Model samovrednotenja učiteljev
Lijana Martine1, Mojca Bernik2, Vladislav Rajkovič
«2
1Šolski center Velenje - Poklicna in tehniška šola za storitvene dejavnosti, Trg mladosti 3, 3320 Velenje, Slovenija,
lijana.martinc@guest.arnes.si 2Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede, Slovenija, vladislav.rajkovic@fov.uni-mb.si
Članek zajema opis izdelanega modela za samovrednotenje učiteljev, ki bo pripomogel k kvalitetnejši izvedbi izobraževalnega procesa, saj se bodo učitelji na osnovi modela lahko samovrednotili in izboljšali kritične točke svojega poučevanja. Izdelana sta dva modela, in sicer v enem nastopajo kot varianta učitelji in dijaki, v drugem pa poleg učiteljev in dijakov tudi posamezni učitelji. Ta modela sta samo primer za model samovrednotenja učiteljev, kajti možno je izdelati model po želji učitelja. Učitelj si lahko sam izbere želena vprašanja in na osnovi analiz vprašanj se lahko na njegovo željo izdela model za samovrednotenje učiteljev, ki je prilagojen izbranim vprašanjem. Na osnovi analize vprašalnikov so bili strukturirani kriteriji, ovrednoteni, določene so bile zaloge vrednosti in funkcijske koristnosti, opisane variante ter analizirane. V opisani analizi je bil uporabljen računalniški program Dexi in računalniški program Merlin.
Ključne besede: vzgoja, izobraževanje, učitelji, samovrednotenje, kakovost
1 Uvod
Kvalitetnejša izvedba pouka nas vodi v kvalitetnejšo obliko izobraževanja in s tem v dvig kakovosti šole. To je v današnjem času zelo pomembno kot ugotavlja tudi Liston (1999): »Sodobni družbeni procesi in povečana ponudba storitev v izobraževanju zahtevajo od organizacij, ki izobražujejo, da se čedalje pogosteje pojavljajo na izobraževalnem trgu in s tem odzivajo ter hkrati soustvarjajo tržne razmere in konkurenčnost. S tem postaja vedno pomembnejše, da razvijejo jasno vizijo in cilje, s katerimi predstavljajo svojo dejavnost v okolju. Kot ena izmed konkurenčnih prednosti vedno bolj prihaja v ospredje tudi sposobnost izobraževalne organizacije, da zna opredeliti svojo kakovost in jo prenašati v prostor, v katerem živi in deluje.«
Kvalitetna šola je vsekakor tudi uspešna šola. Uspešna šola je antropocentrično naravnana. Svoje učitelje in učence ceni, spoštuje in upošteva. Poleg skrbi za vzdrževanje šolskega poslopja, šolske discipline, uresničevanja šolskega programa, rednega ocenjevanja in šolske administracije uspešna šola še zlasti skrbi za človeške potenciale učencev in učiteljev. Ukvarja se z učenci in učitelji. Učitelj v šoli predstavlja njeno »dušo« in življenje. Druga bistvena in temeljna sestavina šole pa so učenci. Čeprav je na prvi pogled to jasno in očitno, v praksi to pogosto pozabljamo in zanemarjamo. Šola bi morala v učencu razvijati celovitega in ne le delnega človeka, kot poroča Brajša (1995)
Sodelujem v skupini za kakovost na Šolskem centru Velenje in naša naloga je ustvariti kvalitetnejšo šolo, sem spada tudi višja kvaliteta izobraževanja. Učitelj igra eno glavnih vlog v izobraževanju, zato je še bolj pomembno,
da izobraževanje izpelje kvalitetno in po želji dijakov oziroma slušateljev. Bolj se učitelji zavemo svojih napak oziroma svojih razhajanj z željami dijakov, tem kvalitetnejše lahko izvajamo učni proces. Pri naši raziskavi smo uporabili elektronski anketni vprašalnik (na področju motivacije in razumljivosti razlage) za učitelje in dijake ter na osnovi rezultatov anketiranja izdelali model samovrednotenja, ki daje učiteljem odgovor na marsikatero njihovo vprašanje, pomagal jim bo na poti h kvalitetnejšemu izvajanju pouka, k večjemu razumevanju z dijaki in prav tako k njihovi nadgradnji izvajanja učnega procesa.
