GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE GLINICE
IN ALUMINIJA „RORIS KlflRin Kin
-------------—■...
IuTTJDSKA IH
ŠTEVILKA 4
APRIL 1971
mrnmm
'Prg avo boti a 1
1.	maj. Kaj je to praznik dela? Prav gotovo je prvi maj mednarodni praznik dela, ki je simbol ideje našega delavskega razreda. To je praznik vseh delovnih ljudi širom sveta, ki tako ali drugače še vedno praznujejo ta mednarodni proletarski praznik, ki nas vse spominja na izredno bogato zgodovino delavskega razreda, še najbolj nam bo za vedno ostalo v spominu leto 1868, ki je pomenilo za delavce leto pokolov, demonstracij prav tako pa tudi zelo bogatih in kakovostnih sprememb, ki jih je takrat izbojeval proletariat. Prav gotovo ni potrebe,
IZ
VSEBINE:
—	Z znanjem, odločnostjo in pogumom nam je vzor
—	Telesnokulturna, rekreativna in šport-norekreativna dejavnost delavcev v združenem delu
da omenjam dejstvo, da je prav na spomin na krvave demonstracije v Chi-
cagu, postal prvi maj tisti mednarodni praznik v katerem so vtkane vse niti
našega proletariata, saj so prav takrat delavci vsega sveta sklenili proglasiti !..
maj za praznik dela v celem svetu.
(Nadaljevanje na 4. strani)
Mlaj
ooooo<xxxx>o<xxx>oo<><x><x><>o<>c>o<x><x>oo<x><>oooockxx>o<x>oc><x>oooo<>oooo<x>coo<><>oo<x><x><xxx><xx><x><xxx><xxxxx><x><>oo<>
Ob mednarodnem prazniku dela |1. maju želimo vsem * delovnim ljudem veliko delovnih uspehov in prijetnega praznovanja v naši socialistični samoupravni družbi!
Samoupravni organi TGA, družbenopolitične organizacije in uredniški odbor »Aluminija«
ò
<xxxx>o<>o<x><XK>o<><><><xxxx>oo<x><x><><x>o<x>o<x>obooooc><>oo<>oooo<>o<xxxx>oo<xx><>'C>ooooo<>oooo<>o<>oo<xxx><>o<>o<><x><><x><x>o
'COCOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOO'
Za nami so uspešne volitve. Na sliki je izredno lepo urejeno volišče v kulturno prosvetnem domu Apače. Foto: K. Zorec
Iz tabele I in II je razvidno, kako smo poslovali v mesecu marcu 1978.
Indeks 1978-1977 prikazuje odnos dosežene proizvodnje napram proizvodnji v dlstem obdobju lanskega leta.
I.	DINAMIKA PROIZVODNJE — INDEKSI FIZIČNEGA OBSEGA
_________Doseženo
® 'k r a t	Plan mesečno komula. 78 — 77
Izvolili smo nove organe
samoupravljanja
Ker je potekel mandat dosedanjim samoupravnim organom so bile 15. aprila 1978 izvedene oziroma opravljene volitve v nove organe samoupravljanja, ki bodo imeli pred seboj v naslednji mandatni dobi dokaj zahtevnih in odgovornih nalog, ki jih bo potrebno skupaj z ostalimi dosledno ter realno reševati, predvsem pa odpravljati vse negativne pojave ter posledice nekaterih neurejenih odnosov v samem kolektivu.
Sam potek evidentiranja je potekal v skladu z zakonom ter vsemi predpisi, pa tudi kandidacijske konference so opravile svoje dolžnosti v pravem času ter regularno in seveda predvsem uspešno. Smelo lahko trdimo, da smo tudi
A. GLINICA 1. Izluženo
— februar	100	95	97	99
— marec	100	104	100	99
2. Kalcinirano — februar	100	91	101	102
— marec	100	100	101	99
B. ALUMINIJ
3. Elektroliza A
— februar	100	97	98	97
— marec	100	96	97	97
4. Elektroliza B				
— februar	100	96	97	98
— marec	100	97	97	98
5. Livarna				
— februar	100	96	96	97
— marec	100	96	96	98
6. Anodna masa				
— februar	100	107	94	97
— marec	100	106	99	81
tokrat našli v vrstah naših delavcev take tovariše in tovarišice, ki so že do sedaj dokazali, da so voljni delati, da se bodo spoprijeli s problemi, ki nas vse skupaj še pestijo in, da bomo v takem sodelovnju tudi useli.
Ker je že sam potek evidentiranja in poznejši kandidacijski postopek pokazal, da smo si zastavili dobre smernice za nadaljnje delo, poznejše priprave na sam potek volitev niti niso bile zahtevane ter težke. Delavci so se v samih predhodnih postopkih
II. PRIKAZ PORABLJENIH PROIZVODA — III -1978		SUROVIN	NA ENOTO	odločili za svoje kandidate in jih tudi na volitvah podprlL
		Indeks		Ko so se delavci v posameznih delovnih skupinah odločali za tiste, ki bi nas naj zastopali
Na 1 tono proizvoda	Plan	marec	I-III - 1978	
1. GLINICA Al hidrat — AltO* — boksid	100	104	102	v naslednji mandatni dobi, so skoraj gotovo Imeli pred seboj tudi dejstvo, da naloga ne bo
— NaOH	100	96	120	lahka in, da bo tukaj moral ce-
— para	100	106	111	lotni delovni kolektiv storiti in
— el. energija	100	87	95	opraviti svojo dolžnost, saj je
2. ALUMINIJ Hala A — glinica	100	100	100	končno tudi on neposredni up-ravljalec, ki preko svojih voljenih delegatov uveljavlja ter Izvaja vse tisto kar je v skladu z
— anodna masa	100	101	103	zakonom, z notranjimi samoup-
— krioht	100	183	165	ravnimi akti in končno z zakonom
— Al fluorid	100	91	92	o združenem delu, o katerem pa
— eL energija	100	105	104	kot je že bilo občutiti ne vemo
Hala B — glinica	100	100	100	še dovolj ali pa tega ne želimo, ker se z njim v celoti še nismo spoznali.
— anodna masa	100	94	96	Prepričani smo, da bodo naši
— krioliit	100	161	135	novoizvoljeni organi dosledno za-
— Al fluorid	100	65	74	stopali tako Interese naše delov-
— el. energija	100	104	104	ne organizacije, kot tudi celotne
3. ANODNA MASA Za domačo porabo — petrolkoks	100	100	100	skupnosti. 0 poteku samih, volitev In o rezultatih pa bomo poročali v naslednji številki našega glasila.
— katranska smola	100	100	101	
— el. energija	100	85	89	F. Meško
Beseda urednika
Še nekaj dni nas loči od praznika dela prvega maja. Marsikdo bo dejal: »To pa res ni nič posebnega mesec pač kot vsi ostali meseci v letu.« Res, prav imate, kajti povdarili sem želel le to, da se kaj hitro bližamo zadnjemu mesecu v prvi polovici teta; — to je mesecu juniju. Ta mesec pa seveda pomeni za mnoge pričetek lepih dopustniških dni bodisi v planinskih krajih ali ob obalah našega sinjega Jadrana, pa bo tako spet malce zamrla živahnost, ki Vlada še v tem trenutku. Mnogi bodo pozabili na svoje skrbi in se predali pravemu počitniškemu oz. dopustniškemu vzdušju — no in prav je talko!
Mi pa še ostanimo v mesecu aprilu v pričakovanju prijetnega prvomajskega praznovanja in si malo bolj oglejmo kako poteka naše delo v uredniškem Odboru v sedanji sestavi Morda ste že opazili nekatere spremembe, čeprav so le-te še začetniške in ne kaji preveč opazne, pa le lahko smelo trdimo, da se vse bolj (čeprav počasi) oglaša več novih sodelavcev. iz raznih področij dejavnosti, kar je izredno pohvalno. Oglasili so se že naši. sodelavci (bolje rečeno sodelavke) iz TOZD livarne lahkih barvnih kovin iz Trbovelj', obljubljajo nam pa, da se bodo v prihodnje oglašali boij. aktivno, pričel bodo planinci, ponovno pa spet pozivamo naše mlade iz DO, da se le ojunačijo in nadaljujejo pričeto delo s katerim so prebili led nato pa trenutno spet zastal. Kar pogumno naprej mladinci, prostor za sporočila o vaših akcijah ih delu je v glasilu vedno na razpolago.
Oglasili se bodo 'tudi taborniki odreda »Boris Kidrič«, vsekakor pa želimo tudi več sestavkov iz dela v KS kjer živimo in delamo na raznih področjih. Naša želja je namreč, da bi v bližnji bodočnosti prišli do tega, da bil noše tovarniško glasilo bilo tudi , delno glasilo KS in bi obravnavalo razna zanimiva področja iz vsakdanjega dela krajevnih skupnosti. Seveda je tukaj potrebna velika prizadevnost in obo- j jestramsko razumevanje din kar je najbolj važno sodelovanje z zanimivimi sestavki iz življenja in dela naših občanov v krajevnih skupnostih kot tudi v okviru ptujske občine.
Razumljivo pa je, da želimo, kot nenehno povdar-jam, največ vesti in informacij iz vsakdanjega-dela naših delavcev v TOZD ih DS SS. Dobro vemo, da problemov nikoli ne zmanjka in, da jih je moč re- 1 ševati le s skupnimi prizadevanji in seveda polnim | razumevanjem vseh strani. Nekateri dogodki v zad- j njem času 'bi bili še kako potrebni tudi kritičnih ocen v našem glasilu, da pa ne bi le govorili samo o kritikah, je mesto v glasilu tudi za pohvale tistim uspehom, ki jih dosegajo naši novaitorji s svojo inovacijsko dejavnostjo, kat tudi delavci na delovnih mestih s svojim vestnim in marljivim zalaganjem .pri vsakdanjem delu. Skratka gradiva nikoli ne bi smelo zmanjkati le tistih pogumnih sodelavcev bi potrebovali', ki so odločni, da napake kritizirajo in dajejo predloge in pripombe za rešitev, da pa kot sem omenil pohvalijo tudi vse tisto kar je pozitivno in napredno in nam daje v bodočnosti upanje na boljše in uspešnejše poslovanje.
}*$?&■ I '	'	'
Odločno moram povdariti1, da se naši vodilni delavci vse premalo ali skoraj nič ne vključujejo v to, da bi s svojimi strokovnimi sestavki sodelovali v glasilu in tako kar se da najbolj' obveščali zaposlene j o mnogih zadevah, ki jih zanimajo. Potem bi1 odpadla tudi razna namigovanja, ki so največkrat plod do- j ločenih dezinformacij, katere (kar smo že večkrat j i povdarjaii). najbolj škoduje nam samim —to je lastnemu kolektivu.
Občasne informacije, M jih objavijo strokovne službe, vsekakor niso dovolj' za pristno in redno ( sprotno obveščanje o vsem kar se v kolektivu dogaja, ni pa še znano delavcem v proizvodnji, na delovnih mestih itd.
Tukaj bo moralo priti vsekakor do kvalitetnejših premikov, saj. to vidimo kako je v nekaterih drugih glasilih delomdh organizacij. Mnogo članov kolektiva je v tem trenutku v novih samoupravnih organih, pa morda lahko tudi iz te smeri za v bodoče pričakujemo kaj' pohvalnega in 'bolj, aktivnega, saji se bodo po vsej verjetnosti mnogi takoj z vso odgovornostjo vMjučld v delo samoupravnih organov in bodo s svojim, odločanjem pripomogli k uspešnemu reševanju nadaljnjih problemov.
■ Tovariški,pozdrav!
Vaš urednik
Krvodajalkam vse priznanje
V	mašam iglasto smo že večkrat poroičali ‘tudi' o delu naših kmvodlaialoev v delovni otejgalnliizjaicSP TGA Kidričevo. Kot je analno talko isiairooiiirp ralvtnil organi, kot ostate driužlbeniopaliitič-me Organizacije v TGA v aetoti podpirajo prizade-vaoja mašdlh ikrvoidaljiailceiv, bi darujejo iz meseca v mesec svojo dragoceno življenjsko tekočino ki rešuje mmoga življenja, ki'bi brez te pomoči ter humanega dejanja ugasnila za vedno.
V	vrste krvodajalcev v naši delovni organizaciji pa je vključeniih že tudi precejšnje število uiaših za-pOstLemiih žensk, kfi se prav tako povsem enakopravno udeležujejo vseih krvadta-jaUskih akdij im darujejo svojo ikrtìi v duhu humanega poslanstva. Pred (kratkim smo o tem govorili tudi s tovarišico šteflko LETONJA iz TOZD glinice, ki dela kot 'skladiščnik v obratu kotlarna im nam je med drugim povedala o teh akcijah naslednje: »Precej nas je že, Ikù hodimo na redne krvodajalske akcije, število se je od Jamskega leta povečalo za nekaj krvodajalk, zato ponovno pozivamo žene-knvodajlaifce, tuldi ostale naše vrstnice, da se čim bolji .vkljulčujejp v naše vrste. Ob tej priložnosti pa tudi prolsdm), da preko mai-šega tovarniškega glasila izrazite našo polno zahvalo vsem dmžbeino-poliltič-nim 'organizacijam v TOZD in TGA, samoupravnim organom ter sindikatu za izredno polzomost katere smo Ibiiie ponovno deležne ob zadnjem praznita dneva žena. Ker ta pozornost ni piva midi edimai, se vse žene-knvodiajialke za vso pozornost in pomoč pri naših humanih akcijah pri-srčno zahvaljujemo v trdnem prepričanju, da bodo tudi v bodoče enako pod- , pirali naše humane akcijie kot dosleji. še enkrat v imenu nas Vseh res prisrčna hvala zal pozornost in podporo.«
Pridružujemo s'e-mnenju tovarišice Štefke in upamo; da bo 'tudi ta kratek sestavek o pozornosti do krvodajalk dali še večjemu številu naših zaposlenih žensk pogum, da se bodo vključile v njihove vrste.
