, ker se le del naših, proizvodov prodaja, vse ostalo pa gre za lastno porabo* X;e pa se v okviru predilnice česane preje ne izkaže tolik n rodni dohodek, kot bi bilo pričakovati, se zato v okviru celotnega podjetja poveča toliko bolj, ker je vrednost finalnih izdelkov neprimerno večja. Da bi zmanjšali prevelike režijske stroške podjetja bo potrebno neproduktivne dejavnosti zmanjšati na minimum in preorientirati ostale moči v proizvodnjo. Režijske de -lavce bo sicer treba vnesti v spiske delavcev, za katere se črpajo sredstva ekonomske enote. Prav tako bo potrebno rešiti vprašanje delavca-polkmeta. Takten delavec ne more \seh svojih moči vložiti v delo za strojem, ker se mu osemurni delavnik v podjetju podaljša na 12 do 14-urnega doma. Na nekaj grivah zemlje raztresa ostanek svojih moči, namesto, da bi počival. le bi pomislil, koliko bi lahko spočit naslednji dan več ustvaril pri stroju in vse to pomnožil s utevilom delovnih dni v letu, bi lahko spoznal, da bi si "pridelal" poleg krompirja in zelja tudi belega kruha in še kaj. Prevzgoja delavca-polkmeta v pravega proletarca leži na ramah sindikalne organizacije. Precej uspehov je že požela pri tem prizadevanju, vendar šs vedno ni razdvojenost delavca izkoreninjena. V zvezi s proizvodnjo v obratu se je v diskusiji izrazila potreba po normah v predpredilnici,kjer so nenormi-rana delovna mesta. Pogoji za normiranje teh delovnih mest niso ugodni, vendar bo treba s temeljitim proučevanjem poiskati način, kako tudi tu normirati delo. Norme so potrebne zato, da lahko z njimi delavec sam kroji svoje osebne dohodke po svojih zmožnostih obenem pa prispeva k skupnemu uspehu, napredku podjetja in končno tudi k povečanju družbenega standarda. Ne smemo pa ostati samo pri koli'inski proizvodnji. Nobena od dobrin ne bi mogla biti ustvarjena, če bi delali nekvalitetno prejo z velikimi proizvodnimi stroški, ki bi nam obrezala v skladišču. Z vprašanjem kvalitete in prihrankov na materialu se je večkrat ukvarjal in razpravljal svet ekonomske enote, o čemer je obširno poročal sindikatu. V prihodnosti nas v pogledu kvalitetne in poceni preje čaka precej trd oreh - mešana surovina. Novi problemi bodo zahtevali mnogo truda, da bi se nove izkušnje kar najceneje pridobile in nam prihranile izpade v kvaliteti gotovih izdelkov. Tro-daja je vsak dan težja, proizvodnja vsak dan večja, izdelovati bo treba najkvalitetnejše in čim ceneje, da bomo mogli ra ko vseh težav. Vsak dan se zato zahteva tudi večje in obšir- nejše znanje. N? samo vodja enote 'ii izmene, tudi delavec pri stroju mora spoznati probleme, ki nastajajo v proizvodnji, poznati mora surovino, vrednost surovin in pomožnega materiala, stroj itd. NOVGTnKS" ima za izobraževanje delavcev in strokovnih kadrov že ustanovljen izobraževalni center. Prvi usposobljeni mojstri iz tega centra so že vstopili v proizvodnjo. Poskus z 2C tkalkami, ki so prišle na delovna mesta po končanem seminarju izobraževalnega centra, je pokazal presenetljive uspehe pri preseganju norm in pri kvaliteti. Skozi ta center se bodo v bodoče zvrstile tako tkalke kot pre-dice, uspos bij ali se bodo mojstri in mazači. Splošna predavanja tega izobraževanja je naša sindikalna podružnica že organizirala v zadetku leta, v naslednjih mesecih pa bodo še strokovna predavanja. dlani naše sindikalne podružnice so imeli priliko na konferenci zvedeti za spremembe zakona o socialnem in zdravstvenem zav rovanju in njegovem financiranju. Od 1. 