2 Raziskovanje kakovosti izobraževanja na ŠCV
2.1 Izhodišče raziskave in delovna hipoteza
V vse bolj konkurenčnem svetu se tudi področju izobraževanja približuje konkurenčen nastop med šolami in boj za učence, dijake in študente, kot poročata avtorja Sallis (1996) in Mali (2004). V tem boju bodo vsekakor zmagale šole, ki bodo imele kvalitetnejšo izvedbo pouka in s tem tudi boljši kader. Za to, kakšno je merilo oziroma kako oceniti neko šolo, pa pri nas v Sloveniji še ni podanih natančnih smernic kot ugotavljata avtorja Gerlič (2004) in Wechtersbach (2001). Prav tu smo želeli dodati svoj delček v mozaik sistematičnega preverjanja kakovosti po šolah s pomočjo vprašalnikov zastavljenih dijakom in učiteljem.
V raziskavi so bile zastavljene naslednje hipoteze:
1.	Ali so postavljeni vprašalniki primerni za analizo kakovosti izobraževanja?
2.	Ali analiza vprašalnikov vpliva na samoevalvacijo učiteljev?
3.	Ali se z analizo vprašalnikov spreminja kakovost izobraževalnega procesa?
4.	Osnovna delovna hipoteza je, da je na osnovi kazalnikov, ki izhajajo iz vprašalnikov, možno razviti odločitveni model za samoevalvacijo učiteljev, kar vodi v povečano kakovost izobraževanja.
2.2	Opis problema
Oblikovati in izbrati moramo primerne vprašalnike za učitelje in dijake, ki bi pripomogli k samovrednotenju učiteljev ter razviti odločitveni model za samovrednotenje učiteljev, kar vodi v povečano kakovost izobraževanja.
2.3	Cilji in namen raziskave
Cilj raziskave je ugotoviti, ali so zastavljeni vprašalniki, ki dajejo želene rezultate, dobro izbrani in zastavljeni ter jasno interpretirani tako učencem, kot učiteljem. Namen raziskave pa je izdelati takšen vprašalnik in model, ki bo s pomočjo analize v pomoč samovrednotenju učiteljev ter izboljšanju kakovosti izobraževalnega procesa, v našem primeru na področju motivacije in razumljivosti razlage.
2.4	Metodologija dela 2.4.1 Delo z dokumentacijo
Proučena je bila domača in tujo literatura, ki je povezana z navedenim problemom.
2.4.2 Tehnika ankete
Anketiranje smo izvedli preko interneta s pomočjo elektronskih obrazcev v sodelovanju s PIA d. o. o. Velenje, ki je lastnik programa Merlin, za katerega je prejel srebrno priznanje GZS Savinjsko-šaleške regije. Program Merlin je sistem za spletno zbiranje podatkov, vsebuje elektronske obrazce in analize. Slika 1 prikazuje domačo stran PIA d.o.o
Izvedli smo protokol kampanje (usklajene aktivnosti, ki potekajo v določenem časovnem obdobju z namenom ugotoviti in zagotoviti kakovost izobraževanja) po ter-minske načrtu (pripravila ga je skupina za kakovost po šolah skupaj z ravnateljem šole) v naslednjih korakih kampanje:
1.	Priprava načrta kampanje (cilji, kazalci, področja, sodelujoči oddelki, učitelji, predmeti, dijaki, čas anketiranja); pri tem smo upoštevali zasedenost računalniške učilnice, razpored razrednih ur, anketiranje pred poukom ali po njem. V skupini za kakovost je bil tudi učitelj računalništva, ki j e bil prisoten pri izvajanju anketiranja. Urnik anketiranja je bil pravočasno objavljen na oglasni deski za dijake, v zbornici, na spletnih straneh, vsi učitelji pa so ga dobili v nabiralnik in po e-pošti.
