Mojca Purg, Silva Hajšek Inkluzija – tudi v šolski knjižnici Keywords school library, Slovenian Language, Environmental Education, Library and Information Knowledge, fairytales, inclusion, blind and visually impaired pu- pils, reading Izvleček V prispevku je prikazan primer izvedene ure KIZ v prvem razredu v povezavi s predmetoma slovenščina in spoznavanje okolja s poudarkom na integraciji slepe učenke. Učenci so ob izvajanju ure sledili ciljem KIZ in obeh omenjenih predmetov. Pri pripovedovanju oz. branju je bila posebna pozornost namenjena vključevanju drugih čutil (tip in vonj), saj je bilo tako slepi učenki omogoče- no, da predmete, omenjene v pravljici, izkusi tudi drugače. Ustvarjeno je bilo spodbudno bralno okolje, brez motečih dejavnikov, pri samem branju pa so v ospredje še toliko bolj vstopili moduliranje glasnosti, intonacija ter spreminjan- je glasov književnih oseb in raznolik tempo branja, s čimer se skuša slepemu učencu nadomestiti vidne predstave. Več poudarka je bilo namenjenega pogo- voru, saj je za slepe beseda kot nosilka skritih informacij in čustev, ki si jih videči prenašamo po vidni poti, še posebej pomembna. Ključne besede šolska knjižnica, slovenščina, spoznavanje okolja, KIZ, pravljice, inkluzija, slepi in slabovidni učenci, branje abstract This paper presents an example of a Library and Information Knowledge lesson car - ried out in the first grade, which was integrated with the subjects of Slovenian Lan- guage and Environmental Education, and focused on the inclusion of a blind female pupil. During the implementation of the lesson, the pupils pursued the objectives of Library and Information Knowledge and of the two aforementioned subjects. During storytelling or reading, special emphasis was placed on activating other senses (touch and smell), which enabled the blind female pupil to experience the objects mentioned in the fairytale in a different way. A stimulating reading environment was created, which did not contain any disruptive factors, while the reading itself focused even more on modulating the volume, on intonation, on changing the voices of literary characters, and on a diverse tempo of reading, in order for the blind pupil to com- pensate for visual perceptions. Greater emphasis was placed on discussion, because for the blind the word as a bearer of hidden information and emotions, which those of us who can see perceive visually, is that much more important. s Tr OKa in PraK sa i nclusion – also in school library Barbara Kavčič UDK 373.3:376 52 53 Šolska knjižnica, ljubljana, 26 (2017), 2, 52-57 Otroci v razredu so kot cvetlice v šopku: vedno je eden med njimi odločen, da bo gledal v na- pačno smer, eden bo ovenel prej kot drugi, eden bo zažarel bolj kot preostali. Oscar Wilde UVOD V letošnjem šolskem letu smo se na naši šoli soočili z novim izzivom – v prvi razred smo namreč dobili slepo deklico. Glede na to, da šolska knjižnica igra zelo pomembno vlogo pri branju in opismenjevanju, je to predstavljalo poseben izziv tudi zame. V skladu z načeli inkluzivne pedagogike, ki se ukvarja prav z vključevanjem otrok, ki so drugačni in zah- tevajo od učiteljev posebne prilagoditve, sem zasnovala tudi ure knjižničnih informacijskih znanj. Pri tem sem se zavedala, da z inkluzijo učenci usvojijo več socialnih veščin, dobijo več izkušenj in se učijo živeti v realnem svetu (Rutar, 2010). V skladu z učnim načrtom se v prvem razredu veliko ciljev v okviru pouka slovenščine, tudi v povezavi s KIZ, uresničuje s pripovedovanjem in pravljicami, prek katerih otrok zaznava realnost in ustvarja domišljijske like. To je še toliko bolj potrebno pri slepih in slabovidnih, ki imajo zaradi okrnjenega vida manj možnosti za razvijanje domišljije. Za slepega otroka