1. 1963 bodo vsi stro. ki bolezenskih izostankov do 30 dni padli v breme podjetja. Tu se bo spet pojavil problem delavca-polkme ta, zaradi k. terega raste število takih bolniških izostankov ob večjih k: sčkih delih. V' diskusiji smo kritično obravnavali slabo udeležbo na raznih sestankih, kakor tudi na sejah sveta ekonomske enote. Nekateri primeri so seveda upravideni, vsem neupravičenim izostankom pa bi se dalo mogoče z nekoliko ostrejšimi ukrepi izogniti. Diskusija je prav tako obravnavala vprašanje dela mladine, kritične so bili tudi pregledani uspehi športnega udejstvovanja. Razpravljali smo o najrazličnejših vprašanjih, problemih in predlogih. Diskusija res ni bila razvlečena, vs-k od diskutantov se je potrudil, da je kratko in jedrnato povedal svoje misli. Lahko rečemo, d^ je brila konferenca res plodna in upravičena. M. M. -2o- NESDECE IRI DŠLU IN NA POTI NA DELO v miseču oktobru in novembru 12. oktobra se je ponesrečila pri delu Jožefa Novak, previ-j alka, obrat tkalnica. Imenovana je skupaj s sodelavko čistila pod v novem obratu. Sodelavka je Čistila pod z omelom, ki je bil na dolgem ročaju, s? njo pa je stala omenjena Jožefa Novak. r je sodelavka ni videla, jo je z ročajem omela sunila v levo roko ter ji ga lažje poškodovala, take da je morala iskati zdravniško pomoč pri zdravniku specialistu. Vzrok poškodbe; predolg ročaj na omelu in neprevidnost sodelavke. 6. novembra se je ponesrečila na poti na delo Jožica lečarič, kuharica. Imenovana je na stopnicah take nerodno stopila, da je padla ter si poškodovala levo roko nad za-petstjem. Ponesrečenka je nato iskala zdravniško pomoč v bolnici. Vzrok poškodbe ;; neprevidnost ponesrečenke. 8. novembra se je ponesrečila na poti na dele Jožica Kovačič, administratorka v oddelku apretura. Imenovana se je peljala z vlakom iz Velike loke v kovo mesto v službo. Ko je hotela izstopiti, ji je spodrsnilo, ker so bile stopnice mokre, ari tem je z nogami udarila v rob stopnice ter si jih poškodovala nad stopalom. Vzrok poškodbe; mokre stopnice in neprevidnost ponesrečenke. 14.novembra se je ponesrečil pri delu Jože Redek,strojni ključavničar. L. ';n veni je v oddelku e. pr e tura skupaj s sodelavcem montiral novo barvalno kad. Iri premikanju kadi je bil nepreviden ter z desno roko udaril ob oster rob barvulne kadi ter si jo lažje poškodoval. ’zrok poškodbe; ostri robovi na kadi in nepazljivo s t. žiro Jakša NA 3T -J -RJn OGNOJKA ZARADI PCKVALJ 'iNAGA ZOBA IR RJAGOVE PCSLADICE Skozi škrbino zoba prodirajo bakterije proti vrhu korena, kjer se razmnožujejo in povzročijo ognojek (apces). V akutnem stanju vnetja se ustvarja gnoj, ki prodira slozi zob (albeola) proti kosti in mehkemu tkivu. Ta proces tra ja nekaj dni in ga spremlja oteklina v območju obolelega zoba in velike bolečine, včasih tudi povečana