2.	Seznanitev učiteljskega zbora z načrtom kampanje.
3.	Postavitev računalniške podpore anketiranja (potrebna gesla, vprašalniki).
4.	Vabilo učiteljem na skupno anketiranje, je potekalo na pedagoški konferenci. Vabilo je bilo učiteljem dano v nabiralnik in poslano po e-pošti, posebej so bili z njim seznanjeni razredniki sodelujočih oddelkov.
5.	Preverili smo delovanje e-vprašalnika in obvestili upravitelja administrativnega sistema o izvedbi anketiranja (dan pred anketiranjem).
Slika 1: Domača stran PIA d.o.o.
6.	Pripravili smo ra~unalniške u~ilnice; u~itelj je na dan anketiranja pred prihodom dijakov v u~ilnico pripravil ra~unalnike in vnesel potrebna gesla.
7.	Anketiranje dijakov: vsak dijak je izpolnjeval vprašalnik na svojem ra~unalniku v ra~unalniški u~ilnici. Če je število dijakov presegalo število ra~unalnikov, smo anketiranje izvedli v dveh skupinah. Pri izvedbi anketiranja sta bila prisotna dva nadzorna u~itelja (~lan skupine za kakovost in u~itelj ra~unalništva) oziroma u~itelj ra~unalništva kot ~lan delovne skupine za kakovost. Nadzorni u~itelj je poskrbel za nemoteno izpolnjevanje vprašalnikov (pojasnil morebitne nejasnosti, poskrbel za pravilno uporabo vprašalnikov). Dijaki so lahko po opravljenem anketiranju primerjali svoje odgovore z odgovori ostalih dijakov.
8.	Anketiranje u~iteljev: pri izvedbi anketiranja u~iteljev na pedagoški konferenci sta bila prisotna dva ~lana skupine za kakovost oziroma u~itelj ra~unalništva kot ~lan delovne skupine za kakovost. Ker so u~itelji izpolnjevali vprašalnike za dijaki, jim je bil takoj po izpolnjevanju nuden vpogled v rezultate anketiranja dijakov.
9.	Izpolnjevanje zapisnika o izvedbi anketiranja: nadzorna u~itelja sta izpolnila zapisnik s potrebnimi podatki (datum, ~as izpolnjevanja, oddelek, število dijakov, potek izpolnjevanja).
2.4.3 Opis vzorca ankete
Anketna raziskava je bila opravljena na ŠCV po posameznih šolah. Anketiranih je bilo 316 (12,9 % vseh dijakov ŠCV) dijakov in 12 (5,3 % vseh strokovnih delavcev) u~iteljev.
Vzorec so sestavljali : ■ trije oddelki dijakov in trije profesorji iz SSG,
pet oddelkov dijakov in u~iteljev iz PTERŠ, dva oddelka dijakov in u~itelja iz PTRŠ, trije oddelki dijakov in u~itelji iz PTSŠ, dva oddelka dijakov in u~itelja iz PTŠSD, dva oddelka dijakov in u~itelja iz VSŠ. Anketiranje smo izvedli na naklju~nem vzorcu dijakov in u~iteljev. Starost dijakov je bila od 15 do 20 let, u~iteljev pa od 25 let dalje. Pripravljenost dijakov na anketo je bila prav presenetljiva, prav tako pa tudi u~iteljev. Anketna raziskava je potekala nemoteno.
2.5	Modeliranje odločitvenega znanja s pomočjo ekspertnega sistema DEXi
V Tabeli 1 so prikazani vprašalniki in kazalniki za Dexi.
2.6	Analiza rezultatov anketnih vprašalnikov
Sodelujo~i u~itelji v projektni skupini so ocenili izvedbo projekta (izvedba projektnih dejavnosti, organizacija, pretok informacij) kot u~inkovito in dobro. Veseli zlasti ocena, da so imeli na razpolago podrobne in aktualne informacije o poteku projekta (obi~ajno prav informiranost predstavlja eno glavnih ovir pri podobnih aktivnostih na Šolskem centru).