je namreč pridobivanje informacij okrnjeno, saj jih pridobiva pretežno po slušni in tipni poti. Manj ko otrok vidi, teže se motivira za spon- tano opazovanje, zato le postopoma in počasi prihaja do pravilnih informacij. Zato je še posebej pomembno, da slepim ponudimo čim več raznovrstnih zgodb (Kermauner, 2009). V prispevku bom predstavila uro KIZ v prvem razredu, v kateri se medpredmetno uresniču- jejo cilji predmeta slovenščina in deloma tudi predmeta spoznavanje okolja. POUK V razreDU Otroci so pred prihodom v knjižnico pri predmetu spoznavanje okolja obravnavali te- matski sklop Čas, v okviru katerega so spoznali časovni potek dogodkov in se naučili uporab- ljati osnovne izraze za potek le-teh. V skladu s tekočim dogajanjem na šoli (prireditev ob materinskem dnevu in začetku pomladi), so zaznali pojem letnega časa pomlad in njenih značilnosti, kot jih prepoznajo sami oz. so del njihovega izkušenjskega sveta. Poleg tega pa so pri pouku slovenščine od začetka šolskega leta sledili zastavljenim ciljem, kot jih opredeljuje učni načrt za slovenščino, področje književ- nosti, in sicer: • učenci doživljajo interpretativno prebrano pravljico, • razvijajo zmožnost predstavljanja, vživljanja v osebo, • razvijajo zmožnost doživljanja in razume- vanja književnega prostora in časa, • ob razvijanju zmožnosti doživljanja, razu- mevanja in vrednotenja književnih besedil razumejo in uporabljajo izraze pravljica, pisatelj, pesmica, pesnik, naslov. POUK V šOlsKI KNjIžNI cI Učenci so prišli v šolsko knjižnico s pred- znanjem oz. predhodno pripravo pri pouku slovenščine in spoznavanju okolja. Pri delu v knjižnici sem zasledovala naslednje cilje: • učenec prisluhne pravljici v knjižničnem okolju, • doživlja estetsko ugodje ob knjižničarjevem branju ali pripovedovanju, • vsebino podoživlja z ilustracijami v knjigah (slepa učenka vsebino podoživlja s tipom in vonjem), • se navaja na poslušanje. Za uvodno motivacijo sem jim pokazala šopek pomladanskega cvetja. Slepi učenki, ki je sede- la poleg mene, sem šopek položila v naročje, da ga je lahko otipala in povonjala. Učenci so samostojno pripovedovali o svojih izkušnjah in prepoznavali različne cvetlice. Po krajšem po- govoru sem jim najprej zastavila tri uganke ter jim recitirala pesmico Anje Štefan Prvi žafran, s čimer sem želela ustvariti čim primernejše bralno razpoloženje. Pri slepi učenki je to še toliko bolj pomembno, ustvarila sem torej mirno okolje, brez motečih elementov, ki lahko slepega zbegajo ali celo prestrašijo (nepričako- van hrup, nenadni dotiki). Pomembna je tudi čustvena bližina ter predvsem medsebojno zaupanje, ki se je med menoj in učenko vzpos- tavilo v času celotnega šolskega leta. Nato sem v skladu z učnim načrtom se v prvem razredu veliko ciljev v okviru pouka slovenščine, tudi v povezavi s KIZ, uresničuje s pripovedovanjem in pravljicami, prek katerih otrok zaznava realnost in ustvarja domišljijske lik e. v prispevku je prikazan primer izvedene ure KIZ v prvem razredu v povezavi s predmetoma slovenščina in spoznavanje okolja s poudarkom na integraciji slepe učenk e. 54 STROKA IN PRAKSA Barbara kavčič: i nkluzija – tudi v šolski knjižnici napovedala branje in učencem pokazala slika- nico Mateje Arhar Zaljubljeni zvonček. Izbor slikanice sem prilagodila slepi učenki, saj sem v prvih mesecih pouka in srečanjih z deklico ter tudi v pogovorih z njeno spremljevalko spoznala, kaj jo zanima, pritegne, o čem že veliko ve. Ugotovila sem, da jo privlači narava, živali, da zelo dobro pozna tudi različne vrste okrasnih rož oz. rastlin in njihove značilnosti. Zaradi tega ter tudi letnega časa in aktualne- ga dogajanja na šoli sem izbrala že omenjeno slikanico. Poseben izziv zame je predstavljajo samo branje, saj slepi ne vidijo naše