France MEŠKO
oo^ó<^oò<><>o<><><^ooo<x><x>oooooo<>^o<>6<><>oo<x>ooo<^<^ooo^<>^ot><>c><><>o<><><><xx>o<>c><xxxxxxx><>
Mnogo je že bilo napisanega in še bo o tovarišu Borisu Kidriču, še se bodo oglašali poznavalci njegovega znanstvenega dela, njegovi bojni in politični tovariši. Toda vendarle bo vse to ostalo le skromna slika tega, kar je Boris Kidrič res bil, kar je hotel in delal. Saj, če daje človek sebe samega za stvar, za idejo, ki mu je vse in malokdo zna to tako, kakor je to zmogel Peter — potem je težko najti besede, ki bi tako življenje o-pisale, posebno še, ker je za mnoga dejanja, za mnoge misli, ki so se rodile v težkih urah premišljevanja, vedel le on sam, mi pa smo 'bili le priča ukrepom, ali pa le njihovi izvajalci, ne da bi se poglabljali v vlogo, ki jo je pri njih odigraval Boris kot snovatelj naših političnih akcij, naših vojnih pohodov, naših gospodarskih ukrepov itd.
Drobni dogodki iz življenja skromni spomini na pretekle dni, pa vendarle večkrat pokažejo, s kakšnim človekom smo živeli, kaj nam je pomenil
prepričevanju in je bila od tega odvisna morala prebivalstva,, ki je ponekod že zapadla vplivom bele garde!
Tudi etični principi niso bili tov. Kidriču prazne parole. Ni priznaval moralnih zapovedi, ki jih je učila nemoralna klika vladajočih politikov, hotel pa je moralna načela, ki jih bo lahko osvojila nova družba. Živo se spominjam razgovorov v uredništvu revije »Osvobodilna fronta«, ko smo razpravljali o pravici našega sodišča, da obsoja izdajalce na smrt. Pri mnogih ljudeh, posebno pa pri tistih ,ki niso bili s srcem v OF, so namreč vzbudila streljanja izdajalcev negodovanje, češ okupator se bo maščeval. Tov. Kidrač je odločno ugotavljal, da bitka s sovražnikom ne more biti polovičarska; dopustiti izdajstvo bi ne pomenilo Samo smrt tolikih in tolikih nedolžnih ljudi, temveč, kar je še posebno važno nekaznova-
O
<>
O
O
o
o
o
o
o
o
o
o
o
$
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
s
o
o
o
o
o
$
$
o
o
o
IZ SPOMINOV NA POKOJNEGA BORISA KIDRIČA
Z znanjem, odločnostjo in Miram nam je nznr
in kaj je dejansko bil. Skušal bom zato opisati nekaj spominov, ki so se mi znova vzbudili v teh dneh, ko imamo vsi toliko opravka z mislimi na Petra, ko se ne moremo sprijazniti z dejstvom, da ga ni več in ko se sprašujemo, kako bomo delali brez njega. Tudi ti spomini bodo le skromna osvetlitev njegovega dela:
»Tovariša Petra sem poznal v dneh, ko smo navezovali prve stike med partijo in skupino Sokolov, ki so pred tem obračunali z reakcionarnim vodstvom v svoji organizaciji. Ni me toliko presenetila širina s kakršne se je pokazal predvsem tovariš Kidrič. Nekoč v letu 1941 sva se zapletla v daljši pogovor prav o naših sokolskih problemih. Povezano je bilo z delom v Ljubljani, ko je bil ustanovljen mestni odbor OF. Vse je bilo takoj jasno, kakšno vlogo naj ima sokolska organizacija, kako naj razvije svoje delo in katere so osnovne politične nevarnosti v delu.
Toda lepo presenečenje me je čakalo, ko mi je Peter zastavil vprašanje, zakaj toliko povdarjamo odvisnost svoje organizacije od čeških vzorov, ko je vendar nastajala več ali manj samoniklo in ko je imela take ideologe, kot je bil Levstik. Potem je začel razvijati misli o samem Levstiku, o njegovi dobi in o nujnosti, da tudi tega slovenskega-velikana pravičneje ocenimo, in da mu posebno tudi mi — Sokoli damo v organizaciji mesto, ki mu gre. Moram priznati da mi ni bilo lahko pri srcu, saj sem bil član vodstva sokolske skupine, v procesu, ki ga je organizirala društvena uprava na Taboru, sem branil' čistost sokolske misli, pri tem pa nisem vedel, da je za življenje in delo slovenskega sokolstva storil Levstik več od TyrSa. To mi je moral povedati Peter! Ne samo, da je s tem dokazal dobro poznavanje slovenske zgodovine, pokazal nam je tudi, kako mora človek, ki hoče usmerjati politično življenje, dobro analizirati dogajanja v preteklosti, da jih lahko s pridom izkoristi v tekočem delu.
Ali drug spomin! čital sem, ko pripoveduje tov. Drejče v Ljudski pravici o našem življenju po roški ofenzivi leta 1942_ Takrat nam prav gotovo ni bilo lahko pri duši. Vsi smo se sicer zar vedali,, da ne smemo popustiti, toda je vendar moral biti nekdo, ki je imel dovolj poguma in optimizma, da ne prizna poraza in da takoj nadaljuje s pričetim delom. In zopet je to bil Peter. Brž ko smo prišli na Rdeči kamen in našli tam nekaj partizanov, je že sestavil vojaško patrolo, se ji postavil na čelo in krenili smo nazaj v kraje, kjer so nas ób zadnjem premiku napadli Italjani. To je bil Pètèr vojak, človek ki se je zavedal, da lahko samo z lastnim vzgledom dvigne moralo partizanskih borcev- Niti trenutek ni razmišljal, temveč je prvi pričel v naši grupi z izvrševanjem osnovnih vojaških dolžnosti. Na podobnih vojaških nalogah je bil večkrat v . prvi dobi našega partizanstva. S tem ni pokazal samo svoj pogum, pripravljenost na vsako žrtev, temveč tudi, kako nujno je potrebno povezovati živo politično delo z vojaškimi nalogami, ker pač je takrat dóba predpostavljala na terenu vojaške uspehe samemu
no bi ostalo povezovanje z okupatorjem, kar je bilo v takratni situaciji največji zločin. »Ne ubijaj!« zato ne more veljati kot zapoved niti za vernega katoličana, če gre za izdajalca, če gre za obrambo naroda in domovine, in če gre za utrjevanje nove, človečanske morale, katere ne morejo narekovati trenutne potrebe kakšnih politikantov, ampak jo ustvarjajo množice v krvavi borbi z okupatorjem.
Spomin na odkritje spomenika Borisu Kidriču v lietu 1973 v Kidričevelm. Bo tudi letos pri nas tako svečano?
Foto: K. Zorec
Še danes mi hi jasno in mi je skoraj nerazumljivo, kako je Peter vse te naloge v Ljubljani uspešno opravljal pred licem tolikih vohunov in okupatorjevih vojakov, ko se vendar ni mogel napravljati tako, da bi bil vsaki dan drugačen po zunanjem izgledu. Potreben je. bil pogum in tega je imel Peter dovolj, pa so zato bila vsa prizadevanja policijskega aparata okupatorja zaman. Ta pogum je spremljal tovariša Kidriča do konca njegovega življenja. Pogumno je vodil zadnje operacije slovenske vojske ob koncu druge svetovne vojne, pogumno je prevzel vodstvo slovenske republike, kot prvi predsednik slovenske vlade. Pogumno se je spopadel z mnogimi gospodarskimi težavami kot neposredni vodja jugoslovanskega gospodarstva, še in še bi lahko obujal spomine na pokojnega sodelavca narodnega heroja Borisa Kidriča — Petra, vendar velja le to, da je bil resničen vzor kako treba stopati na nova pota tudi v težkih situacijah, zato nam bo kot tak ostal tudi v trajnem spominu.«
Iz spominov Zorana Poliča, pripravil F. Mćško
boooooooooooooo<x>ooo<>ooooooooooooooo<x>ooooc>ooooooooooooo<x>ooooooooooo<xxxxxxxx>
'00<X><>00<>0<X>00<><X>0<X>0<><>00000<>0<X><>000<><><><>0<><X><>0<>00<^^
(Nadaljevanje s 1. strani)
Pred 33. leti so si narodi in narodnosti Jugoslavije priborili svojo nacionalno in socialno svobodo. Dolga tri desetletja smo v svobodi bogato zapomnili Z marljivim delom v izgradnji naše samoupravne socialistične družbe. Državo smo dvignili iz nerazvitosti v že kar dobro dr* žavo v kateri delovni ljudje krojijo sami sebi svojo usodo in bodočnost. Ustvarili smo družbo, ki temelji na oblasti delavcev in kmetov — skratka delavskega razreda, s čimer smo svetu dokazali, da smo za mir ter družbeni napredek in za mednarodno miroljubno sožitje med narodi vsega sveta, za popolno enakopravnost vseh držav in narodov na našem planetu. Prvi ' maj pomnijo naši predniki in delavci, ko so praznovali delavski praznik v gozdovih in na tratah, saj so jim že tedaj bile prepovedane vse manifestacije, ki jih pa delavci niso nikoli upoštevali, zaradi tega so bile večkrat tudi krvave demonstracije v katerih je naš delovni človek kljub ponižanjem in žrtvam vedno izšel kot zmagovalec, saj ga ni pokolebalo nobeno še tako ponižanje.
Danes ni več potrebnih demonstracij v svetu, niti tajnih zborovanj ter gorečega kljubovanja proti tistim, ki jim še vedno ni pogodu vladavina delavskega razreda. Prvi maj dobiva pravi praznični zna-čaj — dobiva nove oblike in razsežnosti, saj _ po po eni strani služi našemu delavcu kot praznik — de- • la prost dan, ki ga kot takega tudi prežive v naravi, po drugi strani pa pomeni današnji prvi maj — praznik dela in delovnih zmag s katerimi se delavci tudi najbolj ponašajo.
Novosti, ki izhajajo iz zakona o združenem delu, skratka za našega delavca niti niso novosti, saj je Že pred tem naša ustava temeljito in konkretno o-predelila vse delavčeve pravice, sam zakon o združenem delu pa isto le še dopolnjuje — seveda vse v prid in korist našega proizvajalca-našega delovnega človeka. Nahajamo se pred novimi izkušnjami, saj bodo novoizvoljeni' samoupravni organi imeli polne roke dela,mi vsi ki smo jim s svojimi glasovi dali polno podporo pa smo dolžni z njimi tesno delati v vselj. smereh dobrega gospodarjenja v delovni organizaciji, v prid sebi in naši družbi!
O	življenjski moči samoupravljanja doslej pričajo že mnogi zabeleženi uspehi, ki smo jih dosegli na področju družbenoekonomskega in političnega spreminjanja v državi. Dobro vemo, dasi samoupravljanja ni izmislil TITO ne katerikoli drug posameznik, pač pa se je taka ideja rodila že med samim razvojem delavskega in socialističnega gibanja. Zato tudi prvi manj simbolizira mladost, svežino borbenost in svobodo ter veselje našega delavskega razreda, ki v svoji prizadevnosti za boljši jutri pomaga tudi vsem tistim v svetu, ki se še vedno morajo na tajno zbirati ob praznovanju našega skupnega delavskega praznika ter tako izražati svojo podvrženost demokraciji in dosledni uveljavitvi proletariata v svetu. Tudi letošnji prvi maj bomo praznovali z novimi delovnimi zmagami v naši socialistični družbi pa naj zato veljajo naše iskrene čestitke vsem	delovnim
ljudem širom sveta in seveda predvsem našim proizvajalcem in	njihovim
družinam ob našem skupnem velikem mednarodnem prazniku dela, prvem maju.
f. m.
Iz elektrolize
Obvestilo o počitniški praksi
Štipendiste in ostale dijake na poklicnih in srednjih ter študente na višjih in visokih šolah obveščamo, da zbiramo do 10. maja 1978 prijave za počitniško prakso za meseca julij in avgust 1978.
V prijavi navedite svoje podatke: priimek in ime, naslov bivališča s poštno številko, šolo, letnik, smer šolanja in čas, v katerem želite opravljati prakso.
Nagrade študentom in učencem za obvezno prakso znašajo:
1.	Srednje tehniške, ESš, poklicne šole:
I.	letnik	1.100	din
II.	in III. letnik	1.400	din
2.	Višje in visoke šole:
I. in II. letnik	1.400	din
III.	in IV letnik	1.600	din
'Praktikantu, ki ostane na praksi dva meseca (po potrebi TOZD ali sektorja) se nagrada za drugi mesec zviša za 30 odstotkov. Praktikanti imajo v času opravljanja redne prakse brezplačno malico, ki jo oskrbi TOZD ali sektor, kjer so na praksi.
Nagrada v gornji višini je določena za polni delovni mesec, za predčasni odhod oz. prekinitev prakse se navedeni znesek sorazmerno zmanjša.
število praktikantskih mest je omejeno, zato bodo pri razporejanju imeli prednost štipendisti OZD in otroci naših sodelavcev.
Na prakso sprejemamo samo v mesecu juliju in avgustu!
Prijave, ki bodo prispele po 10. maju, ne bomo več upoštevali, zato pohitite!
Izobraževalni center
Ustanavljanje temeljnih skupnosti za
Samoupravne 'interesne skupnosti! 'smo vgradili v našo ustavo kolt obliko in način, samoupravnega 'sporazumevanja o zadovoljevanju osebnih in skupnih potreb delavcev din interesov «Mavcev na različnih področjih družbenega dela. Zavedali smo se, da bo delovanje samoupravnih tai-teretsruilh skupnosti omogo-čilo hitrejše uresničevanije temeljnega cilfija samoupravnega socializma, ki . se izraža v tem, da so nosiloi celotnega procesa družbe^ me reprodukcije zdtuižemi delavcdi. ki' z ekonomskimi in samoupravnimi sredstvi nadzorujejo gibanje sredstev za proizvodnjo in reprodukcijo. Samoupravna interesna skupnost za železniški dn luški promet SR Slovenije je bila prva tovrstna ustnovliena skupnost, saj je bita ustanovljena 2. julija 1974. Do takrat je bila železnica zaradi družbenega pomena pod skrbništvom države.