V projektu smo uporabljali metodo samovrednotenja kot osnovno sredstvo za vpogled v delo u~iteljev. Metoda samovrednotenja temelji na anketah kot pomembni metodološki sestavini in na prostovoljnem pristopu udeležencev, omogo~a vrednotenje lastnega dela in spremljanje kvalitete za lastno dejavnost ter obenem vzpodbuja željo po izboljšanju.
Analiza rezultatov anketiranja je bila izvedena takoj po zaklju~ku anketiranja. Delna analiza je prikazana v
Tabela 1: Vprašanja in kazalniki za DEXi
Št.vpr.	Vprašanje	Kazalniki za DEXi
		Motivacija
		Načrtovanje
1.	Učitelj skupaj z nami načrtuje snov, ki jo bomo obravnavali.	Snovi
2.	Učitelj skupaj z nami načrtuje, kako bomo med poukom delali.	Pouka
		Ocenjevanje
1.	Učitelj nas pri delu vzpodbuja in bodri.	Vzpodbuda
2.	Učitelj me graja, če ne dosežem tega, kar zmorem.	Graja
		Razumljivost
		Razlaga
1.	Učiteljevo razlago sem razimiel.	Razumevanje
2.	Ce prosimo, nam učitelj snov razloži še enkrat.	Ponavljanje
		Znanje
1.	Učitelj snov črpa iz več virov in jo predstavi primerjalno, tako, da lahko dijaki primerjamo informacije iz različnih virov in vire primerjamo in vrednotimo.	Informacija
2.	Pri tem učitelju se moram sam/-a dokopati do znanja.	Samoučenje
Tabeli 2. U~itelji so dobili takojšnjo povratno informacijo o svojem delu ter primerjali svoje delo z delom drugih u~iteljev, prav tako so tudi dijaki dobili vpogled v mnenje ostalih dijakov in ocenili odstopanje svojega mnenja od mnenja sošolcev.
Medsebojna primerjava odgovorov dijakov in u~ite-ljev omogo~a primerjalni vpogled v potek pouka, kakor ga ocenjujejo dijaki v primerjavi z u~itelji. Izhodiš~na
hipoteza pred izvedbo anketiranja je bila, da so pogledi na pouk dijakov in u~iteljev razli~ni, pri ~emer bi bilo v želji po zagotavljanju kakovosti dobro uskladiti obojestranske poglede na pouk. Kon~no smo u~itelji v službi zaradi dijakov in moramo upoštevati njihovo vrednotenje svojega dela, ga po potrebi prilagoditi oziroma spremeniti ter tako prispevati k dvigu kakovosti nasploh.
2.6.1 Analiza anketnih vprašalnikov vseh dijakov in vseh učiteljev
Tabela 2: Analiza: povprečje vseh učiteljev / povprečje vseh dijakov
Število anketirancev
Ocena
Učitelj skupaj z nami načrtuje snov, ki jo bomo obravnavali.
Dijaki	316	2.78
Učitelji	12	1.78
Učitelj skupaj z nami načrtuje, kako bomo med poukom delali.
Dijaki	316	2.78
Učitelji	12	2.00
Učitelj nas pri delu vzpodbuja in bodri.
Dijaki	316
Učitelji	12
3.12 4.33
Učiteljevo razlago sem razumel.
Dijaki	314
Učitelji	10
3.46 3.66
2.7 Poročilo ekspertnega sistema DEXi -učitelji in dijaki
2.7.1 Opredelitev problema
Med poukom v razredu pogosto prihaja do razhajanj med u~itelji in dijaki. U~itelji imajo izoblikovan svoj na~in dela, svojo metodologijo in pogled na dolo~en predmet, prav tako je tudi izvajanje pouka v njihovih rokah. U~ite-lji ne vedo, ali dijake dovolj motivirajo in tudi ne vedo, ali je njihova razlaga razumljiva. Pogosto si dijaki želijo novih metod pou~evanja, nov pristop k predmetu in tudi izvajanju pouka. Želijo si ve~je motivacije s strani u~ite-ljev, dostikrat pa tudi razumljivejšo razlago. Kako upoštevati njihove želje, ~e ne vemo, kaj si želijo, kako razumejo razlago, ali so dovolj motivirani?