mimike in kretenj, zato jim moramo to nadomestiti z glasom. Moduliramo glasnost, intonacijo, spreminjamo glasove oseb, ki govorijo, pri- lagajamo tempo branja (Kermauner, 2009). Poslušanje pravljic namreč otrokom omogoča ustvarjanje domišljijskih slik. S tem imajo možnost treniranja možganov, logičnega mišljenja in ustvarjalnosti. Na čutilo vida lahko gledamo kot na okno, skozi katero prodi- ra zunanji svet v nas, v naš subjektivni svet (Brvar, 2000). Če je ta pot zožena, če je znatno zmanjšana njena prepustnost, se pojavijo težave vidnega zaznavanja in pridobivanja vidnih predstav. Zato je izjemno pomembno, da slepemu otroku ponudimo čim več zgodb, hkrati pa mu omogočimo, da predmete iz pravljic izkusi tudi drugače – otipa, povoha, okusi (Kermauner, 2009). Vse to sem skušala v čim večji meri uresničiti tudi v okviru šolske ure v knjižnici. Deklici sem omogočila tipno zaznavanje predmetov, ki so del pravljice – košarica s prstjo, motika, lopatka. Zvonček in trobentico je lahko tudi povohala, zatipala ko- reninice in čebulico. S preprostima inštrumen- toma (triangel, trobljica) sem ponazarjala, kdaj se v zgodbi pojavi zvonček in kdaj trobentica. Po končani pravljici je sledil trenutek za čustveni premor in zbiranje vtisov. Učenci so drug za drugim pripovedovali o svojih občutjih, o tem, kako so doživljali pravljico. Z vprašanji sem jih spodbujala k temu, da so ubesedili svoje misli, pripovedovali o pravljici in svojih izkušnjah, mislih, hotenjih, čustvih. In to ne samo na ravni povzemanja vsebine, am- pak tudi na ravni vživljanja v književne osebe, poistovetenja z njo in privzemanja njene vloge. Izrazili so, kako se vživljajo v osebo, ki je sicer drugačna od njih, a jim še vedno podobna. Več poudarka sem namenila pogovoru po prebrani pravljici, predvsem zaradi tega, ker je za slepe beseda še posebej pomembna, saj je ne samo nosilka informacij in pomenov, temveč tudi skritih intonacij, čustev, vsega, kar si videči prenašamo po vizualni poti. Je njihova temeljna vez s svetom. Z drugimi. Z njeno pomočjo so slepi lahko na najvišji možni način integrirani v družbo videčih. Beseda jih dela popolnoma enakovredne polnočutnim (Kermaeuner, 2009). Po končanem pogovoru sem učencem poveda- la, da se je šolska ura v knjižnici končala in da bodo z delom nadaljevali v razredu. Izkoristila sem še priložnost in jih spodbudila k redne- mu obisku šolske knjižnice, ne samo v okviru KIZ oz. pouka, ampak tudi posamezno, v času odmora in podaljšanega bivanja. sKleP V prispevku sem predstavila sodelovanje šolske knjižničarke pri pouku slovenščine in spoznavanja okolja v prvem razredu s po- udarkom na integraciji slepe učenke. Z dobrim sodelovanjem z učiteljico razrednega pouka sva več sorodnih vsebin povezali s cilji obeh predmetov. Zelo pomembno je bilo, da sem uspela ustvariti primerno bralno razpoloženje, vsi učenci so pravljici z zanimanjem prisluh- nili, ob branju pa doživljali estetsko ugodje. Izjemno pomembno je bilo tudi moje lastno navdušenje nad zgodbo, saj sem le-to uspela prenesti tudi na slepo učenko. Vedeti moramo namreč, da pri povsem avtomatskem branju slepi ne dobijo dovolj drugih informacij, zato ni smiselno brati, če sami nismo pri stvari ali če nam je vsebina neprijetna. Če otrok zgodba ne pritegne oz. ne beremo dovolj zanimivo, se začnejo presedati, pri slepih pa se poja- vijo določena gibanja, ki kažejo, da otrok ni dovolj motiviran (zibanje, pozibavanje z glavo, mencanje oči ipd.). To mi je predstavljalo tudi največji izziv. Oblikovati dovolj spodbudno okolje in pripovedovati na način, ki bo zadostil tudi drugim čutom – tipu, vonju, okusu. Učen- ci so podoživljali zgodbo z ilustracijami, slepa Izbor slikanice sem prilagodila slepi učenki, saj sem v prvih mesecih pouka in