Po udidlležnasti uporabnikov jie Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo, po kriterijih količine vsega prepeljanega blaga, na drugem mestu. Ne malli problemi so spremljali pionirsko delo intendane skupnostli, zlasti še na nedavni močan vpliv države, fci je .določala pogoje obratovanjai, prevozne tarife, usmerjala investicije na teih področjih in prevzemala odgovornost za njihovo gospodarsko stanje. Ni še dolgo tega. ko smo v združenem delu razpravljali o problemih kritja liepada diohodlka v železniškem lin luškem prometu 'in dalje o financiranju infrastrukture. V večini organizacijah zdiružie-ga dela so bila razumevanja večja,, v manjšini pa manjša, da bi uredili medsebojne odnose na dogovarjanju pb' načinu, ki smo ši ga zastavili. Za slednje je odnose in obveznosti moral1 žal urediti zakon. Danes, skoraj po štiriletnem delu SIS za žellezniiškij in luški promet madaljuje^ mo dograjevanje samoupravne organiziranosti' v SIS za železniški in luški promet iin z vzpostavljanjem dohodkovnih odnosov ter pripravami ha ’viólìtve v 'delegatsko skupščino za mandatno obdobje 1978 — 1982 štopamo v akcijo ustanavljanja temeljnih skupnosti železniškega ;in luškega prometa po prometnih središčih. Zavedajoč se pomembnosti združevanja v
temeljno, skupnost prometnih središč razpravljamo v šteM družbenopolitični akciji v organizacij ah združenega dela to krajevnih skupnostih o osnutku samoupravnega sporazuma ter istočasno o spremembah in dopolnitvah samoupravnega isporazuma o združevanju v SIŠ, ki iga je Skupščina1 SIS predložila v javno razpravo vsem članom skupnosti.
Ustrezna samoupravna organiziranost preko temeljnih skupnosti bo omogočila delavcem, delovnim ljudem lin občanom v posameznih prometnih središčih, Osi! iso razdelj ena na posamezna prometno zaokrožena področja sosednjih občin, da bodo neposredno odločali o tistih železniških in luških storitvah, fci zadevajo predvsem območne interese, s ciljem,
da bi se opravljanje teh storitev čita (boli prilagodilo specifičnim potrebam in možnostim takega, prometno zaokroženega območja. Z osnutkom samoupravnega sporazuma za tetapljlno skupnost našega področja, to je prometnega središča Murska Sobota, zajemamo prometno področje občin, Pitaj, Ormož, Ljutomer, Gornja Radgona, Murska Sobota ta Lendava.
, V:. .temeljnih določbah samoupravnega sporazuma So oprededjiene glavne naloge ita cjflpt Ud jlih uresničujejo člani v okviru te-
meljnih skupnosti. Ti iso predvsem: oblikovanje politike razvoja na posamez>-nam področju, dogovarjanje o posodobitvi ta razširitvi! zmogljivosti v železniškem iin luškem prometu ter o združevanju sredstev v ta namen, opravljanje železniškega in luškega prometa na posamezni relaciji progi ali objektu ter zagotavljanje pogojev za opravljanje 'tega prometa. Vise 'to zagotavljajo člani' z vzpostavljanjem dohodkovnih odnosov po načelu svobodne menjave dela med uporabniki ta, izvajalci železniških to luških storitev.
člani temeljnih skupnosti na strani uporabnikov so vse OZD in krajevne skupnosti', ki so po zakonu o SIS za železniški in 'luški promet člani SIS ta 'imajo sledež na območju, na katerem je ustamov-
hodkovnih odnosov odločajo tudi o zagotovitvi pogojev za opravljanje teh stotatev. Organizacija ta upravljanje temeljne skupnosti je urejeno podobno kot v SIS za železniški in luški promet SR Slovenije ter usklajeno z določili zakona o združenem delu.
Organi upravljanja temeljne skupnosti sö Skupščina, predsedstvo ta odbor samoupravne kontrole. Skupščina se sestoji iz dveh enakopravnih zborov, zbora uporabnikov ta. zbora delavcev v prometu. Osnovno vodilo pri. oblikovanju skupščine temeljne skupnosti pa je predvsem dosledna izpeljava interesov iz temeljne organizacije ta 'krajevne skupnosti, preko konferenc 'delegacij v občini. Za poštovanje skupščine 'je v osnutku sprejeto splošno načeto
Iz strojne delavnice
•tfflu
ljiena temeljna .skupnost. Na strani izvajalcev pa so člani ‘temeljne skupnosti delavci OZD ŽG Ljubljana in Luke Koper, ki za uporabnike na tem območju opravljajo železniške to luške storitve, oziroma ta promet omogočajo. Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti uresničujejo delavci, 'delovni ljudje iin občani v okviru temeljne skupnosti s tem, da se dogovarjajo iter sporazumevajo o opravljanju posameznih železniških- ta luških 'storitev, ki' zadevajo posamezne relacije, progovne odseke ali objekte ter z vzpostaVLjamjiem do-
skupščilnslkega poslovanja, vključeno s postopkom za usklajevanje stališč med zboroma. Sprotne zadeve med obiema zasedanjima skupščine opravlja izvršilni organ skupščine, to je predsedstvo skupščine. Predsedstvo sestavljajo predsednik skupščine, predsednika obeh zborov ta njihovi namestniki ter osem članov. Glede reševanja sporov iz družbeno-eko momlskih in samoupravnih razmerij v temeljini skup-
nosti osnuttefc samoupravnega sporazuma predvideva, da o teh sporih zaradi enotnosti postopka odloča posebno sodišče združenega dela SIS za železniški ta luški promet SR Slovenije. Samoupravni nadzor nad delom temeljne skupnosti opravljajo njeni člani neposredno, po organih Skupnosti ta po posebnem organu samoupravne kontrole, v katerega delegirajo uporabniki ta delavci v prometu, vsak po štiri delegate. Temeljna skupnost se v sistemu socialističnega samoupravljanja vključuje tudi v uresničevanje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite'. Temeljna skupnost nie bi imela posebnega strokov-no-admtaistrativnlega aparata. Sprotne admtaistra-titvno-,tehnične posle bi zanjo opravljale ustrezne strokovne službe železniškega ta luškega prometa oziroma druge organizacije združenega dela Za občino Ptui sta predvideni dve konferenci delegacij'. Po 'kriterijih blagovnega prometa je občina Ptuj, zlasti gtede na TGA, na prveta mlestu. V konferencah delegaciji so predvideni iiz blagovnega prometa štirje delegati ta iz potniškega prometa dva delegata. Skupno pa je predvideno za temeljno delegacijo prometnega središča Murska Sobota 22 delegatov iz vrst uporabnikov. Nosilec nalog konference delegacij je za eno delegacijo delegacija TGA — TOZD promet ta za drugo delegacijo delegacija Mesokombtaalt Perutnina Ptuj — PP tovarna krmil.
Rudi Štelcer
Delo zborov Skupštine ebčloe Ptuj v protekli mandatni dobi
P)
4.	DELO ODBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE
Na 28. sejah zborov občinske skupščine so bili sprejeti poslovniki zborov. V skladu z njihovimi določbami so bili 30. marca 1977 ma 29. sejah zborov
ustanovljeni odbori zborov:
A)	Zbor združenega dela:
1.	Odbor za' družbeno e-konomske odnose in razvoj- ter finančna vprašanja ter
2.	Odbor za družbeno politični in/ 'komunalni sistem ter stanovanjska vprašanja (9 članska)
B)	Zbor krajevnih skupnosti:
Aluminij
Z zasedanja delavskega sveta SOZD
Delavski svet je na svoji 7. redni seji dne 28 marca
1978:
—	potrdil predloženo poslovno informacijo o finančnem poslovanju za leto 1977 in sklenil, da se ostali del poslovnega poročila izdela na običajen način,
ugotovil, da poteka javna razprava o samoupravnem sporazumu o združevanju dela in sredstev v skladu z zaključki z dne 20. 12. 1977, da pa razprava ne bo speljana v predvidenem roku,
—	razpisal volitve v organe upravljanja SOZD in sprejel ustrezni statutarni sklep,
—	imenoval za v. d. direktorja SOZD tov. Franja KIK-CA za- dobo 6 mesečev, za zastopanje in podpisovanje pa je imenoval še tov. Ivana GERJOVIČA in Stanka TEŽAKA,
—* potrdil plan dela in plan stroškov, nabave drobnega inventarja nabava osnovnih sredstev in sklada skupne porabe, v skupnem znesku 9,152.200 din,
—> predlagal razpravo o raziskovalni nalogi »Aluminij v slovenskem gospodarskem prostoru« in za izvedbo naloge predlagal združevanje sredstev v višini 2,550000 din,
—	predlagal uskladitev gradiv delegatov obeh delovnih organizacij za 8. kongres ZKS.
1.	Odbor za družbeno politični ; sistem ter družbeno ekonomske odnose in razvoj in
2.	Odbor za urbanizem/, komunalno gospodarstvo, stanovanjska vprašanja in varstvo okolja (9. članska)
C)	Družbeno politični zbor:
1.	Odbor za proučevanje vprašanj na področjju družbeno političnega sistema, (ki ima predsednika in štiri člane) in
2.	Odbor za proučevanje vprašanj na področju družbeno - ekonomskih odnosov, (ki ima predsednika in štiri člane). Pristojnosti odborov določajo poslovniki posameznih zborov. Predsedniki so doslej sklicali 8 sej odborov. Na seje so bili vabljeni v skladu s poslovniki predlagatelji gradiv in predsedniki zborov. Na sejah so se člani odborov seznanili s celotnim gradivom za seje zborov, te-
meljito pa so razpravljali o tistih točkah, ki' po poslovniku zborov predstavljajo pristojnost posameznega odbora.
V kratkem časiu svojega delovanja so odbori zborov skupščine uspešno opravljali svoje naloge. Bdi so v pomoč zborom pri temeljiti in vsestranski o-cendi posameznih vprašanj, že nekajkrat so opozorili delegate in predlagatelja gradiva na neustrezne rešitve zadev z vidika- delovnih ljudi, s tem pa vplivale k boljši in kvalitetnejši pripravi gradiv za zbore, tako pa so se izboljševali pogoji za delo, za zavzemanje stališč in tudi za odločanje v temeljnih delegacijah,, konferencah delegacij in na samih zborih. Žal odbori doslej niso vedno uveljavili določila. da bi s svojimi stališči pravočasno seznanjali temeljne delegacije. (Dogajalo se je, da so bili dete; igati seznanjeni s stališči šele na zasedanju zborov.
Čeprav so bili odbori pozno ustanovljeni in zaradi navedtenih težav še ne dovolj ličinko viti; pa je njihov vpliv /pri sprejemanju končnih odločitev v zboru zelo pomemben, v posameznih. primerih pa celo odločujoč ZAKLJUČEK
Iz pregleda dela zborov in njihovih odborov pri skupščini občine Ptuj smo dobili bežen prerez iz življenja navedenih skupščinskih organov v pretekli 'mandatni dobi Vsem, ki smo. sodelovali posredno ali neposredno naj te vrstice služijo kot del analize ob prehojeni poti, našim novim dletegatom in delegatski bazi pa v novi mandatni dobi kot pomoč pri njihovem delu.
Vsi skupaj, moramo delati v enotnem hotenju in željah po delu v katerem bodo vključene najširše množioe, po dedu v katerem bo subjekt delavec — občan.
Viktor Markovič, org.
ca»
2.1	RAZISKAVE
Po trditvah K V ANDE A (Norveška) so delavci v aluminijski industriji najbolj ogroženi od sfceletnle fluoroze. Simptomi te bolezni so bolečine v sklepih, posebej' v hrbtenici. Kot tudi omejena gibčnost večjih sklepov in hrbtenice. Morfološke spremembe na kosteh, ki nastanejo zaradi depozicije abnormalnih količin F v nbllilk.i, Ca fLuo-rida aii Ca apatita, so o<-pazne najprej na-, ltombal-nem delu hrbtenice in medenice. Na sklepih se pojavljajo abnormalne grobe izrasitlihe in tudi. postopoma narašča' zgoščenost kosti. Periferija kosti izgubi ostrost linije. Videz je tak, kakor, da bi se na njih nalbral ne(k gost material.. ki' 'kasneje lahko izpolni tudi strukturo kosti.
S takta opisom kostnih sprememb se strinja tudi večina1 avtorjev, pač pa se razhaja v vrednotenju kostnih sprememb. Medtem, ko netkateriS interpretirajo kostne spremembe kot skoraj katastrof aline, jim drugi ne pripisujejo nobene zveze z invalidnost j oi.
1.	V ZDA so raziskovalci zlasti skušali najti fcolera-cijo medi incidlenco rentgenskih sprememb v fluo-rozi in klinično ugotovljeno invalidnostjo. LAR-GENT je opazovali delavce izpostavljene . F. 5 od 16 delavcev je imelo kostne spremembe, vendar brez funkcionalnih motenj, Vsij, razen enega, &o Izločali v urinu nad) 10 m® F/liter. Avtor ni mogel1 majiti nobene koleracije med dobo exparidje ito pojavom kostnih spreitoemlb. Čeprav število opazovalnih oseb ni bilo veliko, je bila študija zelo metodična in objektivna.
2.	V eni aluminijski tovarni (Švica) je ugotovljeno 61 primerov obolenj s skeletli-vno fhioroza, 'glavni simptomi so bili bolečine v ‘sklepih. V drugi tovarni pa je od 400 delavcev 44 % imelo omejeno gibčnost hrbtenice z bolečinami. Niso omenili stopnjo expomiranosti s F. Zaključili so, da delavci, ki delajo v okolju s koncentracijo 2,5. mgjF/m3 inhali-rajo po 8 — 10 m? zraka ali 20 —-25 tng F v osmih urah. Telo-zadrži 25% te količine, kar pomeni, da vsak delavec dnevno sprejema 5 — 6 mg. Ta količina, kil se ponavlja osem ur na dan ne bo pustila nobene škodljive posledice.,;
3.	V Ameriki je številne raziskave v zvezi s fluori-racijo pitne vode financiral National Institute of Dental Research jàvne
zdravstvene službe. HODGES co. al. ni našel, med 86 osebami, ki so živele v predelu, kjer je koncen-tracijla v pitni vedi znašala 1,2 — 3„0 ppm, nobenih rentgenskih sprememb v smislu skleroze. Podobni so bili rezultati opazovanj tudi na drugih grupah prebivalstva, kjer je kbnT cemtracdja fluorja v vodi znašala 2,5 ppm.
V LEONE-ovem skrbno izdelanem poročilu je prav tako poudarjeno, da _ ni povezave mied količino fluorja v pitni vodi in kostnimi spremembami. _ V letih 1943 ito 53 so bile rentgensko slikane kosti prebivalcev iz Bartlett-a v Teksasu, kjer je koncentraciji fluorja v pitni vodi 8,0 ppm in rezultati primerjani z rezultati preiskav na osebah, ki živijo v Cameraiou v Teksasu (kjer je ikoncenitracija flu-onja v pitni vodi 0,4 ppm). Pri nekaj osebah iz obeh skupih so našli minimalne spremembe na okostju pri obeh raziskavah.