Cilj je bil, na osnovi kazalnikov, ki izhajajo iz vprašalnikov, izdelati takšen model samovrednotenja u~iteljev, ki bo v veliki meri pripomogel k izboljšanju izvajanja pouka, izboljšanju podajanja snovi ter motivaciji dijakov.
Model lahko prilagajamo na potrebe oziroma želje u~iteljev. Pogosto u~itelji slutijo svoje napake, vendar jih je potrebno ovrednotiti, interpretirati in tako lahko s pomo~jo povratne informacije izboljšajo kvaliteto izvajanja pouka in s tem kvaliteto šole.
2.7.2 Določitev kriterijev
Za doseganje kakovosti izobraževanja v srednjih šolah so odgovorni vsi udeleženci življenja šole.
Pri odlo~anju o kakovosti izobraževanja in dvigu kakovosti šole je potrebno vklju~iti:
učitelje, kot izvajalce izobraževalnega procesa, svetovalnega delavca šole, ki lahko posreduje potrebne podatke,
tajnico šole, ki lahko posreduje potrebne podatke, strokovnjaka s področja teorije odločanja, strokovnjaka s področja pedagogike in didaktike, predstavnike dijakov oziroma dijaške skupnosti, Center RS za poklicno izobraževanje, Ministrstvo za šolstvo in šport republike Slovenije.
2.7.3 Strukturiranje kriterijev
Zaradi preglednosti, medsebojne odvisnosti in povezav je kriterije smiselno strukturirati. Iz spiska kriterijev napravimo drevesno strukturo vsebinsko združenih kriterijev, ki predstavlja ustrezni miselni vzorec.
Večletna pedagoška praksa nam je narekovala kriterije, ki so podrobno opisani v Drevesu kriterijev, ki ga prikazuje Slika 2.
Iz vprašalnikov smo izbrali kazalnike, za katere menimo, da bistveno vplivajo na kakovost izobraževanja. Njihovo pomembnost smo razvrstili po lastni presoji.
Na začetku smo izpostavili motivacijo, ki jo sestavljata izvedbena kriterija: načrtovanje in ocenjevanje. Načrtovanje sestavljata kriterija:
■	snovi, ki nam pove, ali učitelj skupaj z dijaki načrtuje snov, ki jo obravnavajo,
■	pouka, ki nam pove, ali učitelj skupaj z dijaki načrtuje, kako bodo med poukom delali.
Ocenjevanje sestavljata kriterija:
■	vzpodbuda, ki nam pove, ali učitelj pri delu dijake vzpodbuja in bodri,
■	graja, ki pove, ali učitelj dijake graja, če ne dosežejo tega, kar zmorejo.
Nato sem izpostavila razumljivost, ki jo sestavljata izvedbena kriterija: razlaga in znanje. Razlago sestavljata kriterija:
■	razumevanje, ki ugotavlja, če je dijak razumel učiteljevo razlago,
■	ponavljanje, ki ugotavlja, če učitelj ponovi razlago, če ga dijak prosi.
Znanje sestavljata kriterija:
■	informacija, ki nam pove, ali učitelj črpa snov iz več virov in jo predstavi primerjalno, tako da lahko dijaki preverjajo informacije iz različnih virov in vire primerjajo in vrednotijo,
■	samou~enje, ki ugotavlja, ali se je potrebno pri učitelju dijaku samemu dokopati do znanja.
2.7.4	Določitev zalog vrednosti kriterijev
Orodje DEXi omogoča, da so zaloge vrednosti določene z naravnimi opisi ocene kriterija.
Zaloge vrednosti kriterijev smo uredili od najmanj zaželene do najbolj zaželene, pri kriteriju samoučenje smo uredili zaloge vrednosti od najbolj zaželene do najmanj zaželene.