temperatura,zaradi česar je bolnik prisiljen iskati zobozdravniško pomoč. Odvisne od tega, kateri je zob povzročitelj ognojka, (apcesa) imamo različne lokacije pa tudi posledice. Ge je ognojek nastal zaradi obolelega gornjega malega sekalca (dvojke) ali takoimenovanega palatinalnega korena zgornjih kočnikov, imamo ognojel na nebu, ki je zelo boleč,ker se gnoj zbira med kostjo in sluznico neba. Ta je Čvrsto pri-rastla za kost čeljusti in se zaradi gnojenja od nje težko loči, kar povzroča neznosne bolečine. Je je povzročitelj pokvarjen prednji gornji zob (enojka), nastane ognojek na zgornji ustnici, včasih pa celo prodre do nosne votline,tako da pride gnoj v nos. Ognojek zgornjih podočnikov se lahko razširi vse do dna očesne votline, tako da ni redek primer, da je oko zaradi ognojka skoraj zaprto. Apcesi ali ognojki zgornjih predkočnikov in kočnikov lahko prodrejo v sinus maxillaris in povzročijo gnojno vnetje sinusa. Okvare sprednjih spodnjih sekalcev povzročijo ognojke na bradi, okvare spodnjih predkočnikov in kočnikov pa ognojek v območju ličnega dela spodnje čeljusti, zaradi česar usta težko odpiramo. Ko se začne tvoriti ognojek, bolnik opazi, da je vsak pritisk na oboleli zob boleč, pozneje čuti, da zob ni Čvrsto vsajen, na koncu, ko se je ognojek že naredil, pa zatečejo še regionalne limfne žleze. . akšen je nadaljnji razvoj ognojka?. Če se pacient javi zdravniku, se ognojel lahko prereže (incizija apcesa) ali pa se predpiše zdravilo za zdravljenje ognojka. Zob,ki je povzročitelj ognojka, je treba v večini slučajev izpuliti, s tem se naredi naravna odprtina, da gnoj izteče skozi čašo izpuljenega zoba. Večkrat se zgodi, da gnoj iz ognojka predre kost in mehko tkivo ter se skozi kanal (fistula) izprazni v usta. Lahko pa prodre tudi skozi kožo, kar zavisi od lokacije, in dobimo fistulo na koži lica, potem se bolnik običajno počuti bolje in bolečine se zmanjšajo. Za fistulo na licu je značilno, da se prav težko zaraste in pusti na licu brazgotino, c e je pravočasno ne pozdravimo. Omeniti moramo še ognojek, ki nastane pri težkem prebijanju modrostnih, zob skozi dlesna, kar povzroča težko odpiranje ust, posebno še spodnjih modrostnih zob, tako da človek sploh ne more odpirati ust in ne jesti. Takšno stanje imenujemo trizmus, to je nekak krč mišic za žvečenje. Tako obolele ljudi smo prisiljeni hraniti z gumijasto cevjo skozi nos. Dogaja se, da se ognojek ne konča vedno s fistulo in izpraznitvijo gnoja temveč ognojek napreduje in postane trd kot les. iako obolenje spremlja tudi visoka temperatura. Bolnike pošiljamo v bolnico, kjer morajo ležati in biti pod stalno zdravniško kontrolo. Iz tega sledi, da je ognojek zaradi pokvarjenega zoba lahko zelo nevaren, lahko pa mine tudi brez težjih posledic, kar je pač odvisno od slučaja. -.meniti moramo še, da se ognojki pojavljajo navadno ob koncu let:, in v jeseni, verjetne zar.