4.	Ena prvih študij o metabolizmu F (je (od MACHEE-ju, ki je dokazal, da pri celotni sprejeti količini F v množinah od 0,5 dio 1,0 mg ma dani, normalen človek vzdržujte ravnotežje med sprejeto 'količino ito izločanjem. Več kot 80% F, ki ©a telo sprejme, se ga absorbira in 'izloči z urinom ter ne pride do depozicije, ki bi jo bilo mogoče izmeriti. .
5.	Ugotovitev zdravstvenega stanja zaposlenih o. seb v TGA Kidričevo na temelju fldiničnih; laboratorijskih in remtgtemoloških preisikav. ‘
Nalogo je opravil Zavod SRS za zdravstveno in tehnično varstvo iz Ljubljane. Vzporedno z analizo zdravstvenega stanj'a je potekala tudi raziskava delovne atmosfere zaradi objektivne ugotovitve pogojev v zvezi z expoziCijo F na delovnih mestih v elektrolizi. Glede inai veliko fluktuacijo delovne sile je znašala najdaljša expozici-nih 50 delavcev z najdalj», šim delovnim stažem nz oddelka elektrolize, kjer obstoja dokazana expozi-cljla F (podatki o koncentraciji F, temperaturi ito Vlažnosti zraka so podani v tabeli.). Iz podatkov vidimo, da nikjer ni bila dosežena maksimalna dovoljena koncentracija F v delovni atmosferi (po JUS znaša MDK na 'delovnem mestu 1,7 mg HF/m3). Zaradi- tako nizkih koncentracij F v delovini atmosferi obstaja verjetnost, da se skoraj ves absorbirani F izloča, in da praktično ne pride do depozicije v kosti. Pokazalo se je, da tako nizkim koncentraci»-jam F v atmosferi delov-
Iz elektrodelavnice
nib mest ustrezajoi tudi nizke koncentracije F v uirinu, ki v nobenem primeru ne presegajo zgornje
dopustne meje, kri, je 4.0 mgjF/1 urina (analize pri delavcih so pokazale od
0.5 do 3.5 mgF/fl). Ker so
metode kLiničnih predzkaiv zelo obsežne, 'bom navedel samo konične rezultate in ugotovitve.
Koncentracija fluoridov v atmosferi. obrata »EL B« Kidričevo
Koncentracij a floridbv v zraku izražena kot F-
1964	štetviilika celice	T»C	Rei. vlaga	Št. vzorcev	Min. — Maks. (mgta3)	Aritm. sredina (m©to3)
VIII	539 628 707	34—39	35	12	0,18—0,86 0,2 —0,62 0,29—0,68	0,4 032 0,45
IX	539 707	23—27	35	6	0,45—0,56 0,82—1,7	Q34 1,19
X	539 707	23—27	40—55	6	0,22—0,98 0,29—0,84	0,49 0.47
XI	539 707	21—26	42	6	0 29—0,46 046-032	039 0,27
(Nadaljevanje na 8. strani)	^	181
IMPOL — folijska valjarna
Vpliv fluoridov na zdravstveno stanje
exponiranih delavcev
Vpliv fluoridov na zdravstveno stanje
exponiranih delavcev
(Nadaljevanje s 7. strani)
Konc, flarga izvem obraita (med halo A imi B)
Avgust in sept. 1964
X — 0,147 m@F-/m3
a)	V nobenem primeru niso našli ,. zmanjšane funkcionalne sposobnosti kót posledice stoefiet-ne flraoraze, zaradi ex-pozicije fLuorjia na delovnem mestu.
b)	V nobenem primeru niso na rentgenskih slikah kositi našli spremembe, ki je tipična za skeletno fluorozo, to je povečane kostne zgoščenosti. V 16 primerih, torej v 32% so pri pregledanih našli znake rentgenskih sprememb v smislu deformantme sporidiiteze. Visoka poškodba is-pomdiHoz v ex-poinirand grupi vzbuja sum na eventualno vzročno povezavo z ex-pozicijo fluorja. Nujno potrebne komparacije na kontrolni grupi zaradi pomanjkanja filmov -niso mogli opraviti.
c)	Analiza krvne slike je pokazaBa padec hemoglobina in znižanje števila eritrocitov v expo-mrani grupi. Ker so spremembe statično signifikantne, ni pa bito mogoče dokazati vzročne povezanosti z expozicijo fluorja in e-lim inarati drugih možnih vzrokov za nastanek anemije, so potrebne nadaljnje raziskave v tej smeni.
d)	Subjektivne težave zaradi razdražljivega delovanja fluorovodika niso bide pomembne.
e)	'Nizke vrednosti koncentracije ffluoridov v delovni atmosferi ter posledično nizke količine
: floridov v izločenem u-rinui. so se izkazale kot zdravju neškodljive za opazovano grupo z ex-pUzicijo od 5 — 13 let.
Maramo dodati še to, dia na relativno ugodne pogoje v elektrolizi B vpliva predvsem naravna ventilacija, ker so celice dvignjene. Iz podatkov o regenerirani količini kriohta (mokro čiščenje plinov) namreč sleda, da je efekt zbiranja in čiščenja F komponent okrog 30% celotne .količine elknitirane-ga F. Zanimivo bi bilo sedlaj po 13. letih ponovita preiskave na istih delavcih, (nekateri s>o zaradi slabega zdravstvenega stanja prestavljeni na delovna mesta zunaj elektrolize) pri nem bi trébaio upoštevati vpliv ostalih snovi, kot so katranske pare in
prah, ki so po našem mnenju bolj nevarne kot F.
9.	RAZISKAVE V RANS-HOFENU — AVSTRIJA
Raziskave so bile izvedene v sodelovanju z avstrijsko študijsko skupino za atomsko energijo (institut za biologijo).. Namen
talko obsežnih raziskav je bil:
a)	da se ugotovi ali sploh obstoja nevarnost zastrupljanja okoliškega prebivalstva pri . obstoječem sistemu čiščenja plinov,
b)	ali je potrebno občutno izboljšati (kar zahteva velike stroške) sistem čiščenja pOinov kakor zahteva novopredlagani zakon o normativih.
Tedensko so vzeli 8 krvnih in 24 urinskih vzorcev delavcem v elektrolizi, ki so se prostovoljno javili. Skupno, je bilo 208 oseb
vključno s 14 kontrolorji; ki niso bili iz elektrolize. Za razliko odi prej navedenih raziskav, ki so Obravnavale skeletno fluorozo, so tukaji dotočili z viitro-raziiskavami- na človeških celicah in vitro-raziskava-mi na miših, v koliki meri 'Lahko vpliva sprejem F na genetično materijo organizma.
Nekaj podatkov o tovarni in vsebovanju F v ozračju:
Kapaciteta tovarne znaša 80.000 t Al letno , pri polni obremenitvi se izsesa iz zraka od 840 elek-
IMPOL — rezanje
Predelava žlindre
trolitskilh celic (Söderberg tip horizontalni klimi, 40 000 A) 2600 m3/h plinov, ki potem gredo skozi čistimi- sistem (mokro pra-Pie).
Dovoljena skupna emiBlija po standardu iz leta 1964 znaša 1,0 kg Fg/t Al. MDK na delovnem mestu znaša 2 mg HF/m3 za fluoride 2,5-mg/m3.
Vlažno je opomniti, da so meritve pokazale v e-lekt-roflizi 0,5 —1,6 -mgFtoti m3, v Okolici elektrolize 0,15 mg F/m3, na oddaljenosti 500 m pa 0,020 mgF/ m3.
Rezultati analize:
a)	Koncentracija F v krivi
Srednja vrednost iz 202
meritev je znašala 0,13 ± 0,05 rnajF/l lin pada rahlo z dolžino zaposlitve, kar se najbrž nanaša -na strukturo zaposlenih (lažje, težje dieto).
Normalna vrednost koncentracije F v 'krvi je odvisna od koncentracije. F v pitni vodi znaša tudi 0,19 mgF/1.
b)	Koncentracija F v urinu
Pri 184 meritvah je znašala srednja- vrednost 3,1 ± 1,8 mgF/24 urah. pri kontrolorjih pa 1,3 ±1,0 mgF/24 h. Ugotovljeno je, da obstoja povezava F konc. v urinu.
c)	Analize aktivnosti encimov v.krvi
Iz primerjave normalnih vrednosti encimov aktivnosti z vrednostmi delavcev v elektrolizi je razr vidno, da v nobenem primeru niso ugotovljene o-memfee vredne razlike; niti poškodbe jeter, niti 'bolezni srca in krvi.
Zanimivo je, da se z naraščanjem F konc. ne pomikajo vredhsti encimskih aktivnosti: jeter in srca (GLUTAMAT — PYRUVAT -TRANiSAMINAZE) k patološkemu območju, ampak vstran od raje.
d)	Eritrociti
Izvedeno je 'bito 59 elek-tromikrosfcoipskdh posnetkov krvnih teles, pri tem se je pazilo predvsem na površinske spremembe e-ritrocitov. E'tàklùroopt ično -niso našli nobenih patoloških sprememb.
e)	Desaxyrdibonuklilnska kislina (DNK)
DNK je najvažnejši- sestavni diel celičnega jedra in za celično delitev odločilna molekula.
Poškodbe DNK pomenijo tludi poškodbo gemetič-SkuDno ie bilo pregledanega materiala. Pri poškodbah DNK nastopi povečanje protiteles, ki so znak za to, da je sposobnost DNK reducirana. Pri
(Nadaljevanje na 9. strani)
Kancem minulega meseca so se na svojih zadnjih sejah v dosedanjem sestavu sestali1 vsi trije zbori občinske skupščine na ločenih sejah in sicer zbor združenega dela ter zbor krajevnih skupnosti na svoji 42. redni seji ter družbenopolitični zbor na svoji 41. redni seji.
Najprej so se seznanili z izvršenimi sklepi ter zapisniki minulih sej nato pa obravnavah dnevni red po sprejetih točkah. Biio je razprave o vrsti predlogov sklepov o imenovanjih raznih organov za določena področja, predvsem pa je vsekakor tekla najbolj zanimiva razprava o poročilu o delu upravnih organov SO Ptuj v letu 1977 o predlogu odloka O proračunu občine Ptuj za leto 1978.
Zanimiva je bila tudi razprava v zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti po vprašanju predloga odloka . o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov v občini Ptuj, Osnutke odloka' o spremembah' odloka o komunalnih taksah o občini in o. o-snutku odloka o družbeni skrbi udeležencev NOV in drugih vojn ter za njihove družinske člane.
Poročilu o delu občinskih upravnih organov skupščine občine Ptuj za leto 1977 je obsegalo kar 43 tipkanih strani in je v njem zajeta vsa dejavnost teh Organov v minulem
1977.	letu. Povdarimo lahko le to, da. je bilo omenjeno poročilo zelo skrbno pripravljeno od vseh služb in, da so delegati kaj lahko v tej smeri razpravljali
ter dajalii pripombe in predloge.
Brez dvoma lahko trdimo, da je iz omenjenega poročila dovolj, jasno razvidna celotna dejavnost o-menjeniih služb za katere .lahko popolnoma upravičeno trdimo, da so v celoti'. izpolnile svoje naloge. Vse službe so dokaj brezhibno delovale in tako pomagale ostalim pri reševanju določene problematike v SO Ptuj v minulem letu. Predvsem delegati DPZ 'so omenjeno paročdio sprejeli zelo pozitivno. Prav gotovo pa sta se s tako oceno strinjala tudi ostala dva zbora SO Ptuj, brez dvoma še kako zado-
voljna z minulim delovanjem tega upravnega aparata pri SO.
Predvsem zanimiv pa je bil predlog proračuna občine Ptuj za leto 1978 iž katerega je bilo razvidno, da gne za 78.992,913 din prihodkov prav v enaki višini pa tudi odhodkov, seveda z nespremenjeno razporeditvijo po osnutku proračuna občane Ptuj za leto 1978.
Pri obravnavi predloga proračuna občine Ptuj za leto 1978 pa velja omeniti, da je bil osnutek proraču-poliitičmega zbora, sprejet na na sejah zbora združenega dlela in družbeno-brez pripomb, da pa So
delegati zbora krajevnih skupnosti le menili nekoliko drugače, ko so na,primer delegacije KS Kidričevo, Vidlem, Destemik ih Ptuj zahtevale, da bi se moralo v proračunu občine zagotoviti več sred-tev za financiranje delegatskega sistema. V ilustracijo pa naj omenimo, da, so porabljena sredstva za. funkcioniranje delegatskega sistema v KS v letu 1974 znašala 650.000 dinarjev v letošnjem letu pa so se že povzpela kar na
2,415.000	dinarjev kair dejansko pomeni skoraj; štirikratno povečanje IS SO Ptuj’ je mied drugim tudi' menil, da pred-
videvajo sprejeta izhodišča o financiranju splošne iporabe v letu 1978 le financiranje delegatskega sistema v krajevnih skupnostih, ne pa tudi sofinanciranje programov poedi-nih 'krajevnih skupnosti. Seveda je bila tudi tokrat najbolj1 zanimiva razprava prav. ha seji zbora krajevnih skupnosti 'kar pet je seveda po svoje povsem razumljivo. Pri tem gre za osebne dohodke tajnikov KS, 'stroške delegatskega sistema, to je_ sejnine za delo delegacij in podobno.
Iz vsega pa je bilo moč izluščiti, da-bi za dèjanskè stroške, M jih bodo imele krajevne skupnosti v letošnjem letu s funkcioniranjem delegatskega sistema zadostovalo 1,867.000 dint, vendar pa so v teh sredstvih zajeti tudi stroški delegacij samoupravnih interesnih skupnosti, ki predstavljajo v strukturi vseh stroškov delegatskega sistema več kot 50 odstotkov IS SO je temeljito’ a-naliiziral sedanje stanje ter s kohkretnimi analizami u-gotovil, da so sredstva predvidena v osnutku proračuna občine Ptuj za leto 1978 za financiranje delegatskega sistema v krajevnih skupnostih zadostna ter je za to tildi ostal pri nespremenjeni višini din
2.415.000.	Hkrati pa je izvršni svet tudi ugotovil, da glede prehoda na sarnofi-nanciranje v letu 1978 zlasti ni nobenih možnosti kakršnegakoli povečanja razporejenega ; zneska za potrebe krajevnih" skupnosti.