2.7.5	Določitev funkcije koristnosti: odločitvena pravila
Funkcije koristnosti določajo medsebojni vpliv kriterijev na vrednost nadrednega kriterija. Pomembna lastnost ekspertnih sistemov je KAJ - ČE analiza. Ta omogoča, da z minimalnim trudom preverimo, kako bi bila ovrednotena neka varianta, če se ji spremeni vrednost pri enem ali več kriterijih kot poročata (Krapež idr. 2003). V spodnji tabeli je prikazana tabela pri spremembah vrednosti kriterijev: motivacije in razumevanja.
2.7.6 Opis variant
Varianti sta učitelji in dijaki, ki na podlagi analize vprašalnikov kažejo vrednosti posameznih kazalnikov in jih primerjajo med seboj. Tako dobimo stična mnenja in mnenja, ki se razhajajo med učitelji in dijaki.
DEXi
Stran 1
Drevo kriterijev Kriterii_
Opis
Ocena Motivacija Načrtovanje
hSnovi ^Pouka ^Ocenjevanje VzpcxJbuda Graja Razumljivost Raziaga
Razumevanje Ponavljanje Znanje Infomiaclje Samoučenje
Ocenjujemo motivacijo In razumljivost ugotavljamo motivacijo dijakov Ugotavljamo kakšnoje načrtovanje snovi In pouka načrtovanje snovi načrtovanje pouka
ugotavljamo ali so dijaki ocenjeni z vzpodbudo ail gr^o ugotavljamo vzpodbudo dijakov ugotavljamo grajo dijakov razumljivost raziage In znanja
ugotavljamo ali dijaki raziago razumejo In aH jo učitelj na željo dijakov ponovi ugotavljamo ali dijaki snov razumejo
ugotavljamo ali učiteij ob prošnji dijakov snov razloži še enkrat
ugotavljamo kakšne so Informacije dijakov v zvezi z novo snovjo in aH obstaja samoučenje pri dljakiti ugotavljamo kolikšne so Informacije učiteljev za dijake ugotavljamo ali se morajo dijaki sami dokopati do znanja
Slika 2: Drevo kriterijev za model samovrednotenja učiteljev - dijaki
2.7.8	Analiza variant
U~itelji in dijaki so v našem primeru enako ocenjeni, z zelo dobro oceno 4. Motivacijo imata obe varianti enako ocenjeno, in sicer s 3, kar pomeni, da so u~itelji in dijaki enakega mnenja glede motivacije dijakov, prav tako smo ob razumljivosti razlage dobili enake rezultate med u~ite-lji in dijaki. Iz analize je razvidno, da je najslabše na~rto-vanje snovi in pouka s sodelovanjem u~iteljev in dijakov, u~itelji premalo upoštevajo želje dijakov. Najbolje je ocenjena razumljivost razlage, kjer so dijaki enotnega mnenja, da u~itelji dobro podajajo u~no snov.
2.7.9	Interpretacija grafičnih ponazoritev
Eden izmed grafov - Graf 1 prikazuje, da so u~itelji dokaj kriti~ni in so mnenja, da skupaj z dijaki zadostno na~rtu-jejo snov, ki jo bodo obravnavali, tudi na~rtovanje pouka z dijaki je samo zadostno. Dijaki so ocenili dobro skupno na~rtovanje snovi in na~rtovanje pouka.
Iz tega lahko sklepamo, da so u~itelji dokaj kriti~ni sami do sebe, kar je v našem primeru dobro, saj se bodo na osnovi dobljenih rezultatov potrudili izboljšati sodelovanje z dijaki in skupaj z njimi na~rtovali snov in izvedbo pouka, tako se bo dvignila kvaliteta izobraževalnega procesa, predvsem pa na~rtovanja pouka.