-di spremembe vremena. Zdravljenje ognojka je odvisno od tega, v katerem stadiju se nahaja. V začetku je dovolj, če si izpiramo ustno votlino s toplim kamiličnim čajem, grejemo ognojek s termo -forjem ali pa ga obsevamo s soluks žarnico, da prej dozori. Za olajšanje bolečin jemljemo določene analgetike (aspirin). V drugem stadiju lahko poskusimo z odpiranjem zoba, da gnoj odteče skozi kanal zoba. V tretjem stadiju moramo ognojek presekati (incizija) ali pa izpuliti zob. Kadar moramo v takšnem primeru zob izpuliti, ne smemo dati lokalne anestezije (injekcije), ker bi še bolj r zširili gnoj po tkivu, poleg tega pa v takšnih primerih anestezija nikdar ni popolna zaradi gnoja v okolici obolelega zoba. Torej, če moramo v tem primeru izpuliti zob, ga izpulimo brez injekcije. Dr. Milan Popovič zobni zdravnik N .KAJ L A. C uli; IZ SOCIALNEGA ZAVAROVANJA Osnova za nadomestilo osebnega dohodka Nadomestilo osebnega dohodka gre zavarovancu za čas, za katerega bi mu pripadal osebni dohodek. To pa ne pomeni, da pripada zavarovancu nadomestilo za vsak izgubljen zaslužek. Zavarovancu pripada nadomestilo samo za izgubije-n‘ zaslužek, ki bi ga prejel za redni delovni čas, ne pa tudi zaslužek iz dopolnilnega delovnega razmerja ali zaslužek iz nadurnega dela. Osnova za nadomestilo osebnega dohodka je povprečni mesečni znesek prejemkov, ki jih je zavarovanec prejel v določenem obdobju preden je nastopil primer, ki mu daje pravico do nadomestila osebnega dohodka. Osebni dohodki, ki so vstevni v osnovo za nadomestilo Kot zneski osebnih prejemkov, ki so vstevni v njihovo osnovo za nadomestilo osebnega dohodka po tem zakonu so s a) osebni dohodek, ki ga je zavarovanec dobil za delo v rednem delovnem času, 2) nadomestilo osebnega dohodka, ki je bilo zavarovancu izplačano med odsotnostjo z dela po predpisih o delovnih razmerjih, 3) osnova za izračun nadomestila osebnega dohodka po tem zakonu, če je zavarovanec takrat dobival nadomestilo osebnega dohodka, ker ni mogel delati. Prejemki, ki so_ izenačeni s prejemki iz rednega delovnega časa Kot osebni dohodek iz rednega delovnega časa se dmatra tudi; a) posebni dodatek zavarovancev-udel-izencev NOV po predpisih o pokojninskem zavarovanju, b) nadomestilo zaradi zaposlitve s skrajšanim delovnim časom oziroma nadomestilo zaradi manjše plače na drugem delu, ki jo prejemajo invalidi II. in III. kategorije po predpisih o invalidskem zavarovanju. Nadomestilo _ipo_ zakonu o delovnih razmerjih,ki so vštevna v osnovo za nadon e 1 Llo Kot nadomestilo osebnega dohodka med odsotnostjo z dela po predpisih o delovnih razmerjih se smatrajo: 1) nadomestilo za čas pripora ali preiskovalnega zapora; 2) nadomestilo zaradi odklonitve dela, ki je očitno in neposredno nevarno za življenje, za cas, dokler se ne izpeljejo higienski in tehnični varstveni ukrepi oziroma dokler delavec ni premeščen na drugo delovno mesto, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi ; 3) nadomestilo za čas orožnih vaj ali predvojaškega pouka, za čas opravljanja službe protiletalske zaščite ali protipožarnega varstva, za Čas opr.vijanja javne funkcije in dolžnosti pri državnih in drugih organih in organizacijah, ki opravljajo javno službo in za čas odsotnosti z dela, ker se je moral delavec brez svoje krivde odzvati pozivu vojaških ali drugih državnih organov; 4) nadomestilo za čas letnega dopusta in plačanega