(Nadaljevanje na 10. str.)
Pevski zbor osnovne šole Kidričevo pogosto nastopa na naših proslavah
Vpliv fluoridov na zdravstveno stanje exponiranih delavcev
(Nadaljevanje z 8. strani1)
119 osebah so določili' koncentracijo protiteles in u-gotovilL, da se 13 — 8% dodane DNK veže na protitelesa. Normalna vrednost znaša 20%.
Nadalje je bila opravljena raziskava na-'leukocitih človeške kivi. ki je bila obremenjena z 0,2 — 0,4 —
1,2	DtngF/1 (odgovarja 10-kratmi normalni vrednosti). Ker nastajajo protitelesa DNK pri posameznih obolenjih reuma tdčnega 'tipa pospešeno;, to ker je bila ugotovljena korelacija med nastajanjem teh protiteles in zmanjšanjem, kapacitete obnavljanja DNK, je bila opravljena analiza ° vplilvu F na semikomservat-tiivne DNK sinteze in DNK obnavljanje. Pri obeh načinih sinteze so se pokazali poskusi z F v primerjavi s kontrolnimi preizkusi nesprejemljivi. Iz tega se 'lahko zaključi, dia F v
krvi pri koncentraciji 1^2 mgjF/1 ne vpliva na serni-konservatilvno sintezo DNK in obnavljanje DNK.
Te ikliničeo-kemične in biokemične raziskave so potrjene še z vivo poskusi na miših, 'kjer se proučuje vpliv HF ozračja ' na težo in na koncentracijo DNK protiteles. V ta namen so 24 navoze! andskih miši razdelili v 3 grupe. Medtem., ko je prva grupa služila za kontrolo, so drugo to tretjo 4 mesece po 7 ur na dan izpostavljali koncentraciji, 13,4 mg HF/ m3. Ugotovili so težo živali na začetku, število DNK protiteles ter jih na koncu patološko anatomsko preiskali.
Rezultat teh preiskav ie pokazal, da se pri živalin, 'ki so izpostavljene HF nasproti kontroliranim ni bilo zaznamovanih razlik, kakor pri teži, koncentrar-cLji DNK protiteles to patoloških spremembah.
Iz navedenih rezultatov so ugotovili, dia če osebe, ki so izpostavljene 1,6 mgF/rnn3 niso ugrožene, takrat tudi ni nobene nevarnosti za osebe iz bližnje in daljnje Okolice, kar tudi pomeni, da (iz medicinskih razlogov) ni potrebna poostritev obstoječih normativov.
3.	ZAKLJUČEK
Kontinuirana raziskovanja kontroliranih delavnih pogojev in ljudi, ki delajo v,es delovni čas; M so sicer v mejah standardov industrijske higiene, vendar -pa vseeno 5 do 10 krat presegajo absorbcijo in exrecijo F v normalnih pogojih,, niso pokazala dievijacij v zdravstvenem stanju. Vse to kaže, da lahko postavimo zaključke, da- je človeški organizem »ADAPTIRAN« v dolgem biološkem procesu na okolje, v katerem je F neizogiben del zemlje, vode, zraka, rast-
lin, to živali, postal sposoben rokovati z F — v določenih kvantitativnih mejah — brez škode ali" celo s koristjo. Te meje so naslednje: pri osebah, ki so exponirane povečanim F v pofclilcuj, ne pričakujemo škodljivih efektov tako dolgo, dokler, izločanje F v urinu ne prekorači 5 — 8 mg na dan (5 — 6 mg na liter). Ta ugotovitev ne izključuje možnosti, da tudi večje izločanje F nima za posledico škodljivih vplivov. Predstavlja le standard za industrijsko higieno na delovnih mestih ) analize so pokazale, da tudi pri sprejemu 12 mgF/dan ne pride do sprememb na okostju pri ljudeh).
Navedene raziskave so tudi pokaza-lei. da je treba ločiti F komponente po njihovi toksičnosti, o tem nam največ povedo podatki o topnosti F komponent.
Dobljeni, rezultati nam tudi služijo za določanje emisijskih in imisijskih normativov, pri čem je še treba upoštevati vpliv F komponent na rastlinstvo.
Ivo Ercesovič, ing.
Literatura:
1.	The formation and composition of the fluoride emissions from aluminium cells — K Grjo-theim, Norway
2.	Biološke raziskave o vplivu fluori a v aluminijski industriji — Ranshofen
3.	Healith Problems in the aluminium industry — Halvor Kvaede
4.	Zdravstvena škodlj ivost anorganskih filuoridav za delavce v aluminijski industriji — Zavod SRS za zdravstveno in tehnično -varstvo. Ljubljana
Sport in rekreacija - šport in rekreacija-Sport in rekreacija
Telesnokulturna, rekreativna in športnorekreativna dejavnost delavcev v združenem delu
Kolesarnica
m
Rekreativna in športno-rekreativna dejavnost delavcev v združenem delu je v sedanjem razvojnem obdobju vedno bolj v ospredju. Tem problemom so posvetili veliko pozornost številni družbenopolitični dejavniki in začrtali smernice nadaljnjega razvoja. Ob tej širši' družbeni zavzetosti pa so na številnih posvetih amaterski razpravljali o mnogih problemih telesne kulture, rekreacije in športne rekreacije delavcev, zlasti pa o idejnih in znanstvenih izhodiščih. vsebini programov, kadrih in Objektih, financiranju, pomenu in vlogi sindikata, delavskih športnih igrah. itd.
V	tem sestavku smo podrobneje obdelali izhodišča, organizacijske oblike športne rekreacije v TOZD ter nekatera vprašanja vsebine in programov rekreativne dejavnosti delavcev.
V	zadnjem času je bilo v naši ožji 'in širši domovini več posvetov strokovnjakov in drugih delavcev na področju rekreacije in športne rekreacije v organizacijah združenega dela. Pričujoči zapis obravnava le del te problematike ,saj govori o teoretičnih zasnovah in praktičnih izkušnjah s tega področja telesne kulture v sedanjem razvojnem obdobju
Izhodišča telesne kulture ter rekreativne in šport-. norekreativne dejavnosti delavcev v združenem delu v naši socialistični in samoupravni praksi.
Čeprav so v sedanjem obdobju izhodišča telesno-kultume, rekreativne in športno-rekreatdvne dejavnosti delavcev v združe-
nem delu že precej izoblikovana in jasna, si vendarle oglejmo nekatere mejnike, ki so bili za postavitev omenjenih temeljev na tem področju še posebno pomembni. Po letu 1970 je telesna kultura izredno napredovala, predvsem zato, ker so ji začeli številni družbenopolitični dejavniki posvečati več pozornosti.
Do omenjenega obdobja je bilo področje telesne kulture preveč v ozadju družbenega dogajanja, športno-rekreativna dejavnost delavcev pa je bila povečini stihijska, neorganizirana, nenačrtna in zato manj uspešna.
Skladno z razvojem naše samoupravne socialistične
družbe so se rojevale pobude za hitrejši razvoj tudi na tem področju delovanja našega delavca in občana. To je v bistvu pomenilo u-skaditev posameznikov z interesi širše družbene skupnosti na področju telesne kulture, hkrati pa so bile. v ospredju težnje k samoupravni organiziranosti ter vgrajevanju novih spoznanj in hotenj v dinamiko tedesnokultumega razvoja.
Ni naključje, da je v letu 1971 ZSMS odprla široko razpravo o številnih problemih iz dela na te lesookultumem področju in tako dala tudi športno-rekreaitivni dejavnosti de lavoev družbeno politični pomen in nove razsežnosti.
Leto 1973 je v slovenski telesni' kulturi nov mejnik. V tern letu . je posvetila SZDL posebno pozornost problemom telesne 'kulture, kjer je bil med drugim dan velik poudarek telesni kulturi delovnih ljudi
Telesna 'kultura, rekreacija in športna rekreacija bi morala postati v organizacijah združenega dela ne samo uresničljiva pravica, marveč tudi dolžnost in nenehna skrb zaposlenih.
Probleme telesne kulture delavcev bd morali pogosteje obravnavati samoupravni organi, zlasti takrat, ko sprejemajo srednjeročne in . dolgoročne razvojne načrte.
V teh bi morali biti jasno začrtan pomen in vlo-
ga strokovnih služb za rekreacijo in športno rekreacijo zaposlenih, delo na tem področju pa naj bi vodili poklicni strokovnjaki v sodelovanju z drugimi dejavniki v delovnih kolektivih in zunaj' njih.
Pomembne misli s tak-knaitne konference SZDL se nanašajo tudi na probleme financiranja telesne kulture delovnih ljudi, posebno zato, ker se sredstva ustvarjajo v družbenem delu. Če se torej o-mejena sredstva združujejo na ravni samoupravnih interesnih skupnosti s področja telesne kulture, mora biti denar, ki je_ namenjen telesni kulturi delavcev, tudi smotrno uporabljen.
Že tedaj je bilo poudarjeno, da si je treba prizadevati za večje število u-deležencev ali za takoime-novamo množičnost na področju rekreacije im športno-rekreacdjske dejavnosti, opozorili pa so tudi, da bi morali posodobiti programe, ki naj bd vsebovali vise oblike omenjene dejavnosti delavcev.
Organizacijske in vsebinske oblike športne rekreacije delavcev naj bd se razvijale ne samo v delovnih kolektivih, temveč tudi v okoljih, kjer delavci živijo ita bivajo, torej v krajevnih skupnostih.
Organizacije združenega dela morajo v najkrajšem čašu spoznati ekonomsko upravičenost nenehne dejavnosti delovnih ljudi na tem področju.
O	problematiki telesne kulture so razpravljale tudi naše najpomembnejše družbenopolitične organizacije, posebno organizacije ZK. Tudi tu so 'bili spre-' jeti pomembni sklepi in smernice za nadaljnji razr voj telesne kulture v Sloveniji. . ■
(Nadaljevanje na 11. str.)
0 delu upravnih organov In proračunu občine 1978
(Nadaljevanje z 9. strani)
Predlog proračuna občine Ptuj za leto 1978, ki ga je predložil IS SO Ptuj' so delegati vseh treh zborov SO tudi sprejeli
Nekoliko živahne razprave je bilo po vprašanju predloka odloka o spremembah odloka1 o davkih občanov v občini Ptuj, vendar pa je tudi ta razprava potekala predvsem v zboru krajevnih skupnosti, saj se je šlo za da-
vek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, saj so nekateri: delegati iz KS Juršinci in KS Cirkulane menili že pri samem osnutku, da so stopnje davka za kmete — delavce nekoliko previsoke ter da se naj sprejmejo v enaki višini kakor za čiste kmete. Izvršni svet teh pripomb ni upošteval. Podpore pa niso dobili tudi v zboru krajevnih skupnosti, zlasti še zato, ker je na območju Slovenskih
goric in Haloz 'kar 76 odstotkov vseh čistih kmečkih gospodarstev, ki so poleg davčnih obveznosti še obremenjena s prispevki za starostno in zdravstveno zavarovanje kmetov.
Prav tako pa je IS imenoval še komisijo, ki ima haloga pripraviti merila za obdavčitev kooperantov, ki ustvarjajo precejšen doslej' neobdavčene dohodke z vzrejo piščancev, telet ter prašičev, vendar pa ta merila morajo biti v skla-
du z drugim členom zakona o davkih občanov takšna, da bo še vedno stimulirana tržna proizvodnja v kmetijstvu. Ob koncu so delegati zbora ZD in zbora KS razpravljali še o osnutku odloka o spremembah odloka o komunalnih taksahv v občini Ptuj ter osnutku o družbeni skrbi / udeležencev NOV ih drugih vojn ter za njihove družinske člane medtem pa se je družbenopolitični zbor z neka-
terimi točkami, ki sodijo v pristojnost - odločanja zbora ZD in zbora KS le seznanili ter dal na nekatere točke svoje pripombe in zavzel določena stališča.
Tako se je z delegatskimi vprašanji končala štiriletna mandatna' doba dosedanjih delegatov v vseh treh zborih SO Ptuj'. Kaj kmalu pa že stopajo na sceno novi, 'ki smo jih izvolili na nedavnih volitvah.
F . Meško
šport in rekreacija-šport in rekreacija- Sport in rekreacijo
Telesnokulturna, rekreativna in športnorekreativna dejavnost delavcev v združenem Ideili
(Nadaljevanje z 10. strami)
če govorimo o telesni kulturi delavcev o o-omenjenih izhodiščih, seveda ne moremo mimo prizadevanj organizacij zveze sindikatov, ki so bile v bližnji preteklosti nedvomno .vodilne sile pri širjenju, in popularizaciji športno-rekreativne dejavnosti delavcev.
V	opisanem razvojnem toku 'ima posebno vlogo
8.	kongres Zveze Sindikatov Slovenije, ki je ob koncu leta 1974 opozoril na več probemov v telesni kulturi delovnih ljudi.
Posebno pozornost so posvetili problematiki oddiha in rekreacije delavcev in njihovih družin.
Ob tem naj. povemo, da obravnava zveza sindikatov oddih kot posebno organizacijsko dn vsebinsko obliko športne rekreacije, čeprav ga zajemata že pojem rekreacije in športne rekreacije.
Že takrat je bila živa i-deja o organizaciji j in u-stanavljanju samoupravnih interesnih skupnosti za oddih in rekreacijo delavcev.
Rekreativno in športno; rekreativno dejavnost. delavcev bi morali razumeti kot sestavni in neločljivi del osebnega in .družbenega standarda delavcev.
V	ospredju je bdio tudi prizadevanje za gradnjo ustreznih počitniških domov, športnorekreacijskih površin in objektov ter športnorekreacijskih središč.
Le-ti naj bi bili odprti za najširši krog občanov; združena sredstva v teles-nokultumi skupnosti pa bi morali zagotoviti za u-pravljanje in vzdrževanje le- teh.
Program in vsebinskemu delu športne rekreacije je tudi 8. kongres namenil več časa in zlksti poudaril pomembnost uvajanja tako imenovanih programiranih zdravstveno-preventivnih. in rekreativnih odmorov za delavce, še posebno za tiste, ki delajo na težjih delovnih mestih .in v človeku škodi j -vem delovnem okolju.