2.7.10	Odločitev
V našem primeru modela samovrednotenja u~iteljev, kjer smo primerjali rezultate u~iteljev in dijakov, smo prišli do naslednjih ugotovitev:
■	da so u~itelji dokaj kriti~ni sami do sebe, kar je v našem primeru dobro, saj se bodo na osnovi dobljenih rezultatov potrudili izboljšati sodelovanje z dijaki in skupaj z njimi na~rtovali snov in izvedbo pouka;
■	da se morajo u~itelji bolj potruditi na podro~ju vzpodbujanja in bodrenja dijakov, saj jih bodo s tem dodatno motivirali in jim pomagali do želenega cilja;
■	da se morajo u~itelji bolj potruditi pri razlagi snovi;
■ da bi se u~itelji lahko bolj potrudili pri ~rpanju virov informacij in dijakom bolj pomagali na poti k znanju.
2.8 Utemeljitev raziskave, predvideni prispevek k razvoju
Naše dolgoletno delo na podro~ju izobraževanje ter sodelovanje s projektno skupino za kakovost nas je privedlo do mnogih vprašanj na podro~ju kakovosti izobraževanja pri nas. Menimo, da je zadovoljstvo dijakov z izobraževalnim procesom velik dosežek u~iteljev. Pogosto prihaja do mešanih mnenj, kakšen naj bi bil u~itelj, ali je bila razlaga razumljiva, ali je dijak dovolj motiviran in še nešteto vprašanj se porodi, ko ~lovek raziskuje izobraževalni svet. Na ta in podobna vprašanja so odgovarjali dijaki in u~itelji. Na osnovi rezultatov anket je bil zgrajen model, po katerem bo lahko vsak posamezen u~itelj izvedel svoje samovrednotenje in se tako izognil negodovanju svojih dijakov. S tem bo pripomogel k dvigu kvalitete izvajanja izobraževalnega procesa. Prav tako pa bodo vsi sodelujo~i v procesu izobraževanja s pomo~jo analize vprašalnikov dobili vpogled, pri katerih predmetih je potrebno izboljšati potek pouka oziroma ali je potrebna dodatna motivacija, ali je razlaga dovolj razumljiva.
Prispevek predstavlja originalni model, ki na osnovi kazalnikov omogo~a evalvacijo.
3 Preverjanje hipotez
Prva splošna hipoteza je bila: ali so vprašalniki primerni za analizo kakovosti izobraževanja?
Glede na dobljene rezultate ankete in njihove analize vprašalnikov lahko trdimo, da so vprašalniki primerni za analizo kvalitete izobraževanja, saj smo na podlagi le-teh prišli do želenih rezultatov, analiz, ki bodo vplivale na pozitivne spremembe motivacije in razlage u~iteljev.
Druga hipoteza je bila: ali analiza vprašalnikov vpliva na samovrednotenje u~iteljev ?
Mnenja smo, da se u~itelji s pomo~jo samovrednotenja spreminjajo in izvajajo kvalitetnejši pouk. Ta hipoteza bo potrjena pri naslednji kampanji.
Graf 1: Načrtovanje snovi in pouka - učitelji in dijaki
Tretja hipoteza: se z analizo vprašalnikov spreminja kakovost izobraževalnega procesa?
Ta hipoteza se v tako kratkem ~asovnem obdobju ne mora potrditi, saj so za spremembe kakovosti izobraževalnega procesa potrebna leta, menimo pa, da smo na pravi poti in ne vidimo ovir, da ta hipoteza ne bi bila potrjena.
Četrta osnovna delovna hipoteza je: da je na osnovi kazalnikov, ki izhajajo iz vprašalnikov, možno razviti odločitveni model za samovrednotenja učiteljev, kar vodi v povečano kakovost izobraževanja.
Razvili smo model samovrednotenja u~iteljev, in sicer: model samovrednotenja u~iteljev, kjer nastopijo u~itelji in dijaki ter model samovrednotenja u~iteljev, kjer nastopijo u~itelji, dijaki in posamezni u~itelj. S pomo~jo modela smo interpretirali rezultate analize anket in menimo, da upoštevanje odlo~itev modelov vodi v pove~ano kakovost izobraževanja.