izrednega dopusta; 5) nadomestilo za čas prekinitve dela, do katere,-pride brez delavčeve krivde v gospodarski organizaciji, enoti oziro ma na delovnem mestu; 6) nadomestilo za državne praznike, ko se ne dela; 7) nadomestilo za čas odstranitve z dela. Osnova za nadomestilo pri zavarovancih v več delovnih razmer- ril zavarovancih v dveh ali več delovnih razmerjih, v katerih pa niso zaposleni s polnim delovnim časom,se vzame za osnovo osebnega dohodka vse prejemke (za redni delovni čas) iz vsakega delovnega razmerja pod pogojem, da zbir teh zaposlitev po času ne presega rednega delovnega časa, ki je predpisano za delo, ki ga zavarovanec pretežno opravlja. irejemki, ki imajo značaj povračil stroškov (terenski dodatki, dodatki za ločeno življenje, dnevnice in podobno) ne gredo v osnovo za nadomestilo po tem zakonu. V osnovo za nadomestilo se prav tako ne morejo u-poštevati prejemki, ki pomenijo izredne nagrade (za racionalizacijo, za izvršitev posebnih nalog izven rednega dela in podobno). V vsakem slučaju je potrebno ugotoviti ali gre v teh primerih za začasne ali stalne dod tke oziroma nagrade. Tako na primer gredo v osnovo za nadomestilo v polnem znesku dodatki na stalnost in službena leta, ker imajo ti dodatki značaj stalnih prejemkov in ne predstavljajo izrednih nagrad za delo izven rednega dela. i-o novem zakonu se osnova za nadomestilo izračuna na podlagi trimesečnega povprečja osebnih dohodkov ne glede na to, koliko je zavarovanec izostal v tem obdobju neupravičeno z dela. Po prejšnjih predpisih se je trimesečni zaslužek delil z urami, prebitimi na delu, po novem zakonu pa se neupravičeni izostanki z dela upoštevajo teko kot bi bili prebiti na delu in je torej tak zaverovanec zaradi tega priza det tudi pri nadomestilu osebnega dohodka. Na primer; Zaverovanec je zbolel v n vembrni-, Za izračun osnove se bo upošteval dosežen in izplačan osebni dohodek v razdobju avgust-oktober; v mesecu avgustu je delal 25 dni = 27.5oo din " septembru " 22 " = 25.45o " " oktobru " 23 11 = 26.953 11 70 dni = 31.903 : 70 = 1.17o 1.17o din bi bila torej dnevna osnova po prejšnjih predpisih. Ker pa bi moral zavarovanec imeti v avgustu 27 delovnih dni v septembru 25 " " v oktobru 27 "___" kar znese 79 delovnih dni, se bo znesek 8l.9o3 delil z 79 delovnih dni = 1.o36. Zavarovanec je torej v tem primeru prikrajšan dnevno za 134 din. Iz tega sledi, da bomo trezno premislili, kadar bomo izostali z dela neupravičeno, ; .jti vsak neplačan dan se upošteva pri izračunu za nadomestilo, kot kaže gornji primer. Osnova za nadomestilo za z .varovance,ki so v delovnem razmerju z določeno organizacijo manj kot tri mesece V primerih, ko postane zavarovanec nezmožen za delo in ni bil v delovnem razmerju z gospodarsko organizacijo niti tri mesece, sc mu nadomestilo odmeri na podlagi prejemkov,ki so mu bili izplačani, ko je nastopil primer zadržanosti. Po novih določilih zakona se osebni dohodki, doseženi pri drugi organizaciji, ne morejo upoštevati za izr čun osnove kljub temu, da zavarovanec s prestopom iz ene v drugo organizacijo ni pretrgal delovnega razmerja. Mimica SeniČar UD.LEŽILI SMO SS