srečanjih z deklico ter tudi v pogovorih z njeno spremljevalko spoznala, kaj jo zanima, pritegne, o čem že veliko ve. Izjemno je pomembno, da slepemu otroku ponudimo čim več zgodb, hkrati pa mu omogočimo, da predmete iz pravljic izkusi tudi drugače – otipa, povoha, okusi. Za slepe je beseda še posebej pomembna, saj je ne samo nosilka informacij in pomenov, temveč tudi skritih intonacij, čustev, vsega, kar si videči prenašamo po vizualni poti. Je njihova temeljna vez s s v etom. 55 Šolska knjižnica, ljubljana, 26 (2017), 2, 52-57 učenka pa s tipanjem predmetov, povezanih z zgodbo. Pokazali so, da so se dobro vživeli v književne osebe, do njih so bili tudi kritični in skozi njih izražali svoja občutja. Po izvedeni uri sva se s kolegico pogovorili o izvedeni uri in naredili evalvacijo najinega sodelovanja. Ugotovili sva, da je bila ura zelo uspešna, da so vsi učenci sledili zastavlje- nim ciljem in da sva bili zelo uspešni tudi pri vključevanju slepe deklice. Sledila je istim ciljem kot njeni sošolci, le njena pot je bila na nekaterih delih malenkost drugačna. Brvar, R. (2000). Geografija nekoliko drugače. Ljub- ljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Kermauner, A. (2009). Tipne slikanice za slepe. Otok in knjiga, 36 (74), 85–91. Rutar, D. (2010). Inkluzija in inkluzivnost : model nudenja pomoči učiteljem pri delu z dijaki s posebnimi potrebami, ki so integrirani v redne oddelke. Ljubljana: Center za poklicno izobraže- vanje. Štefan, A. (2009). Iščemo hišico. Ljubljana: Mladins- ka knjiga. Arhar, M. (1997). Zaljubljeni zvonček. Tržič: Učila. Učni načrt. Program osnovna šola. Slovenščina (2011). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 10. 4. 2017 s spletne strani http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/page- uploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_slo- venscina_OS.pdf. Učni načrt. Program osnovna šola. Spoznavanje okolja (2011). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 10. 4. 2017 s spletne strani http://www.mss.gov.si/ fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/podrocje/os/ devetletka/predmeti_obvezni/Spoznavanje_ okolja_obvezni.pdf. Knjižnično informacijsko znanje. Kurikul: osnovna šola (2009). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 8. 4. 2017 s spletne strani: http://www.zrss.si/ pdf/080711123601_l-k-knjiznicno informacijs- ko_znanje_os-sprejeto.pdf. BARBARA KAvčI č, prof. slovenščine in univ. dipl. bibl., šolska knjižničarka in učiteljica slovenščine na OŠ Pirniče Naslov: Osnovna šola Pirniče, Zg. Pirniče 37/b, 1215 Medvode E-naslov: barbara.kavcic@guest.arnes.si Viri 56 STROKA IN PRAKSA Barbara kavčič: i nkluzija – tudi v šolski knjižnici PrIl Oga 1: seznam leposlovnih knjig, primernih za slepe in slabovidne učence prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja (tudi v brajici) Informacije so za slepega in slabovidnega otroka kakovostne le takrat, ko so prilagojene njegovi individualni percepciji in večkanalno podkrepljene (sluh, tip, vonj, okus), zato izbiramo pravljice oz. knjige, ki nam s svojo vsebino omogočajo, da predmete iz njihovih zgodb izkusijo tudi drugače. V spodnji preglednici je seznam tovrstnih knjig, poleg tega so vse dostopne tudi v brajici in tako primerne za slepe oz. slabovidne učence, ki so že samostojni bralci. Avtor n aslov Založništvo in izdelava Andersen, Hans Christian Mala morska deklica Ljubljana: Zavod za slepo in slabovidno mladino, 1994 Andersen, Hans Christian Vžigalnik Ljubljana: Zavod za slepo in slabovidno mladino, 1994 Glogovec, Viktorija Zmaga Jakec lovi noč Ljubljana: Tiflološka sekcija DDS, 1985 Glogovec, Viktorija Zmaga Mihec lovi dan Ljubljana: Tiflološka sekcija DDS, 1985 Golob, Berta Drobne zgodbe Ljubljana: Tiflološka sekcija