4 Zaključek
Na koncu ~lanka bi lahko samo dejali, da je to šele za~etek. Za~etek novega obdobja v izobraževalnem procesu. Na šoli se zavedamo , da je kvaliteta izobraževanja tista, ki bo dijake povedla k njihovim ciljem in prav tako jih bo privedla v našo šolo, k našim oblikam pou~evanja in našim izobraževalnim programom.
Smo na za~etku poti, v tej raziskavi je omenjeno le podro~je izvajanja pouka, nismo pa se še dotaknili: preverjanja in ocenjevanja znanja, ~asa za pou~evanje in u~enje, doma~ega dela, dejavnosti izven pouka, individualizacije pri pouku, u~nega okolja, u~ne klime,
izobraževanja in izpopolnjevanja u~iteljev, u~iteljeve vklju~enosti v delo šole in dejavnosti izven pouka,
zadovoljstva z delom v šoli, šole in staršev ter okolja, vodenja šole.
Veliko dela, neprespanih no~i, u~enja nas še ~aka na poti do cilja, do kvalitetnega izobraževalnega procesa.
Za konec bi samo dejali:« Kjer se pot vidi, se lahko tudi prehodi.«
5 Literatura in ostali viri
Brajša, P. (1995). Sedem skrivnosti uspešne šole, Doba, Maribor.
Gerlic, I. (2004). Vzgoja in izobraževanje za informacijsko družbo - didaktični vidiki problematike. Vzgoja in izobraževanje v informacijski družbi. IS 2004. 1:6.
Krapež, .A. & Rajkovic, V. (2003). Tehnologija znanja pri predmetu informatika. Zavod republike Slovenije za šolstvo. Ljubljana
Liston, C. (1999). Managing Quality and Standards, Buckingham, Philadelphia,Open University Press.
Mali, D. (2004). Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti v poklicnem in strokovnem izobraževanju, Center RS za poklicno izobraževanje. Ljubljana.
Sallis, E. (1996). Total Quality management in education, British
Library Catalouing in Publication Data. Lond-on. Wechtersbach, R. (2001). Ne me poučevati, pustite me, da se učim, Organizacija, 34 (8) : 490 - 492. Kranj: Založba Moderna organizacija.
Lijana Martino je diplomirala na Univerzi v Mariboru, Fakulteti za organizacijske vede leta 1990, v programu Informacijski sistemi, smer - Ra~unalništvo. Od leta 2004 sodeluje v skupini za kakovost na Šolskem centru Velenje, kjer se ukvarja s sistemom kakovosti, kazalci in delom skupine za kakovost. Leta 2008 je kon~ala podiplomski študij na Fakulteti za organizacijske vede, program Informacijski sistemi, smer - Sistemi za podporo odlo~anju. Trenutno aktivno sodeluje pri uvedbi celovitega sistema kakovosti v slovenskem projektu - MONUS 2 in kot svetovalec pri izvajanju samovrednotenja v mednarodnem projektu - SEKER.
Mojca Bernik je docentka na Fakulteti za organizacijske vede Univerze v Mariboru. Ukvarja se z raziskovanjem na podro~ju kadrovskega managementa, planiranja kadrov, na~rtovanja kariere ter kadrovsko informacijskih sistemov. Svoje delo je predstavila na ve~ mednarodnih in doma~ih strokovnih in raziskovalnih konferencah in posvetovanjih. Je avtorica ali soavtorica ve~ znanstvenih in strokovnih ~lankov, objavljenih v doma~ih in tujih revijah in soavtorica ve~ knjig.
Vladislav Rajkovič je redni profesor in predstojnik Laboratorija za odlo~itvene procese in ekspertne sisteme na Fakulteti za organizacijske vede Univerze v Mariboru ter raziskovalni sodelavec Odseka za inteligentne sisteme na Institutu "Jožef Stefan". Njegovo podro~je so ra~unalniški informacijski sistemi s posebnim poudarkom na uporabi metod umetne inteligence v procesih odlo~anja ter vzgoje in izobraževanja.