REPUBLIŠKEGA PRVENSTVA V KEGLJAŠKIH BORBENIH IGRAH Na modernem kegljišču v Dorpu Maksa Berca je bilo 3. in 4. novembra 1962 dvodnevno republiško prvenstvo v kegljaških borbenih partijah, ki se ga je udeležilo 24 desetčlanskih klubskih ekip iz vse Slovenije, ki so se v finalu kvalificirale na filterskih okrajnih prvenstvih. Iz novomeškega okraja sta nastopili ekipi "Pionirja" iz Novega mesta in "Novoteksa" .iz obrata II v Metliki. Vse ekipe so bile razdeljene v 4 grupe. Naša ekipa pri žrebu ni imela sreče, saj smo prišli v zelo močno skupino, tudi čas nastopa nam ni odgovarjal, ker smo začeli s tekmovanjem že ob 8. uri zjutraj. Zaradi tega smo morali že ob 5. uri odpotovati iz Metlike, da smo lahko še pravočasno prišli na tekmovanje . V naši skupini so poleg nas sodelovale še sledeče ekipe: "Pionir", "Slovan" iz Ljubljane, "Domžale", "Celje" in "Elektro" iz Celja. že uvodni lučaji so pokazali, da so naši konkurenti zelo dobro pripravljeni, saj so si že po prvih setih zagotovili več kot 50 kegljev prednosti. Medtem ko so nasprotniki že takoj v začetku igrali v polni formi, smo se mi borili z začetnimi težavami, predvsem s tremo. Večina naših igralcev, med njimi celo najboljši, ni bila psihološko pripravljena za tako veliko tekmovanje pri tako močni konkurenci. Tu se je lepo pokazalo, da naši tekmov lci nimajo dovolj izkušenj in da premalo trenirajo. Res je, da smo imeli pred tekmovanjem 10 dni vsak dan po 2 uri treninga, vendar za tako močno konkurenco je to vsekakor velilo premalo. Že po prvih 6 setih smo daleč zaostali. Takrat, ko so igralci videli, da so možnosti za boljši plasma zelo majhne, so se sprostili, se znebili treme in res zaigrali tako, kakor so navajeni. Če bi šteli samo rezultate drugih 6 setov, bi bila naša ekipa tretja. Na koncu, ko smo vsi pričakovali, da se nam je odprlo, in ko smo imeli realno možnosti za osvojitev vsaj 4. mesta v na^i skupini, se je. zopet pojavila pri tek- • movalcih nervoza in z nekaj slabimi lučaji so vse možnosti propadle, tako da smo na koncu ostali na zadnjem mestu. Končni plasma v naši skupini je bil sledeč 2 1. "Celje" o o n —1 podrtih kegljev 2. "Slovan" 1.19o tt n 3. "Pionir" 1.179 M ?! 4. "Domžale11 1.129 podrtih kegljev 5. "Slektro" 1.112 " " 6. "NOVOTAKS" 981 " 11 Prva tri mesta v končnem vrstnem redu vseh ekip so zasedli "Triglav", "Gradis" in "Celje", "Novoteks" pa je bil zadnji. Kako močna je bila konkurenca, pove tudi to, da je lanski prvak "Ljubljana" zasedla komaj 6. mesto. Irvih 6 plasiranih ekip si je zagotovilo pr.vico udeležbe na državnem prvenstvu, ki bo lo.t.m, v Zagrebu. Kljub temu, da smo zasedli zadnje mesto v finalu letošnjega kegljaškega prvenstva Slovenije, moramo biti vseeno zadovoljni. Velik uspeh smo dosegli že s tem, da smo se sploh uvrstili na tako kvalitetno tekmovanje. Upajmo, da so si naši igralci nabrali na tem tekmovanju dragocenih izkušenj, ki bodo pozitivno vplivale na njihovo nadaljnje delo. Na tem tekmovanju so videli, da kampanjsko treniranje ne da zadovoljivih rezultatov, zato so sklenili, da bodo odslej naprej redno trenirali, ker si še želijo takšnih tekmovanj. Pričakujemo, da