DDS, 1985 Golob, Berta Skrinja iz babičine bale Ljubljana: Tiflološka sekcija DDS, 1984 Grimm, Jacob in Wilhelm Janko in Metka s. l. : s. n., 1994 Grimm, Jacob in Wilhelm Pepelka Ljubljana: Zavod za slepo in slabovidno mladino, 1990 Grimm, Jacob in Wilhelm Rdeča kapica Ljubljana: Tiflološka sekcija DDS, 1982 Grimm, Jacob in Wilhelm Žabji kralj Ljubljana: Zavod za slepo in slabovidno mladino, 1994 Grum, Bojan Kužek Bahalo Ljubljana: Društvo za enake možnosti slepih DEMS, 2007 Grum, Bojan Poletne norčije Ljubljana: Društvo za enake možnosti slepih DEMS, 2007 Jurca, Branka Ko Nina spi Ljubljana: Zavod za slepo in slabovidno mladino, 1994 Kermauner, Aksinja Žiga špaget gre v širni svet Dob pri Domžalah: Miš, 2012 Kovič, Kajetan Moj prijatelj Piki Jakob Ljubljana: Tiflološka sekcija DDS, 1985 Kovič, Kajetan Pajacek in punčka s. l. : s. n., 1986 Kovič, Kajetan Zmaj Direndaj Ljubljana: Zavod za slepo in slabovidno mladino, 1993 Levstik, Fran Martin Krpan Ljubljana: Tiflološka sekcija DDS, 1985 Lobel, Arnold Regica in Skokica Ljubljana: Tiflološka sekcija DDS, 1985 Makarovič, Svetlana Pekarna Mišmaš v Kamni vasi Ljubljana: Zavod za slepo in slabovidno mladino, 1994 Peroci, Ela Majhno kot mezinec Ljubljana: Tiflološka sekcija DDS, 1985 Praprotnik-Zupančič, Lilijana Zakaj so zebre progaste? Ljubljana: Mladinska knjiga, 2010 Suhodolčan, Leopold Piko Dinozaver Ljubljana: Zavod za slepo in slabovidno mladino, 1994 Voglar, Mira Bibanke in uganke Ljubljana: Tiflološka sekcija DDS, 1985 57 Šolska knjižnica, ljubljana, 26 (2017), 2, 52-57 PrIl Oga 2: seznam tipnih slikanic oz. tipank (slovenski avtorji) Taktilna (tj. tipna) slikanica oz. tipanka omogoča slepim in slabovidnim, da tudi sami lahko uživajo v slikah in drugih reliefno predstavljenih informacijah, hkrati pa močno izboljšajo tipno zaznavanje. S tipnimi slikanicami se otroci igraje učijo prepoznavanja in interpretiranja različnih oblik, tipanke pa so zelo zanimive tudi za polnočutne otroke, saj razvijajo empatijo in ozaveščajo razmišljanje o vrstnikih s posebnimi potrebami. Avtor n aslov Založništvo in izdelava Abraham, Ariela Vesoljček Inkli Ljutomer: s. n., 2015 Brvar, Roman Oranžna pravljica s. l. : s. n. , med 2010 in 2012 Brvar, Roman Tipne barve Ljubljana: Zavod za slepo in slabovidno mladino, 2001 Iskra, Petra Suban, Alenka Krojaček Jon Koper: Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem, 2014 Kermauner, Aksinja Miška Mici pade v shrambo Burgdorf: Institute of Print Technology, 2014 Manček, Marjan Piščanček Pik Ljubljana: Zavod za slepo in slabovidno mladino, 2014 Medved, Polona Muc Muki Ljubljana: s. n., 2012 Medved, Polona Sidro s. l. : s. n. , med 2010 in 2012 Rustja, Anja Figelj, Petra Kapica in cofek Nova Gorica: Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih, 2012 Rustja, Anja Figelj, Petra Poišči me Nova Gorica: Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih, 2012 Schmidt, Nina Dopolni del Ljubljana: Zavod za slepo in slabovidno mladino, 2014 Schmidt, Nina Kdo me spremlja Ljubljana: Zavod za slepo in slabovidno mladino, 2016 Strnad, Nastja Jesen Ljubljana: Zavod za slepo in slabovidno mladino, 2014 Strnad, Nastja Poletje Ljubljana: Zavod za slepo in slabovidno mladino, 2014 Strnad, Nastja Pomlad Ljubljana: Zavod za slepo in slabovidno mladino, 2014 Strnad, Nastja Zima Ljubljana: Zavod za slepo in slabovidno mladino, 2014 Šipec, Valentina Štirje letni časi: oblačila Koper, V. Šipec, 2013 Šipec, Valentina Štirje letni časi : roža Koper, V. Šipec, 2013 Šipec, Valentina Štirje letni časi : sadje Koper, V. Šipec, 2013 Vir COBISS – Kooperativni online bibliografski sistem in servisi. Dostopno na http:/ /cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=SFRM& id=1705011323032784 (6. 6. 2017).