Seveda je bil govor tuđio drugih oblikah rekreativne. ih športno rekreativne. dejavnosti delavcev.
Zavzeli sd se za deljeni letni dopust, ki naj bi bll prav tako načrtovan.
V	krajevnih skupnostih, -kjer prežijo delavoi in njihove družine večji del dneva pa tudi dnevnega in tedenskega oddiha naj bi si sindikati prizadevali povečati množičnost in aktivnost delavcev. .itn občanov.
Enaka prizadevanja naj bi veljala tudi varstvu o-
koija, kar je neposredno povezano s to problematiko.
V samoupravnih interesnih skupnostih na področju telesne 'kulture naj bi delegati iz organizacij združenega dela resnično soodločali o poli'tiki razvoja telesne kulture, posebno rekreacije in športne rekreacije delavcev.
številni sindikalni in drugi delavci so opozoril tudi na problem usposabljanja in šolanja kadrov, vprašanja delavskih športnih iger in na povezovanje ter sodelovanje s ite-lesnokultumimi in drugi* mi organizacijami.
Zakon o financiranju telesne kulture in o samoupravnih interesnih skupnostih na področju telesne kulture ima izreden družbenopolitični pomen za dinamiko njenega1 na-dalnjega razvoja.
Naj ob tem pregledu posebej poudarimo še pomen in delež portoroških sklepov, ki so logično nadalje vanje opisane razvojne poti, saj govorijo o samoupravni in družbenopolitični organiziranosti ter znanstvenoraziskovalni in strokovni opredeljenosti slovenske telesne kulture, kot sestavnega dela jugoslovanske;
Iz omenjenih portoroških sklepov je za nas posebej zanimiv 5. člen samoupravnega sporazuma telesnokultume skupnosti Slovenije, ki jedrnato in izčrpno govori o tej. problematiki. Citiramo: »Pravica in dolžnost sleherne-
ga delovnega človeka in občana je, da aktivno in redno sodeluje v telesno-kuitumi dejavnostih, da v organizaciji združenega dela in krajevni skupnosti odloča o programih teles-nolkultume • dejavnosti in sredstvih...«
Tako kot na slovenskem je potekala tucli po Jugoslaviji vidna družbena akcija za razširitev in hitrejši napredek telesne kulture delavcev in občanov.
To so dokazale resolucije in sklepi 7. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije, pa tudi sklepi jugoslovanskega simpozija na temo:
»Telesna kultura kot faktor zdravja, oddiha, delovnih in obrambnih sposobnosti odraslih občanov«, ki je bdla leta 1971 v Šibeniku. Na tem simpoziju so bili postavljeni družbenopolitični, idejni in programski temelji razvoja telesne kulture itn s tem sevèda tudi' športne rekreacije.
Pomembna sta bila tudi srečanja strokovnjakov, 'ki so razpravljali o ekonomski dn zdravstveni vrednosti športne rekreacije v turizmu ter jugoslovanski posvet na. terno: »športna rekreacija v krajevni skupnosti«, ki je bila leta 19/5 v Šibeniku.
Zadnji slovenski organizirani posvet na temo »Telesna kultura in športna rekreacija delavcev« je bil v Poreču koncem septembra 1976, dn v Novem Sadu oktobra 1976.
Glede na izhodišča in mejnike v razvoju rekreacije dn športne rekreacije delavcev si oglejmo nekaj1 problemov, s katerimi se v sèdanjem času srečujemo amaterski in poklicni strokovnjaki in drugi delavci s tega področja tako v teoriji kakor tuidi v praksi.
Problemi organiziranosti rekreacije in športne rekreacije delavcev
Ko govorimo o organizaciji s področja rekreacije in športne rekreacije delavcev v združenem delu, mislimo najprej1 na celotno organizacijsko strukturo tega področja, posredno pa tudi na vse tiste dejavnike, ki naj: bi odločilno vplivali na u-sitanavijaiije strokovne službe za športno rekreacijo v TOZD.
Dejstvo je namreč, da v mnoge organizacije zdn> ženegai dela še vedno ni prodrlo spomanje, da je treba omenjeno področje dela voditi poklicno in ga zasnovati skladno z organizacijsko strukturo delovnega kolektiva. To izgrajevanje naj bi potekalo znotraj' kolektiva v kadrov-sko-socianeiEii sektorju, .lahko pa je ustanovljeno povsem samostojno.
Zanimivo je, da predvsem amaterski delavci na področju športne rekreacije, ki izhaja iz prakse, ugotavljajo, kako zelo potrebujejo strokovno pomoč.
Zato ni naključje, da se je večina udeležencev omenjenega posveta v Poreču
v svojih razpravah zavzela za to, da se je na tem področju dieto v delovnih o-koljih treba opreti na poklicne strokovnjake.
Značilne misli o tem problemu je povedal a-materski organizator športne rekreacije škofjeloške Predilnice: »Amatersko delo je potrebno, toda, če želimo kaj1 kmalu izboljšati sadanje razmere potrebujemo poklicne strokovnjake.«
V	sedanjih delovnih razmerah v delovnem procesu, naj bi torej omenjeni amaterski delavec, ki je sicer strokovnjak na povsem drugem delovnem področju, del svojega delovnega časa ( in veliko .prostega) namenili opravljanju svojega poslanstva na področju športne rekreacije. Delovni proces v proizvodnji zahteva od delavca precej napora. Delavec je torej med dvema obveznostima; zato pogosto nastajajo nesoglasja, nesporazumi in spori.
Na omenjenem posvetu so bila izražena tudi mnenja, da je treba posvetiti pozornost obveščanju, zbujanju zavest poslovodnih organov in struktur v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih v smeri, ki vodi k ustanavljanju omenjene strokovne službe.
V	delovnem dogovoru posveta je namreč zapisano misel, da marsikje poslovodni organi še naso doumeli, kako pomembno je množično ukvarjanje delovnih ljudi in občanov s športno rekreativnimi dejavnostmi. Ne zavedajo se, kolikšen je delež športne rekreacije v načinu življenja delovnih ljudi, saj ga le-ta bogati, hkrati pa prispeva k večjim gospo-darskim in družbenim dosežkom. Nerazumevanje zavira razvoj športne rekreacije in v mnogih primerih destimulativno vpliva na akcije in dejavnost, ki v številnih delovnih o-koijih že živi.
Udeleženci posveta so se strinjali, da je treba te razmere izboljšati, pri tem pa naj pomagata tudi zveza sindikatov in gospodarska zbornica Slovenije.
Nemalo pomoči pričakujejo amaterski in poklicni strokovnjaki tudi od načrtovanega društva za rekreacijo in športno rekreacijo, ki naj bi strnil vse sile na tem področju in skrbi za nenehno rast in izpopolnjevanje športne rekreacije v naši republiki. Hkrati s tem pa naj bi na republiški ravni delala
(Nadaljevanje na 12 str.)
Telesnokulturna, rekreativna in športnorekreativna dejavnost delavcev v združenem delu
in še nekaterih drugih so govorili1 na posvetih.
V	Sloveniji smo glede prve oblike uvajanja športno rekreativne dejavnosti v neposredni proces dela, (v posebnih in 30-minutndh odmorih) dosegli razmeroma skromne rezultate.
S tem bi se namreč morali ukvarjati poklicni strokovnjaki in strokovne službe, saj gre za snemanje vsebinsko izbiro dejaivno-in analizo delovnih mest, šti, strokovno vodenje itd.
Na posvetu v Poreču je bila ob tem izražena misel, da bi za delovna mesta, M so v mnogih organizacijah združenega dela podobna1, pripravili enoten program omenjenih posebnih in 30-miinuitnih odmorov in jih postopoma uvedli v prakso.
Na posvetu v Novem Sadu je razprava pokazala, da so na tem ožjem področju ponekod že dosegli razmeroma dobre rezultate. Tako je npr. v SAP Vojvodini že 2500 delavcev v 25 TOZD vkjučeno v športno rekreacijo.
Udeleženci posveta so opozorili še na nekaj problemov, med katerimi naj posebej1 omenimo problem uvajanja omenjenih 30-mi-nutnih aktivnih odmorov, ker se le-ti nekaterih primerih časovno ne skladajo s krivuljo utrujenosti dn zmanjševanjem kakovosti in količine proizvodnje, poleg tega pa so v nekaterih delovnihy okoljih omejene prostorske in tudi kadrovske možnosti. Precejšnje uspehe pa so na tem ožjem področju dosegli v SR Hrvaški, kjer v mnogih TOZD aktivni odmori v procesu dela niso več posebnost (TEŽ Zagreb, OKI Zagreb, Var-teks Varaždin, Železarna Sisak itd.).
Številni udeleženci so poročali še o raznih organizacijskih. in vsebinskih oblikah športne rekreacije ter spregovorili o problemih rekreativne in športno rekreativne dejavnosti delavcev v delovnih kolektivih: o kadrih) objektih, finančnih in materaiinih sredstvih, itn znanstvenoraziskovalni;, informativni in. propagandni dejavnosti, zdravstveni službi ter opozarjali kolikešn pomen ima pri tem sindikat.
V	tem sestavku smo podrobneje navedli in opisali le t nekaj problemov rekreativne in športno-re-kreativne dejavnosti delavcev v združenem delu, kakor se kažejo v naši teoriji in praksi v sedanjem razvojnem obdobju, zaradi obsežnosti navedene problematike pa bomo o posameznih neobdelanih vprašanjih spregovorili še posebej.
Literatura:
Telesna kultura
A. P.
Iz popravljalnice ventilov
(Nadaljevanje z 11. strani)
skupina strokovnjakov iz različnih področij in pripomogla k hitrejšemu razvoju športne rekreacije v organizacijah združenega dela.
Na obeh posvetih, v Poreču in Novem Sadu, je bila ponovno potrjena misel, naj bi poklicni organizator športne rekreacije deloval v delovnem okolju s 500 delavci.
Ko govorimo o organiziranosti športnorekreacijske dejavnosti delavcev moramo omeniti tudi to, da lahko poleg organizirane strokovne "službe za športno rekreacijo v TOZD obstaja možnost za ustanovitev aktiva ali drugih organizacijskih oblik, ki naj znotraj delovnega kolektiva združujejo delavce na tem interesnem področju-
Ti aktivi pa naj bi bili skupno z osnovnimi organizacijami sindikata predvsem močna idejna sila delavcev. Nastaja pa vprašanje, ah nas ne bi organizacija takih aktivov ali društev, po zgledu obstoječih (Partizan, planinska društva, rekreacijski klubi, itd.) privedla do dvotir-nosti, saj si prizadevamo, da bi športno rekreacijo globje zasidrali v krajevni skupnosti. To pa pomeni, da moramo bolj kot. do Sedaj' povezati' vSe nosilce športnorekreativne dejavnosti v tej naši osnovni samoupravni družbeni celiai s TOZD. Ob tem naj omenimo misel, da naj bo praksa merilo spoznanja saj ponekod take povezave že obstojajo, (npr.. Železarna Štore - Partizan Štore, Sava Kranj - Partizan Stražišče itd.).
Gledano širše in z organizacijskega vidika ne bo odveč tudi razmislek o ustanavljanju samoupravnih interesnih skupnosti na področju (oddiha) rekreacije ali športne rekreacije delavcev, kar so v nekaterih jugoslovanskih republikah že storili.
Programi iti vsebina dela na področju športne rekreacije v organizacijah združenega dela.
Program in vsebina dela izhajata iz spoznanj, ki so plod znanstvenoraziskovalnega dela ter potreb, možnosti in pogojev dela ter potreb, možnosti in pogojev v posameznih organizacijah združenega dela. Tu mislimo predvsem na kadrovsko politiko strukturo, športne rekreacijske površine in objekte, na denar pa tudi na druge dejavnike.
Vsak od teh je bistvenega pomena za načrtno delo rta tem' področju.
Vsebinsko zasnovani projekt športne rekreacije izhaja v naši' teoriji in praksi v TOZD iz rekreacijskega načrta. Ta pa vsebuje
poleg drugega športno rekreativne dejavnosti v procesu dela, kjer gre za odpravljanje posledic monotonije in akutne utrujenosti, kompemzaoijsko-korektivni vpliv, sprostitev, odpravljanje prevelike živčne napetosti, večjo delovno sposobnost, za humanizacijo dela delavcev v neposredni proizvodnji; — rekreativne in športnorekreativne dejavnosti v prostem času delovnega dne ter v dneh tedenskega oddiha, ko delavec in občan zadosti biološkim potrebam po gibanju, odpravljanju posledic kronične utrujenosti, ohranjanju in izboljšanju zdravstvenega stanja itd1., ali povedano drugače: ohranja si biopsihosocialno ravnovesje;
—	rekreativne in športno rekreativne dejavnosti med
letnim oddihom, katerih namen je intenzivno' izboljšati psihomatski status delavcev, da le- ti vsebinsko bogato, polno in koristno uporabijo prosti čas, si izboljšajo zdravstveno stanje, odpravljajo negativne posledice, M vse leto spremljajo delo in druge obveznosti itd.;
—	rekreativne in športno rekreativne dejavnosti med preventivnimi in rekreativnimi odmori. V bistvu so to dodatni odmori, ki naj bi jih izrabili predvsem tisti delavoi' ,ki delajo na posebej izpostavljenih delovnih mestih in v zdravju škodljivem delovnem okolju. Gre torej za delavce pri katerih je zdravstveno stanje že ogroženo, čeprav
še ni jasnih znakov bolezni.
Znano je, da je ukvarjanje s športno rekreativnimi dejavnostmi, M skoraj povsem zapolnjujejo vsebino omenjenih odmorov, potem ko so ugotoviti začetno zdravstveno stanje, ob primernem doziranju, zanesljivo pripomoglo k uspešnemu in razmeroma hitremu vračanju delovnih sposobnosti delavcev;
— delavske športne igre, ki so nedvomno pomembna oblika športnorekreativne dejavnosti delavcev z določeno tradicijo, vendar kot kaže praksa, ne morejo biti in niso edino ožje področje dejavnosti.