bodo v svojem delu uspeli in se še v bodoče plasirali na republiško prvenstvo, kjer bodo resno konkurirali za višja mesta. Ne sme se več ponoviti, da bi šli na taka tekmovanja z velikimi željami in z majhnim upanjem na uspeh. Ing, Slobodan Čujica OS-dm;. .31- DMDI32 SICTOšaJT - UD' INI STR .TCEKAM V OBRATNIH PISARNAH Naša kadrovska evidenca je bila do sedaj precej pomanjkljiva. Sedaj smo zbrali osebne pode tke zaposlenih na posebnih karticah. Vendar je kvaliteta in točnost odvisna od nas vseh in od naše dobre volje. Zato sporočajte vse vaše vežne osebne spremembe (spremembo priimka, kraja stanovanja, rojstvo otroka, itd) administr torki v vaši obratni pisarni, ki jih bo posredovala kadrovski evidenci. NAGRADNA KRIŽANKA i! *i jp >i a i •f..K/"yf "i...t“". |XX| MI xMH -4- fL8 | ji9 fpJj2o iik. 28 133 ....i...........| Ji b61 I..r PH_ M I ••»vaita n C\J CM i—1 CM 3c 1 A vx A A 37 44i i |.. j 12 i ....T ...j... ....... 39fv^4o 24 31 trg 25 I 26 j ..]...r 1 16 52) rW VV149 | - iAX[ . 53 K,M54 'U\ 7!.tor:!" 4čt rOv /Vp....».č:č/.k F;xr -41 ix*58 i..jAA 1XA LTA !£L n 8i 1 r T j j j i i J. i i 7 [8 PCvj .X%. w 35 P ffi.17 27 32 9 ■pi" VVf : lo| i 1 t..........]i Vodoravno g 1. evropska država, 6. ravš, 11. spodnji prostor v hiši,12. poškodba, 13. začetnici priimka in imena slovenskega pisatelja (Martin Krpan), 15. predplačila, 16. zensko ime - ime artikla, ki smo ga izdelav.li v našem podjetju, 17. živalski glas, 18. naelektren delec, 2o. kemijska prvina, 24. tekstilni izdelek, ki smo ga izdal- vali v naši tovarni, 27. huda jeza, 28. pustna jed, 3o. žensko ime (mncžina), 31. žila dovodnica, 32. zgornji del stopala, 33. del sobe, 35. ptica, 36. otok v Jadranskem morju, na katerem je bilo med II. svetovno vojno internacijsko taborišče, 38. prostor za prelet čolnička, 39. namizno pregrinjalo, 42. osamljen, 43. pristanišče v Sovjetski zvezi, 46. pereča, 48. mlada afriška država, 49. moško ime, 51. ekonomska metoda obračunavanja zaslužka po storjenem delu, 52. skala, oziralni zaimek, 54. ovenela, 56, zavetišče, 58. pristanišče na arabskem polotoku, 59. ime oddelka v našem podjetju. Navpično; 1. moško ime, 2. kratica z.a stopnjo kvalifikacije, 3. poželenje, 4. mesto na grškem otoku Zakinthos v Jonskem otočju, 5. glavno mesto balkanske države, 6, izdelek naše tovarne, 7. del telesa, 8. števnik, 9. kazalni zaimek, lo. pekovski izdelek, 14. utrdba, 17. mesto v Švici, 19. neumen, 21. trata, ruša, 22. veznik, 23. azijska država, 24. prepreka, 25. kratica za slovensko sindikalno glasilo, 26. števnik, 27. ples, 29. oblika, 32. pripadnik potujočega plemena, 34. otok v Atlantskem oceanu ob polotoku Labrador v Sev.Ameriki-tuje moško ime, 35. vrsta,način, 37. hitro, 38. utori, 39. nedoločni števnik, 41. tekstilni poklic, 42. števnik, 44. tekstilni poklic, 45. vprašalni zaimek, 47. prevara, 5o. ime artikla,ki ga izdelujemo v naši tovarni, 53. zver, 55. moško ime, 57. romanski spolnik. Za pravilno rešitev križanke v tej .številki glasila razpisujemo dve nagradiš album in knjigo. Rešitve oddajte pri vrataju najkasneje do 2C. decembra, ker kasneje oddane rešitve ne bomo upoštevali pri žrebanju. IR..VILNA k. - IT: J V NAGRADNE KRIŽANKE /kV LIJENI KAFER11 Vodoravno s 1. Novigrad, 8. osoren, 9. lan, lo. pe, 11. org, 13. IKOM, 15. tkalnica, 17. RAN, 19. es, 2o. Tivat, 22. Ant, 24. Nil, 25. čl, 26. spojiti, 28. tkem, 3o. AMI, 32. iks, 33. Ana,Ada, 35. K(arl M(arx), 36. moj, 38. kes, 4o. Rab, 41. vir, 42. RR, 43. plemenitenje, 46. Odi, 47. JAT, 48. as, 49. sto, 51. Cka, 52. ar, 53. Ino, Ivo, 54. trta. Navpično; 1. Novoteks, 2. cs, 3. Volga, 4. Im, 5. genin, 6. rn, 7. dremavi, lo. počinim, 12. RKS, 14. kit, 16. linj, 17. rt, 18. filmski tisk, 21. alt, 22. A (vtonomna) O(blast), 23. ti, 25. ček, 27. TAM, 29. kij, 31. imam, 33. as, 34. apretura, 35. kip, 37. obe, 39. ere, 4o. re, 41. vid, 42. rja, 44. nos, 45. njo, 48. ali, 5o. tat, 51. oo, 52. at.- -3o- Za nagradi za pravilno rešitev nagradne križanke "Lomljeni keper" sta Lila izžrebana Krista Vaupotič (album) in Ivan Jakše-kurjač (knjiga). NASA KRONIKA V mesecu novembru so se poročili: Alojz Samec, Alojz Kristan, Jože Udovč, Anica Rataj - poročena Beg, Danica Špehar - poročena križan, Slavica Jankovič - poročena Halozin, Frančiška Su teršič - poročena Pirnar in Stanka Deržaj - poročena Drgovan. Kadile so: Milena Galič - dečka in Terezija Kambič - deklico. Novoporočencem, mladima mamicama in novorojenčkom želimo veliko zdravja in najlepše čestitke. V podjetje je prišla: Nada Nadu. Novi članici našega kolektiva želimo mnogo delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva! Podjetje so zapustili: 'rane Gačnik, Stanislav Dolenc, Antonija Orsag, Slavica Halozin in Stanislav Petkovšek. Dne 3o. 11. 1912 je stanje zaposlenih 755. Od tega je 5o6 žensk in 239 moških. ANKETA Na polletni konferenci sindikalne podružnice je lil sprejet sklep, da se v našemu kolektivu osnuje SINDIKALNO ŠPORTNO DRUŠTVO Delavske športne igre so pokazale, da imamo mnogo članov našega kolektiva, ki se zanimajo za eno izmed mnogoštevilnih panog. Z željo, da ugotovimo koliko je zanikanje med člani našega kolektiva za športno in kulturno dejavnost razpisujemo to anketo. ANKETA C ŠPORTNEM IN KULTURNEM UDEJSTVOVANJU 1. Ali se že športno udejstvujete in v katerih panogah? 2. Ali se želite športno udejstvovati? 3. V katerih športnih panogah se želite udejstvovati (balinanje, streljanje, lahka atletika, odbojka, rokomet itd) 4-. Ali smatrate, da je potrebno zaradi organiziranega dela na športnem področju v našem podjetju ustanoviti sindikalno športno društvo? 5. Ali se že kulturno udejstvujete in na katerem področju? 6. Ali se želite kulturno udejstvovati? ___________________ 7. Na katerem področju se želite kulturno udejstvovati; (pevski zbor, igre, folklora itd)______________________ 8. Ali smatrate, da je potrebno zaradi organiziranega dela na kulturnem področju ustanoviti v našem podjetju sindikalno kulturno umetniško društvo? ___ ____ Želimo, da bi vsak Član našega kolektiva anketo izpolnil. Le tako bomo lahko dVbili pravo sliko Vaših želja in Vam bomo tako lahko omogočili udejstvovanje na športnem in kulturnem področju. Anketo izrežite iz glasila in jo izpolnjeno oddajte najkasneje do 20. decembra 1962 pri vratarju.