ŠESTI PETLETNI PLAN SOVJETSKE ZVEZE Nove investicije - temeli povečanja proizvodnje V prejšnji števillci smo obja-vili krajši prikaz porasta indu-strijske proizvodnje, k: naj bi ga po načrtu šestega petletnega pl&na ustvarili v SZ. Cepray je fcilo malo podatkov na iztero, vendar je članek prepričljivo prikazaJ velie.no tega progra-ma. Toikrat borno dali nekaj po-da0 v odst. Bombažne tkanine mil. metrov Volnene tkans-ne mil. metrov Svilene tkanine mil. metrov Umetna vlakna 1000 ton Obutev mil. parov Radijaki »paraiti in te'ev:iz. sprejemniki mil. kosov Hladilmjki 1000 kosov Motorria kolesa 1000 kosov Kolesa 1000 kosov Meso (ind. predelava) 1000 ton Sladkor (drobni) 1000 ton 30 MILU0N0V HEKT&ROV N0VIH POVBŠIN Naioge. ki jih na-črt plana določa za kmetijstvo, ne *a-ostajajo po svojem potnenu do-sti za nalogami, ki So postavlje-n« industriji. V letu 1956 naj bi v Sovjetski zvezi obdelali 30 milijonov ha zemlje več, kaikor pa sojo leta 1955. Tako velik podvig nai bj y prvi vrsti služi] za povečanje površin. posejanih z žitom, ilasti P^ š koruzo. V ta namen bodo nadaljevali z največjo povojno akcajo sovjet-ske mladine, ki skoraj izključ-no preskrbuje prostovoljne kme-tijske delavce za naseljevanje do sedaj pustih predelov Kazah-stana, SibiTije Dolnjeaa Povolž-ja in Severnega Kavkaza. Po zasiugi tako povečanih obdeto-valnih površin in porasta po-vpre^nega hektarskega donosa naj bi v letu 1960 znašal pride-lek žita 180 mitjonov too. , Mehanizacija in tehnifina pre-skrbljenost dela jc v sovjetskem kmetijslvu že zdaj dosegla velik obseg. Taiko je lani v kmetij-stvu delalo 1 milijon 400 lisoč traktorjev (s povprečno močjo 15 Ks), 150.000 kombajnov in 450.000 tavornjakov. V nasled-nj.h petih letih se bo to število povečalo za milijon 650 tisoč novih traktorjev in 560.000 kom-bajnov. Po načrtu plana naj bi se do leta 1960 znatno povečalo tudj iakoriščanje električne energije v kmetijstvu. Zato računajo z eleklrilikacijo vseh kolhozov in strojno-traktorakih po&taj, med-tem ko bi>do število elektrifici-ranjh kolhozov v primeri z le-tam 1955 podvojili. Zanimivo je omeniti. da bodo letos strojno- traktorake postaje prešle na po-slovanje po gospodarskern ra-čunu. Elektrifikacija železnic 2elezn,.iiki promet inia v So-vjetski zvezi daleč največji po-men za prevoz blaga m potni-kov. Zato je razumlj.vo, da so v načrtu pla.na posvetili želez-nicam najve:jo pozornost. Dela, ki jih bodo moTali izvršiti za rekonstrukcijo in razšinilev že-lezniških prog in voznega parka, bodo prav gotovo zahtevala ve-like jnve&ticije. Po načrtu plana bodo do leta 1930 povečali že-lezjiiško mrežo za 6600 km dvoj-nega širokega tira (z dogradnjo drugega tira), 6500 km širokega tira in skoraj 1000 km normal-nega tira. Hkrati naj bl elektri1- tcirali 8100 km železnišfcih prog. Zelezniški vozni park naj bi \r petih letih povečaH za 2000 no-vih elektriinih in 2250 'motoraib strojev. Prometu bodo izrooili 255 tisoč tovornih vagonov in 18,6 lisoi potniških vagoncv. Vrsta podaukov govori dalje o uvedbi avtomaticnih in eiek-tron&fch naprav na večjih že-lezniških vozliščih in progah. I-o zaslug- tako povečanih sredstev železniškega prometa in hitrejšega obrata vagonov doloia plan, da se bo v letu 1960 železniški prevoz povečal na 1374 mihjard ton — km. kar pomeni za 42 odst. več, kakor pa je znašal leta 1955. (Podatki iz »Pravde« • dne 15. jan. 1956>, PGVEČMJE ZAH0DN0NEMŠKIH INVESTICU Največji del nemških inozemskih investicij je bil likvidiran med drugo svetovno vojno ali pa ne-posredn-o po vojnl. Ste-vilne države, ki so sode-lovale v vojai proti Nem-čiji so n^eno imovino Taa-lastile, raedtem ko so ostanek zaplenile kot voj-no škodo. V povojnem obdobju so velike potrebe po inve-. sticijskrh sredstvih v sami deželj skrčile možnosM Zahoine Nemčije, da bi izvažala kapital. Na pod-lagi cenitev yo vse do konca leta 1954 sikupne inozemske investicije Za-hodne Nemčije znašale nekako 400 miMj. mark, ali okrog 96 milijonov dolarjev. Od tedaj pa je nastopilo ob&obje bolj intenzivnega prodiranja nemškega kapitala zlasti v države Evrcpske plačil-ne unije in v nekatere države Latinske Amerike. V let-_ 1955 eo zahodno-nemške irivesticije v ino-zemstvu' dosegLe 457 pili-jonov nemžkiti rftark ali ekoraj 110 milijonor do- larjev, torej vei kakor T prejšnjih desetih lctih skupaj- Po cenitvah, ki jih v giavnem lah>ko imamo za točne, je okrog 40«/e zahodnonemžkih povojnih invesfcicij odšlo v države Evrop-ske plačLlne unije, od česar je okrog 30°/» odpadlo na države sterlinškega področja. ^fajvetji del dirugih investicij je odšel v države s svobodno valuto, v prvi \rrsti v Kanado. Od *ržav Latinske Amerike je nudila Brazillja najbolj privlafc-ne možnosti za investioije zahod-nonemškega kapitala. Zahodna Nemfija se glede na realne mož-nosti skoraj žc Iahko pojav; kot eden od najpomembnejših po-tencialnih izvoznikov kapitala. S. B. Povečon trgovinski deficit švedske V letu 1955 je imela Svedska zunanjetrgovinEki deficit v yi-šin- 1.348 milijonov Svedskih kron. medtem ko je predlan-skiro ,znešal 666 milijoaov kron. Deficit se je povečs! za ¦ radi nesorazmerno velfKega por rasia uvoza v pcirnjsrjav 2 ^e« anatao pove4aniim jzv&Boiu