O	vseh teh organizacijskih in vsebinskih oblikah
I
Lepljenje
•ZDRAVNIKOV KOTIČEK■ ZDRAVNIKOV KOTIČEK - ZDRAVNIKOV KOTIČEK-
Zoper pretirano uporabo antibiotikov - čebelja lekarna
Nerazumna poraba adiravi, predvsem 'amitìibioitdlkav, ne le pri. adraistihi, marveč tudi že pri otrocih, je res-. mo vznemirila zdravnike po svetu Èia iv Sloveniji. 'Najprej so v svojih vrstah, poitJlefj pa tuidii javno izra-aili drvom v talko hitro porabo zdravili, .Ud ise jim mikrobi,, te te pav bi unfilčfiili (kot povzročitelje najrazličnejših vnetij), prilagajajo im postajajo odporni. Velika poralba antibiotikov vseh spektrov, vse manjše učinkovanje teh umetno pridobljenih zdravil tla me nazadnje tudi veliki stroški, pa škrto o morebiltnliih posledicah treh, ne še tri desetletja starih zdravil so napotili mnoge zdravnike, predvsem pa farmakologe, da so še zazrli nazaj, v nekdanje zdravljenje, v čase, ko ni toffilo o antibiotikih ne duha ne sluha.
Poiti do starih zdravil so različne. Spet so se uveljavljali najrazličnejši čaji Sta, zeli, več pozornosti so spet namenili gibanju na svežem zraku, mnogi pa so začel, obujati stara pravila o zdravljenju z medom. Ta je kot zdravilo znan iz davnine, pa tudi iz
bližnje, preteklosti, isaj Je
medi NOB v najtežjih tre-nutkfih ostajal edino »zdravilo«.
Opozorila svetovno zdravstvene organizacije o pretit rani! .porabi zdravil 'in domače statistike, ki so postiate še hitrejše ih jasnejše, odkar recepte »pregledujte« računalnik, vzpodbudile številne zdravnike, da svoji študij _ posvetijo medu in čebelliim pridel-ikom.
Svetovno raziskovalno gibanje
V dobi, ko je bilo vste, Hear je Imelo nadih »patine» zanič, Iko je bilo 'dobro le vse, ikar je bilo moderno, je tuidi medi izgubil večji del svoje veljave. S spoznanji, da je narava največji učitelj, da človek s trganjem vezi .9 preteklostjo pozalbljia tudi na Stvari, {teil so mu bile stoletja in tisočletja v pomoč, so v marsikaterem laboratoriju nehali gledati v bodočnost, posvetili so se preteklosti. In tako so več raziskav posveti® tudi čebeljim ■ pridelkom. Prav takšno vrnemo (kot drugje po svetu so pri raziskovanju učinkovanja, čebeljih pridelkov pokazali 'tudi nekateri jugoslovanski znanstveniki in začeli ugotavljati stvari, ki jih nliti niso pričakovali. V laboratorijih, .pod mikroskopi lin na živalih, kasneje pa tudi na klMkah' so potrjevali, da so v čebeljih pri-
rusno dejavnost...« Poskusi kažejo, da aktivna snov ni samo ena, ampak da gre verjetno za kompleks snoivii, ki šele v pravilnem razmerju In ob ak-tilvnostii čebele • dajo fizdo-. loško in antìmikrobno dejavnost ....«.
Poskusi razvozijali razmerje
V Medekovih laboratorijih so čebelje pridelke mešali v' razflicämh' količinah; in na podlagi učinkov ugotovili, katera mešanica me-; du, cvetnega prahu, matičnega 'mlečka òln pnopollisa; deluje na človeški argatnin zem najbolj' ugodno. In tako je nastal APIKOMP-iLEKS, doslej edina in zelo. učinkovita mešanica čebeljih pridelkov,, ki _ je .usr: pešno prestala tudi vse klinične teste. V njtem So sestavine, .ki zavirajo rast virusa, povzročitelja influence, tudi če so razredčene v razmerju 1 : 100.000.
dtelllkih snovi, ki imajo ugo-detn učilnek na počutje Ih zdravje 'ljudi. Kmalu je postalo znano, da je cvetni prah najbolj skomcemfrirar na hrana, katr jih poznamo, saj so v rjieimi snovi, kS jiih potrebuje organizem za rast in vzdrževanje biološkega ravnotežja. Za mleček so dognali, da je biološki pospeševalec in da hkrati zavira rast bakterij, plesni in virusov. Propolis je aktivna snov z izredno močnim učinkom protfi. virusom in bakterijam.
Uspehi domačih strokovnjakov
Raziskovalca slovenskega mikrobiološkega inštituta Bratko Filipič lini prof. dr. Miha Likar sta dokazala, da matični mleček in propolis zavirata rast virusov. V poročilu »Vpliv ptopoliisa din matričnega mlečka na razvoj nekaterih virusov«', ki ga je zaradi izrednih odkritij., in dosledne znanstvene metode v celali objavi] tudi ameriški strokovni bilten
»Interferon Scfiientifie Memoranda« fiz Buffala, med drugim poročata v sklep-. nem delu poročila:	_
»iz raziskave ie razvid-. ' no, da naravni proizvodi. mdd, matični mleček, cveti ni prah in propolis nimajo samo fMoloŠfoih učinkov, almpak razm poroti : mikro--bom deluje tuidi proti virusom'. Vprašanje pa je, iz česa izvira amtiivmisma'. aktivnost in kakšno |é razmerje med sestavo in -vplivom čebele na aptfilvi'-
Čebele niso zdravniki
O	delovanju Apikomp-•leksa so bile narejene raziskave. Preizkusili so ga na več klinikah v raziič-; nih jugoslovanskih mer 'Stih fin ; ugotovi® njegovo izredno ugodno delovanje: Preizkusili - so- - ga ljudje' san® in ugotovili njegovo uspešnost. Toda zdraunfe-kai ne 'med* ne drugi čebelji pridelki ne morejo nadomestiti. Kadar človek zboli in se ga lori vooka ■ temperatura, mora upoštevati navodila zdravnika: Poskusi v uglednih Mimikah pa kažejo, da za infekcijskimi boleznimi zboli neprimerno manj ljudi, ki jemljejo žličko Api-kampleksa dnevno. In V tem je maijvečjia moč naravnega preparata. V preprečevanju bolezni, mnogi zdravniki pa ga svetujejo že tudi kot edino sredstvo, tei pomaga pri zaviranju rasti, virusov, je nenadomestljiv. Zato ga je danes; moč najti m prodajhi; polici sleherne lekarne in v vseh večjih trgovinah. Ker ga - je ustvarila parava brez .pomagali kemije ' je popolnoma nerievarèh : in ne moie povzročiti nobenih . škocMijiMh stranskih posledic.
Pri malici
Jože Vetrovec
ZAHVALA
Ob nenadn i izgubi našega dragega moža in očka
Rudija Mlinariča
se najiskreneje zahvaljujemo vsem sodelavcem, znancem in prijateljem, ki so nam stali ob strani v težkih trenutkih, ki smo jih preživljali ob boleči izgubi našega nenadomestljivega moža očeta Rudija ter nas tolažili v naših srčnih bolečinah. Posebna hvala še velja stanovalcem bloka 4 za vso pomoč in tolažbo v težkih trenutkih. Naša prisrčna zahvala pa velja še predvsem družinama Kosi iz bloka št. 6 ter
družini Inkret za izredno pomoč v prvih in najtežjih trenutkih.
Srčna hvala godbi na pihala TGA ter pevcem DPD »SVOBODE« za izvedene žalostrnke, prav tako pa vsem govornikom za izrečene poslovilne besede ob krsti in ob odprtem grobu. Hvala prav vsem, ki ste našega ljubljenega moža in očka spremljali na njegovi zadnji poti v mnogo prerani grob. Hvala vsem darovalcem vencev in cvetja, enako pa velja tudi vsem, ki boste obiskovali njegov grob, položili cvetje ali prižgali' svečko. Srčna hvala prav vsem.
Prosimo globokega in tihega sožalja.
Žalujoči: neutolažljiva žena Zora, hčerkica Darja in sin Borut
Rudijevi najožji sodelavci pripravljajo pokojnika za njegovo zadnjo pot.
Foto: K. Zorec
ZAHVALA
Ob težki in bridki izgubi našega dragega moža in očeta
Jurija Anžela
se naiskreneje zahvaljujemo vsem, ki ste v času njegove bolezni sočustvovali z nami in nam pomagali v težkih trenutkih. Srčna in iskrena zahvala pa tudi prav vsem, ki ste našega dragega moža, brata Jurija spremili k zadnjemu, počitku na videmskem pokopališču. Prisrčna hvala sindiatu TGA, godbi na pihala ter pevskemu zboru DPD »SVOBODA«
iiz Kodričevega za izvedene žalostimke, ki so nas presunile do dna srca. Srčna hvala vsem sosedom, prijateljem in znancem ter njegovim delovnim tovarišem za lep pogreb in govornikom za izrečene poslovilne besede ob odprtem grobu, ki so nas prepričale, da je naš ljubljeni mož bdi zares cenjen med svojimi sodelavci. Skratka res vsem udeležencem, ki ste ga spremljali na njegovi prerani zadnji poti' iskrena hvala in prosimo tudi v naprej tihega sožalja.
Foto: K. Zorec
Žalni sprevod
Naj ožji člani družine Mlinarič Foto: K. Zorec
Cvetje v zavetju.
Žalujoča žena Marija, hčerka Ivanka ter ostalo sorodstvo
Foto: K. Zorec
Bodi zbran pri delu -
prepreči nezgodo
Rudiju v spomin
Smrt je neizprosna in kruta hkrati Tokrat je nenadoma odšel od nas za vedno naš
Žrilj ubij eni sodelavec RV-'J MLINARIČ.
Resnično lahko rečemo, da je delal do zadnjega diha svojega mladega življenja, saj je prav sredi dela prišlo do tistega za kar smo se večkrat zanj že bali. Njegovo mlado srce ni več vzdržalo mnogih naporov in ritma vsakdanjega življenja, toda tega, da se kaj z njim dogaja ni hotel nikoli pokazati. Vedno sem ga srečaval vedrega in nasmejanega. Največkrat je vodil svojo ljubljeno hčerkico na sprehod in tako bil resnično poleg dobrega, marljivega delavca na svojem delovnem mestu, tudi istočasno dober družinski oče, ki je res vedno in ob vsakem času znal izkoristil svoj prosti čas za svojo družino, za svojo hčerkico in ženo ter sina.
Večkrat sem se pogovarjal z njim in trdim lahko, da se mi ni nikoli potožil s kakšnimi težavami, ki pa so žal bile v njem samem, saj ga zdravje ni hotelo ubogati in v njem je nenehno grizla nevidna bolezen, ki je ni moč takoj opaziti, je pa zahrbtna in ne pozna meja starosti in spola, ne bogastva ne bede, ne veselja in ne žalosti.
Rudi je bil sodelavec, ki je vedel kje je res njegovo pravo mesto, saj je bil priljubljen in vsi, ki smo ga poznali in z njim marsikaj tudi preživeli lahko rečem le to, da ni nikoli poznal besed »ne bom«, najmanj pa »nočem«.
Toda usoda ima svoja pota in tako je bilo tudi
z našim sodelavcem Rujem. Ni mu bilo usojeno, da bi prav v pravem ritmu življenja doživel tistp za kar se je skozi življenje boril s svojim vestnim in marljivim delom. Prepričan sem, da bi naš sodelavec Rudi dal od sebe še več, če bi mu to dovoljevalo njegovo zdravje, saj je bila njegova volja vedno prisotna, toda žal se tudi tukaj moramo s tem sprijazniti, saj nobene pomoči tukaj ni več. Edino lahko vsi, ki smo ga kot takega poznali, želimo našemu Rudiju res miren in spokojen večni, počitek v domači zcrnlji. Njegov spomin pa nam bo za vedno ostal!
France MEŠKO
TOZD ALUMINIJ TOZD GLINICA TOZD VZDRŽEVANJE TOZD PROMET •s kup a'ji :
OBLIKA NESREČE stik s skrajnim* tempera-
turami	2
stis oib pnedlmet	1
padec predmeta	2
padec osebe	2
udarec ob predmet	2
vreznin»	1
ii delu na poti skupaj 2	—	2
1	—	1
4	—	4
_3_________—____________3____
10	—	10
TOZD ALUMINIJ
1.	Drago Jan. mat. št. 4506 iz balle A. se je ponesrečil 26. marca Po fconča-nem ugašanju anodme-ga efekta z lesenim drogom,, je poškodovanemu odvrglo 'leseni drog, pri čemer je odletel delček
vroče fcrioiLitne skorje za zakovico. Pri temjie cunesrečenii dolbil ope-Ine po zapestju leve roke.
2.	Ciril Martinčič, mat. št. 750, se je poškodoval 16. mlairoa. Ponesrečenec je pomagali pri nastavllja-nju T — kom. oa livnem strojlu ob 121 nndiuk-otjslki peči. En komad-se j|e pri nasitaivljainiju izbil in prišlo je dio stika teikiočega aluminija in vode. Prišlo ie do izbruha tekočega alumisni-jia. Panesrečenec je dobil opeödine po obrazu in očeh.
TOZD GLINICA	se je pripetillla pri pol-
njenju vaaomsike cmster-1. Ferdlilnainid' Štrucl, mat. me z gliittico. Pri zapi-št. 4708, se je ponesrečil 28. marca. - Nezgoda (Nadaljevanje na 16. str.)
»ALUMINIJ« Izdaja delavski svet Tovarne glinice In aluminija »Boris KldrlC« Kidričevo — UrednISkl odbor sestavljajo: Ivo Tušek — predsednik, Frane Meško — odgovorni urednik, Anton Zadravec, Joža Huzjan, Anton Kozoderc — namestnik predsednika — Fotografije: Stojan Kerbler, dipl. Ing. — Tehnlinl urednik Franček Ste-fanec — Tlak: ZQP »Pomurski tlak«, TOZD tlakama, Murska Sobota — Člani kolektiva In upokojenci dobivajo list brezplačno — Rokopisov In slik ne vračamo.
Oproščeno temeljnega prometnega davka pò mnenju Sekretariata za Informacije pri IS Slovenije št. 421-1/72 z dne 24. oktobra 1975. Naklada 2700 izvodov.
0 alkoholu In alkoholizmu
(5)
Alkohol v telesu
Alkohol (okrog 90 odstotkov gre dz telesa, ko se razgradi v jetrih, ki so velik prebavni laboratori človekovega telesa. Tu se. alkohol razgradi nai končni sestavini, to Sta CO2 (ogljikov dioksid) in voda. Kakih 10 odstotkov popitega alkohola se izloči iz telesa v nespremenjenem stanju, dn sicer po pljučih v izdihanem zraku in po ledvicah v sečo.
Koncentracija alkohola v izdihanem zraku kakor tudi koncentracija alkohola1 v seču sta v stalnem sorazmerju s koncentracijo alkohola v krvi. če se zmanjša ali poveča koncentracija alkohola v krvi, se vzporedno zmanjša ali poveča tudi koncentracija alkohola v izdihanem zraku oziroma. v seču. Iz koncentracije alkohola v izdihanem zraku in iz koncentracije alkohola v seču lahko izračunamo koncentracijo alkohola v krvi.. Na tem temeljijo različne metode, po katerih ugotavljamo koncentracijo alkohola v krvi Za Ugotovitev alkohola včasih ni mogoče vzeti, krvi, vrh tega je jemanje krvi' tudi' neprimerno, bolj zamotano kakor jemanje seča ali izdihanega
7ll«QllrQi
KER SO KOLIČINE ALKOHOLA, KI SE PO PLJUČIH IZLOČIJO V IZDIHANEM ZRAKU ALI PO LEDVICAH V
SEČU, ZELO MAJHNE, JE DOLGOST PIJANOSTI OD ALKOHOLA ODVISNA SAMO OD HITROSTI S KATERO SE ALKOHOL RAZGRADI (PRESNOVI) V JETRIH. PRESNOVA ALKOHOLA V JETRIH NAPREDUJE ZELO POČASI IN JE ŽE PRI LAŽJI PIJANOSTI ZA POLNO STREZNITEV POTREBNO VSAJ OD 6 DO 8 UR.
Tega pa mnogi ljudje ne vedo, temeveč mislijo, da je dovolj',, če se malo prespijo ah popijejo nekaj skodelic kave in bodo trezni.
Nepoznavanje dejstev o načinu streznitve prizadene mnogim nič koliko neprijetnosti, a je obenem tudi vzrok številnih tragediji. Lahko si mislimo pijanega voznika motornega vozila, ki po kratkem spanju ali nekaj črnih kavah nadaljuje vožnjo, čeprav tega ni zavesten, in vozi z velikim ods totkom alkohola v krvi, kdaj- lahko povzroči nezgodo. Tudi če ostane pri tej1 nezgodi' živ, je zapravil svojo bodočnost, ker ga zadene zakon z vsemi posledicami, ki izvirajo iz tega.
MEDICINA NA ŽALOST NIMA SREDSTEV, S KATERIMI BI LAHKO POSPEŠILA RAZGRADNJO ALKOHOLA V JETRIH, ZATO TUDI NI MOGOČE KAJ PRIDA POSPEŠITI NJEGOVEGA IZLOČANJA IZ TELESA;
Najenostavnejša metoda, s katero se približno ugotovi koncentracija alkohola v krvi iz dihalnega zraka je metoda z uporabo t. im. »Alkotesta«. Z »Alkotestom« npr. pogosto kontrolirajo voznike v prometu, vendar pa na ta način preizkušajo tudi morebitno pijanost na delovnih mestih in kjerkoli bi zaradi- pijanosti lahko prišlo do nezgode ali večje materialne škode. Včasih imenujejo to metodo »alkostop«, ker jo uporabljajo organi prometne kontrole, kadar ustavijo sumljivega voznika.
Metoda za pripravo alkotesta in podobnih priprav z drugimi imeni obstoji v tem, da preizkovamcu dajo napihniti plastični balon skozi cevko, v kateri so rumeni kristali, občutljivi za alkohol, če je v izdihanem zraku čez določeno minimalno količino alkohola, rumeni kristali pozelenijo, če rumena barva kristalov pozeleni in če želijo natančneje ugotoviti količino alkohola v krvi, morajo odvzeti kri, da ugotovijo natančno koncentracijo alkohola.
Koncentracija alkohola v krvi po uživanju alkoholnih pijač pa je odvisna tudi še od nekaterih drugih okoliščin. - .
če kdo pije konce-trirano močno alkoholno . pijačo, bo koncentracija večja kakor pri
uživanju lahkih pijač, če kdo v latrici popije večjo količino pijače, bo spet koncentracija viš-ja, kakor če isto količino popije počasi in v presledkih. Končno bo koncentracija alkohola v krvi izrazito višja, če ga kdo popije na tešče, kakor če isto količino popije po izdatnih obrokih.
ZDAJ SI PA POGLEJMO NEKAJ PRIMEROV:
Če človek spije 1 liter piva 5-odstotnega ali pa pol litra 10-ods tornega vina se izloča alko-ho iz organizma čez 1 —2 ure. če spije 1 in pol litra piva (5-odstotnega) ali pa 3/4 litra vina (10-odstotnega) se izloča alkohol z organizma komaj, čez 3. — 4 ure. če spije 2 litra piva (5- odstotnega) ali p a 1 liter vina (10- odstotnega) potrebuje za izločanje 5 — 6 ur.
če spije 2 in pol litra piva (5-odstotnega) ali pa liter in četrt vina (10-odstotnega) po-
trebuje za izločanje 7 — 8 ur.
POSLEDICE UŽIVANJA ALKOHOLNIH PIJAČ:
Vse posledice, ki- se pojavljajo v zvezi v u-živanjem alkoholnih pijač, lahko razdelimo v dve skupini. Na eni strani gre za težave, ki nastopijo takoj, neposredno (akutno) po pitju, na drugi strani pa za komplikacije, ki jih povzroča dolgotrajno (kronično), redno uživanje večjih alkoholnih pijač. Navadno gre v tej drugi skupini za pojave, ki se pokažejo 5 — 10 let ali celo pozneje po začetku čezmernega u-živanja pijače. V tem drugem primeru, se pravi pri kroničnem čezmernem uživanju alkoholnih pijač, govorimo o kroničnem alkoholizmu.
(Nadaljevanje prihodnjič)
(povzeto iz knjige Dr. HUDOLIN)
(Dr. Zlata IVETIĆ)
Nezgode merce letos
(Nadaljevanje s 15. str.)
rain ju lopute za praznjenje sälösa si> je poškodoval sredinidc in prstanec desne roke. •
TOZD VZDRŽEVANJE
1.	Zdravko Jemejšek, mat.' št. 4478 iz elektno vzdrževanja. se je ponesrečil 2. marca. Ponesrečenec je šel ra de-
: ' lo v obrat anodine mase. Ko je šel skozi vhodna železna vrata, jdih. je, y Insterä. trenutku zaloputnil -veter in ' ponesrečencu stisndi prstanec im mezinec leve rolke.
2.	Stanifco Frčeč mat. št. 3573 iiiz strojnega) vzdrževanje, se je poškodoval 2p.. 3. Pri.čiščenju qat-mžkov na stružnici, si je poškodoval prste des-,
: ne rolke. Do vreznine jg E prišlo na svedru, kateri I je bi® , vpet v konjiček, : )■ ta pa mi) bil Zadostno odmaknjen od mesta struženja.
3.	Maks Božamik, malt. št 3235 iiz strojnega vzdrže-
•	vanja, se je ponesreči® 23. marca. Nezgoda se
’ je" prijetila v mehanični delavnici. Pii popravilu osetaeg avtomobila je padel v kanal ki nli bil. prekrit z dOsfca-- jm. Poškodoval si je levo koleno.
4.	Anton Mohorko, matast.
•	4546 iz1 strojnega, vzdrže-j rvanja» se je ponesreči
20.-marca. Ponesrečenec rjje opraivlja® čiščenje km-Olita pod elektrolitsko celico, ki jo je v tilstem ■trenutku prdbijal lomilec skorje. Pri prebijanju je preko celice brizgni® kriolit in mu padel za čevelj. Pri tem jé dobil opekline po gležnju tevie noge;.
TOZD PROMET
1. Marjan šltumberger, mat. št. 4152 iz transportai, se je ponesreči® 27. marca. Ponesrečenec je na lesnem skladišču zlagaj rezani les. Pri delu jè padel in' si na stari pločevini poškodoval pa-«liec -leve roke. Vzrok nezgode je neurejeno delovišče. .
2. Ivo Lakota, mat. št. 4636 iz transportne skupine, se je ponesrečil 27. marca. Ponesrečenec je V : skladišču aluminij a sMia-I dal aLuminjaste fonna-; te. Do poškodbe je prišlo tako, dia mu je padel kos -aluminija na desno roko iter Sii jo poškodoval. Vzrok nesre-. če je neprevidnost pri ■ delu. - - -—- ■—
VODORAVNO
1.	Glavno mesto Sudana,' w človek, ki ne sliši in ne govori, 17. Desni pritok reke Parane v Argentini, ki se izliva v njo v Možini mesta Baradero, 19. Pretiram strah pred živalmi, 20. Mestece v Danski blizu mesta Horsens, 21, -Kraj v Siciliji, ob vznožju višavja Nebrodi, 23. Gorovje v. Sovjetski Zvezd severno od Vladivostoka, 24. Indijski kralj 272-273:1. pr. m. š,, 26. Spolne združitve, 27. Ime pevca Korena, 28. Kemični simbol za polomij, 29. Skandinavski drobiž, 31. Kemični simbol za iantan, 32. Začetnice Simona Kačenka, 33. Egipčanski bog sonca,; 34. Otok v Indomezijkv Molušfci skupini, 35. Rimski pozdrav, 37. Ime novinarke Šuklje, 40. Grški mit. letalec, 42. Brezalkoholna pijača, 43. Obalno mesto v jugovzhodni Avstraliji južno od Sydney-a, 45, Pravoslavni duhovnik, 47. Ime slov; pisatelja in pesnika Koviča, 49. Portugalska kolonija v. jz; Afriki, 50. Spakedran jezik tatov, beračev ipd, 52, Primorski izraz za krogle, 53. Veliko obmorsko mesto v Japonski južno od Tokia, 55. Koristniki, posestniki licenc, 57. Tip sovjetskega lovskega aviona, 58. Mesto v Italiji zapadno od Modeme, 59. Otok v Oceaniji v, skupini otokov Tonga, 60 Kraj v Braziliji v zvezni državi Amazonas, 62. Najdaljša Afriška reka, 63. Glavno mesto Latvijské SSR, 65. Ime Parlova, 66. Najstarejša doba v geol. zgodovini i zemlje, 69. Kraj v Kalabriji pri rtu Vaticano, 71. Pripomočki za pospeševanje izločanje seča, 74. Velelnik glagola dati, 75. Dišavnica, materna dušica, 77. Reka v Mandžuriji, desni pritok reke Ussuri, 78. Ljubka gozdna žival, 80. Rastlina iz družine kačndkov-cev, 81. Si. veznik,, 82. Najvišjai igralna karta, 83. Zaimek, 84. Kemični simbol za litij, 86. Časovni veznik, 87. Nemški pesnik, slikar in kipar, Hans (1887 — 1966 1.), 89. Kemični; simbol za aluminij', 90. Luža, 92, Provinca v Argentini z istoimenskim glavnim mestom, 95. Funkcija v geometriji, 97, Mati, 98. Obmorski kraji v jugozapadni Avstraliji pri rtu Leeuwdn, 100. Večanje, 101. Poživiti barve in lesk tkanin, 103. Nasladilo prijetno držalo, 105. Nauk, 106/Rombična oblika kalcijevega karbonata,
NAVPIČNO
L Obmorsko mesto na otoku -Hawaii, 2. Kraj v Čehe—
slovaški ob reki Pulkau, 3. Reka v Italiji, ki izvina v Apeninskem gorovju in je dolga 241 km, 4. Ni gosto, 5. Kemični simbol za tehnedj, 6. Kraj’ v Kitajski v pokrajini Amme Machie, 7. Eskimsko moško ime, 8. Kraj_ v Italiji ob reki Panaro (v bližini izliva reke Paid), 9. En izmed slogov, 10. Francoski pisatelji (pravo ime Julien Viaud), 11. Glavno mesto Baškirske ASSR, 12. Kemični simbol za hokniij, 13. Mesna jed, 14. Otok v Indoneziji v otočju Damar, 15. Izbrizgniti, 16. Jezero na polotoku Labrador, 22. Del obale, ki sega najidaije v morje, 25. Raziskovalci višjih plasti atmosfere, 27. Prebivaiec 'barja, barjanec, 30. Kraj na polotoku Labrador pri zalivu Sag-lek, 33. Nemški pisatelj, Wilhelm 1. 1831 — 1910. (Kronika Vrabčje ulice, Lačni pastor), 36. Priprava za merjenje dela organov, 38. Kemični simbol za protaktimij» 39. Izrastek na glavi pri nekaterih živalih, 4L Okrajšava za košarkarski klub, 42. Krvavenje iz ušes, 44. Razvojini stadij povzročitelja malarije, 45. Džungla1, 46. Radioaktiven' kem. element, ki sta ga 1. 1898 odkrila zakonca Curie", 48. Vrsta sklonov v fmsko-ugrijskih jezikih, 50. Kraj v Braziliji v bližini rta Rasp, 51. Eskimsko moško ime, 54. Mesto v Madžarski ob prekopu odnosno reki Sarviz, 56. Kraji nad Vipavo, 60. Slovansko žensko ime, drugi sklon, 61. Reka v Hrvaški, ki teče skori Pakrac,
64.	Višavje v SSSR v Altajsko-Krasnojarskem kraju (Hrbet), 65. Bivši svetovni boksarski prvak težke kategorije, del njegovega novega imena, 67. Bivša teroristična organizacija v Alžiriji, 68. Moč, 70. Očitek na račun prvih kristjanov, 72, Enaka, 73. Gr. predpona, _M daje nikalni pomen, 75. Kazalni zaimek, 76. Ameriški humoristični pisatelj s pravim imenom Samuel Clemens (Twain), 79. Kraj v Braziliji ob reki Purus, 80. Gorovjei v sz. Bosni med Savo, Uno in Sano, 83. Tabornik, 85.1 Okrajšava za Jezus nazaneški kralj Judov, 86. Sklepni' stavek, 88. Drugo največje mesto na Portugalskem ob: ustju reke Douro, 91. Muslimansko moško ime, 92. Kraj v Jordaniji ob Vadi Amafo, 93. Gr. predpona, pri, tujkah pomeni dvo—, 94. Otok v Indoneziji v skupini' Mali Sundski Otoki, 96. Kraj v škotskem zalivu Dornoch, 98. Življenjska tekočina, 99. Ime pevke Prodnik, 102. Kemični simbol za iridiji, 104. Kemični simbol za srebro: