GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA Ž E L«E Z A R NJ .ŠJ O R E
IZVRŠITEV LETNEGA PROIZVODNEGA PLANA ZA MAREC 1963
1.	Aglomeracija..............................  34,3	•/•
2.	Elektroplavž ............................... 27*4 •/•
3.	Jeklarna..................................  31.3	•/•
4.	Valjarna....................................32.9	•/•
5.	Siva livarna .	.	    34.1	•/•
6.	Livarna valjev..............................35.3	•/•
7.	Obdelovalnim valjev .....	.	36.5	•/•
6.	Samotna...................................  35,2	°/o
SKUPAJ PODJETJE (brez gredic) .	.	.	. 31.8 •/•
STORSKI ŽELEZAR, glasilo delovnega kolektiva žele-žarne Štore — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik:
Stane Ocvirk — Uredniški odbor: inž. Dušan Burnik, Anton Mackošek. Rajko Markovič, Stane Ocvirk, Stane Sotler, Borivoj Wudler, inž. Niko Zakonjšek in Ivan Žmahar —- Tiska CP »Celjski tisk« Celje
Na 18. zasedanju DS
m Železarne Štore je na svo-jjj 18. rednem zasedanju dne & aprila izvolil nov upravni udir Železarne Store, ki bó eno |lo deloval v naslednji sestavi: ifivka Franc, vodja izimene v
Dalje je DS odpisal hišo v Štorah št. 2 s pritiklinami, ki naj se takoj poruši. To hišo je bilo potrebno odpisati zaradi tega, ker je bila že večkrat poplavljena in je takoi poškodova-
raidi nesreče amputirana noga. DS je nagradil šoferja tov. Bel-cerja Alojza in tov. Krajnca Stanka zaradi izpolnitve norme prevoženih kilometrov z zadolženima avtomo biilo m a.
flAfatoriju. Ramšak Marjan, FMilent iz el. plavža. Ing. Burnik iflnSm, iz nprave osnovnih s.red-m; šalič Tomo ki jiučavničar iz flehamične delavnice ; Judež Ivam, PjM iz livarne sive litine; Octet Frane, ključavničar iz vallitele; Malee Boris, delovodja iz Maine ; Skale Aleksander, de-fewdja kurilnice.
Kleveti član UO pa je po služ-|W .dolžnosti .glavni direktor W Voga Tugomer. Predsednika R’;bo izvolil odbor na svoji W rednj seji.
|flS je odobril nabavo nekatera najnujnejših osnovnih sred-p!t za posamezne obrate v vite 15,8 milijonov dinarjev, Dalj® je sprejel .sklep za najetje Pojila za rekonstrukcijo pod-Wja pri banki za kritje lastne Melezbe pri najetju kredita iz TSstev občega investicijskega Pda.(OIF). Odobril je .razširi-
posadke čistilnice ingotov in
®1 delovno mesto »vodja či-zaradi povečanih kvali-, zahtev kupcev im nemote-KS dela valjarne.
je tudi sklenil, da se po Mučnem računu UJŽ izkazani Bpliko višji prispevek odstopi kot prispevek v sklad za
ti stanovanj. Odobril je ìin i no odsotnost tov. ing. Jev-Leku, kj bo eno leto delal na ili . iranju naprave za konti L v?®je v Železarni Sisak s tem, Nli ' na*e podjetje kot proti-I “Se kompletno dokumentacijo »e naprave
na, da bi jo težko popravili. Je pa ta hiša taka, da kvari ugled Štor. Društvu upokojencev je dodelil .denarno pomoč v znesku
100.000	din. Ravno tako je dodelil pomoč v znesku 50.000 din tov. Lončar Jožetu, kateremu je za-
Na koncu se je DS v svojem imenu in v imenu celotnega kolektiva zahvalil tov. Beletu Miror slavu, finančnemu direktorju, ki odhaja v pokoj, za njegove zasluge pri doseganju naših skupnih uspehov.
Iz ekonomskih enot
Livarna sive litine
je na seji ODS sprejela operativni plan za mesec april, istočasno pa ugotovila, da imajo veliko naročil za strojno litino zaradi česar so spremenili družbeni plan v korist strojne litine na račun kokil za katere je létos nekaj manj naročil. Kot že omenjeno imajo mnogo naročil za katerih realizacijo morajo nenehno paziti na organizacijo dela, da izkoristijo vse možnosti, ki jih imajo, kajti težave imajo v pomanjkanju komprimiranega zraka, formarski prostor ne zadošča, kalnpni okvirji in jedrar-na so ozko grlo v proizvodnji. ODS se zaveda, da mora zadostiti naročnikom tako v dobavnem roku, kot v kvaliteti, kajti naročnika se hitro izgubi, a težko pridobi.
Razprava o zaščitnih sredstvih v livarni je pakazala, da je merilo o delitvi zaščitnih sredstev še premalo urejeno. Mnenja so,
da tako kot v livarni, še bolj Ostali obrati premalo čuvajo zaščitna sredstva.
V	razpravi o Ocenjevanju odlitkov po OTK službi so bili mnenja, .da ocenjevanje ni vedno objektivno. Zato bi bilo najbolje, da se oba obrata medsebojno o tej stvari pogovorita.
Livarna valjev
V	tém obratu je ODS obravnaval operativni plan za mesec maj 1963 in ga v celoti sprejel. V maju mesecu bodo proizvedli 4001 valjev.
V	razpravi o zdravstvenem stanju zaposlenih v tem obratn_je merodajnim v podjetju obvezni zdravniški pregled. S tem pregledom hočejo zagotoviti pravočasno zdravljenje bolnih.
Samotna
ODS tega obrata je pregledal uspehe dela za mesec marec in
ugotovil, da je trud, ki so ga vložili, pokazal pri opeki 5,4% in pri malti 31,3 % prekoračenj plana, za mesec marec. Količinsko so plan za prvo tromesečje presegli, finančno so pa malo pod planom, kar bodo skušali nadoknaditi.
Sprejeli so operativni plan za mesec maj, ki je enak osnovnemu.
ODS je obravnaval disciplino talco v obratu, kakor tudi izven obrata in' zavzel odločno stališče, da Ibo sam neodvisno ukrepal proti kršilcem delovne discipline in odnosa do dela in sotovarišev. Sklenil je, da bo odvzel pravico do povračila prevoznih stroškov, vsem, ki so nedisciplinirani, ki imajo malomaren odnos do dela in ki imajo nepravilen odnos do sotovarišev. ODS naglaša, da povračilo prevoznih stroškov ni dolžnost obrata, ampak je to boniteta za tiste pridne in disciplinirane delavce, ki s svojim delom ustvarjajo sredstva tudi za povračilo prevoznih stroškov. Nedisciplina in slab odnos do dela pa podirata vse, kar disciplina in pravilen odnos do dela ustvarjata. Vsi, ki nočejo razumeti- naporov obrata, morajo vzeti v zakup to, da si bodo pač prevozne stroške plačali iz svojega lastnega žepa in pa še to, da bodo morali misliti na delo drugod.
Laboratorij — OTK
je razpravljal o osnutku pravilnika za povračilo .stroškov za prihod iri odhod z dela. ODS ni imel pripomb na predloženi osnutek. ODS je zaradi odhoda iz podjetja člana ODS imenoval na predlog sindikalnega odbora tov. Tenšek Mija za člana ODS. Na zasedanju je bil sprejet sklep, da bi naj tehnični sektor določil analitske tolerance za laboratorijske analize in pa sklep da mora komisija za ocenitev delovnih mest skupno pregledati in oceniti vsa delovna mesta v oddelkih OTK in laboratorija.
Obdelovalnica valjev
V tem obratu je ODS razpravljal o osnutku pravilnika o povračilu prevoznih stroškov in sklenil predlagati, da se člen 5 v osnutku V celoti črta. Na izpraznjeno mesto člana ODS so izvolili tov. Mikšič Ivana. Tovarišu Boršič Vinku so dodelili nagrado v višini 1.500 din zaradi njegove posebne požrtvovalnosti pri delu. Sklenili so še, da bodo delali v nedeljo 28. aprila tako, da bi že 30. aprila lahko pristopili čiščenju in beljenju delovnih prostorov, tako, da bi po prvomajskih praznikih začeli delo zopet v čistih in svetlih prostorih.
Promet
je razpravljal o osnutku pravilnika o povračilu stroškov za prevoz na delo in z dela. Razpravljal je o stanju in vzdrževanju zaščitnih sredstev, ki predstavljajo veliko vrednost. Sklenil je, da se posveti več skrbi štednji s temi sredstvi, ki bremenijo stroške prometa. Razpravljal je o razmerah, ki vladajo pri oskr-
bi kurilnice z vodo, zato bo zahteval da se dokončno to vprašanje reši. ODS je še sklenil, da bo od kadrovske službe zahteval spremembo voznega reda delavskih avtobusov tako, da bi ti pripeljali v Štore 10 minut prej in odpeljali 10 minut pozneje, ker sedanji vozni red moti normalni potek dela na prometu.
Mehanična delavnica
ODS mehanične delavnice je po razpravi o osnutku pravilnika o povračilu prevoznih stroškov bil mnenja, da se lahko povrne samo one efektivne stroške, ki jih zakon priznava kot materialne stroške. Za povrnitev stroškov, ki gredo iz naslova osebnih dohodkov, pa je potreben referendum celotnega kolektiva. Predlagajo uveljavitev pravilnika iz leta 1961/62 in pa to, da je povrnitev stroškov mogoča le po predhodni predložitvi vozovnic, tako za vlak, kot za avtobus.
Energetski obrat
je analiziral stroške posameznih vrst energije v prvem tromesečju letošnjega leta. Člani ODS so obravnavali stroške energije v luči dejstva, da znašajo stroški energije za celo podjetje 26,7 % od skupnih poslovnih stroškov. Analiza je pokazala, da so na povečane stroške generatorskega plina in pare v januarju in februarju vplivale dražje vrste premogov in pa usluge prometa in ekspedita, ki pa imajo svoj izvor v izredno budi zimi, ki je povzročila nemogoče pogoje dela in izredne naprave obeh obratov za zagotovitev normalne proizvodnje. Porast stroškov visokotlačne vode pa rezultira iz slabega izkoristka črpalk zaradi nečiste vode in pa vzdrževanja ter od stroškov za električno energijo. Pri ostalih vrstah energije pa so stroški nižji od planiranih. Cene električne energije pa nihajo, posebno velja to za metalurško elektro-energijo, ki je bila v januarju nenormalno visoka in je dosegla 6,79 din za kW nasproti planirani, ki je 4,6 din za kW. Na osnovi te analize je ODS sklenil, da morajo vsi oddelki podvzeti ukrepe, da se znižajo stroški energije.
Na osnutek pravilnika o povračilu prevoznih stroškov je imel ODS več pripomb, ki jih je posredoval kadrovski službi. Smatral je. da je merilo za priznanje povračila vozni listek, ki se mora predložiti.
Obravnaval je še režim dela v času prvomajskih praznikov in priporočil, da naj ostanejo v službi samo tisti, ki so nujno potrebni za nemoteno delo obrata, ki bo potreben za dobavo energije ostalim obratom.
Elektroplavž
je temeljito analiziral rezultate proizvodnje za prvo tromesečje, letošnjega leta. Gospodarska bilanca res ni ugodna, vendar je pri tem upoštevati dejstvo, da so morali uporabljati mesto drobnega dražji grobi koks, ki zmanjšuje proizvodnjo. Neugodne vremenske prilike so tudi
(Nadaljevanje na 4. strani)
0 delu sindikalne podružnice
Piri idelu naiše sindikalne organizacije že dolgo ne pomnimo datane živahnosti, tot je bila v mesecu aprilu. Nia tako aktivnost je vplivala predvsem pestra predvolilna .razgibanost, spre jetje move zvezme iin republiške ustave ter uspešno izpolnjevanje družbenega plana našega pod-jeitja. Pa poglejmo, kaj je-naša organizacija delala v tem obdobju.
V preteklem mesecu smo imeli pri sindikalni podružnici podjetja tri seje sekretariata, eno sejo izvršnega odbora, dve seji s predsedniki in tajniki sindikalnih podružnic enot, sestanek upravnega odbora počitniškega doma na Rabu in tri seje organizacijsko političnega štaba, ki vodi vse priprave za prihodnje valitve. Na navedenih sejah in posvetovanjih smo razpravljali o poslovanju našega podjetja v prvih treh mesecih letošnjega leta, o splošnih pripravah na volitve v občinski, republiški in zvezali zbor, o pripravah za praznovanje praznika dela im kra-
jevnega praznika v iŠitorah, o volitvah novega upravnega odbora podjetja, o dejavnosti društva upokojencev Šiore-Teharje, o pripravah za -letovanje članov kolektiva, pregledali istmo dejavnost sindikalnih kadrov v preteklih .desetih letih in razpravljali o predlaganih ‘kandidatih za volitve. Na osnovi temeljitih priprav in bogatih razprav smo na teh sestankih sprejeli naslednje sklepe in priporočila:
Da bi v izvršnem odboru sodelovalo čimveč članov kolektiva, Smo imenovali sedem komisij, tri odbore in dve poverjeništvi. Na osnovi tega sklepa delujejo pri maši organizaciji odbori in komisije za naslednja vprašanja:
—	organizacLjsko-kadrovska
• —• gospodarstvo in upravljanje
j I— socialna v.pralšanja im higiensko tehnično varstvo
—	rekreacijo, izlete in letovanja
—	izobraževanje in kulturno prosvetno delo
. — družbeno uveljavljanje žena
' — prošnje, pritožbe in finančna vprašanja
—	odbor za pogrebe članov kolektiva in naše upokojence
—" odbor za rdeči kriz in krvodajalske akcije
—	upravni odbor počitniškega doma na Rabu
in poverjeništvo za Delavsko Enotnost ter Prešernovo družbo. Upravni odbor vzajemnega društva, ki deluje v okviru sindikalne podružnice, pa bodo izvolili na občnem Zboru njihovega društva, ki bo do konca maja t. 1. V komisijah, odborih in .poverjeništvih, ki jih več|ji del vodijo člani izvršnega odbora, je vključenih 117 članov kolektiva. Vsaka komisija, odbor in poverjen ništvo ima isvo j akcijski program dela za tekoče leto im je v skladu z .akcijskim programom naše ftelotne sindikalne organizacije.
Po pregledu poslovanja našega' podjetja v prvih treh mesecih letošnjega leta smo ugotovili, da se družbeni plan kljub nekaterim težavam ugodno razvija oz. izpolnjuje. Ko smo napravili temeljito analizo poslovanja, smo vsem sindikalnim podružnicam
pripravljene seje odborov, obratnih delavskih svetov in delovnih konferenc z vsemi člani kolektiva, kjer bodo ta vprašanja .obravnavali. Na njih naj napravijo temeljito analizo poslovanja, sprejmejo ustrezne sklepe in priporočila za organe upravljanja i.n vodstva enot, tako da se bodo obveznosti, sprejete v družbenem planu in pri rekonstrukciji tovarne, pozitivno izpolnjevale v vseh naslednjih mesecih. Razen tega se morajo v vseh enotah sklicevati redne mesečne delovne konference, na katerih se Slane kolektiva seznani s poslovanjem podjetja in enote v preteklem meisecu in na osnovi tega sprejme akcijski program za naslednji mesec. Razen izpolnjevanja tekočih obveznosti, je treba kolektiv seznaniti tudi z napredkom in razvojem rekonstrukcije podjetja. "
O pripravah za volitve v občinski, republiški in zvezni zbor smo razpravljali prav na vseh ■sejah sindikalne podružnice podjetja in enot. Na razširjeni seji tajništva izvršnega odbora, na katero smo povabili predstavnike tovarniškega komiteja Zveze
komunistov, mladinske organizacije, SZDL, organov upravljanja in uprave podjetja, smo določili sedemnajstčlamski organizacijsko politični štab, ki vodi in usmerja vse priprave in izvedbo volitev v Železarni štore ter pomaga pri delu SZDL na .terenu. Štab v našem podjetju sestavljajo: Boršič Avgust, Zagoričnik Ignac, Kavka Lrnnc, Rozman Franc, Maganja Vlado, Sovič Franc, Vrečko Borko, Lazar Martin, Gračner Vida, Satler Stane, Šalile Torno, Ocvirk Stanko, Štefančič Ivan, Mastnak Jože, Ing. Burnik Dušan; Klinc Marjan in Judež Ivan. Za predsednika tega štaba je bil izvoljen tov. Štefančič Ivan, predsednik sindikalne podružnice podjetja, za tajnika pa tovariš Mastnak Jože, tehnični sekretar sindikalne podružnice. Na sejah aktiva smo izdelali podroben načrt dela za volitve in sklenili, da bomo naš kolektiv skrbno in temeljito popravili na volitve. V ta namen smo vsem sindikalnim podružnicam enot izdali podrobna navodila in sheme, bi / prikazujejo način volitev, potek volitev in kandidiranje odbornikov ter poslancev. Za volitve v občinski zbor delovnih skupnosti smo naše podjetje razit delili v tri volilne enote. Razen ■ navodil, ki so jih sprejele sindi-Igj kalne podružnice anoit, bomo sklicali še tri zbore naših proizvajalcev. Prvi takšen zibor je bil sklican dne 29. aprila v veliki dvorani kulturnega; donna v Štorah. Zbor je izredno lepo uspel, pohvalna pa je bila tudi udeležba. Škoda je bila le-ta, da ni bila notranjost in zunanjost dvorane (prosvetnega doma) ozvočena, tako da bi se bolje slišalo in bi lahko zbor spremljali vsi tisti, ki jih prenapoljena dvorana ni maglia sprejeti in so čakali zunaj. Med člani našega kolektiva je bilo tudi nekaj .takšnih, ki so raje čakali in se veselili v gostilni in na avtobusni postaji oz. sedeli v avtobusih, kot bi se udeležili tako važnega zborovanja. Ker so v večini primerov eni in isti, bi bilo koristno potrkati na njihovo državljansko zavest. Na tem prvem zboru smo razpravljali o pripravah na volitve, o delu gbčmske-ga ljudskega odbora in občine Celje v pretekli mandatni dobi, o novi ustavi in potrdili kandidaturo predlaganih kandidatov. Tako smo ‘kot svoje kandidate v občinski zbor delovnih skupnosti predlagali tov. KRAGELJ Jožeta, mladega kvalificiranega delavca iz mehanične delavnice, SUHAR Antona iz komercialnega oddelka in ROZMAN Franca, delovodjo in predsednika delavskega isveta našega podjetja. V republiški zbor smo predlagali in potrdili tov. KRU-HAR Emo iz Tovarne perila v Celju in tov. DIVJAK Staneta, sekretarja občinskega komiteja Zveze komunistov Celje, v zvezni zbor pa smo polt ridili kandidaturo tov. OPAKA Viktorja, metalurškega tehnika in šefa priprave dela našega podjetja iri tòv. KAVČIČ Milana iz Tovarne emajlirane posode v Celju.
V počastitev praznika .dela smo naročili vsem sindikalnim podružnicam enot, da lepo očistijo in uredijo obrate, jih primerno okrasijo in olepšajo zunanjost tovarne. Sprejeli smo program praznovanja Prvega maja in krajevnega praznika, ki ga je predložila krajevna skupinoist in osnovna organizacija ZB NOV v Štorah. Odobrili simo 170.000 dinarjev in določili delegacije, ki so obiskale in obdarile v.se nad dva meseca bolne člane kolektiva, ki se zdravijo v raznih bolnicah, zdraviliščih, zavodih ali doma. Ostale člane kolektiva smo povabili na tradicionalni izlet na Svetino. Godbi na pihala DPD »Svoboda« smo odobrili
20.000	dinarjev .dotacije za igranje prvomajske budnice v vseh naseljih krajevne skupnosti Što-
enot naročili, da skličejo dobro
re, Prožimski vasi, Vrbnem, Teharju im Šentjurju in jim naročili da na njihov način čestitajo vsem članom kolektiva prijetne prvomajske praznike.
Za postavitev mlaja in ostalo okrasitev, smo mladinski organizaciji Železarne Štore, odobrili
5.000	dinarjev.
Iz razprave o dejavnosti društva upokojencev Štore-Teharje, smo ugotovili da je v tam društvu včlanjenih že blizu 200 naših upokojenih članov kolektiva im da jim posvečamo vse premalo pozornosti. Po teh ugotovitvah smo sklenili, da bomo v bodoče posvečali našim upokojencem več skrbi, imeli z njimi pestrejše stike in nudili boljšo materialno pomoč. Razem osebnih stikov naj bi imeli v bodoče še posreden stik preko našega glasila »Štor-ski železar«, katerega maj bi prejemali tudi vsi naši upokojenci. Organizirajo naj se tovariška srečanja z upokiojenimi Slani ko-kolektiva po vzoru nekaterih drugih podjetij in tovarn. Ob zaključku razprave pa simo jim odobrili enkratno materialno pomoč v znesku 50.000 dinarjev.
Pri pregledu dejavnosti sindikalne organizacije v preteklih desetih letih smo ugotovili, da je med nami nekaj takšnih čla-
nov kolektiva, ki so aktivno uspešno delovali v naši orgaj zaci ji tudi po več kot deseti Na svečani konferenci jim bon izročili spominska darila. Y namen je izvršni odbor sindiki ne podružnice odobril 80.000; nar jev.
Za vse poverjenike in odit nike, ki so aktivno delali in Jj la jo v naši organizaciji, bom« osnovi splošnih predpisov uva posebne kartoteke »za sindikat kadre«. Ob tej priliki pirosi člane kolektiva, na j te kartati ali vprašalne pole skrbno iz« ni jo im dostavijo v pisarno si dilkadne podružnice podjetja! 25. maja.
Nia eni izmed .sej smo razpjj ljali o poteku seminarja za si diikalme funkcionarje in čl« obratnih delavskih svetoy. ( prav je zamisel in programi ■minarja izredno koristen inj zanj vložena, precejšnja s.redstj je le-ta bil zaradi neprimerni časa, .spomladanskega delal priprav iza volitve slabo obiski tako da smo ga morali začas prekiniti.. Zato bi bilo pamti da se v bodoče takšni semim jii organizirajo v zimskem ali ( kakem bolj primernem čašu^
I
ČAS TEČE
(ŽELEZARNA ŠTORE IN NJEN KOLEKTIV V OČEH FINANC-NEGA DIREKTORJA, KI ODHAJA V POKOJ PO ENAJSTIH LE-TIH BIVANJA IN DELA MED ŽELEZ ARJI)
Za kolektiv Železarne štore je najpomembnejši datum 13. september 1950., saj oid tega dne naprej sam upravlja s sredstvi svojega podjetja. Administrativno usmerjanje in upravljanje, ki je bilo v letih po vojni nujno, je uspešno opravilo svojo nalogo in pripeljalo do stopnje, ko so upravljanje lahko prevzeli kolektivi in s tem izvršili velik preobrat v razvoju našega socialističnega gospodarstva.
Teče trinajsto leto, odkar upravljajo Železarno v Štorah neposredni proizvajalci —• štor-ski železarjd. Nekateri kot člani organov delavskega Upravljanja in drugi kot sodelavci vodstva železarne, vsak je po svoje sodeloval v dvanajstletnem delu, naporih, prizadevanjih in uspehih. Žive razprave na približno 240 sejah upravnega odbora in 140 zasedanjih delavskega sveta so usmerjale te organe pri upravljanju zaupnih jim sredstev in pri skrbi za koristi tako skupnosti kakor tudi kolektiva in njegovih posameznih članov.
Težko bi bilo na kratko podati viso isnov, ki je b|ila predmet omenjenih razprav, v vsej njeni pestrosti., zajetnosti in pomembnosti. Treba je bilo postaviti perspektivne plane in z njimi začrtati osnovne .smernice za delo, ter nato v tem okviru letne plane; vnaprej urediti najrazličnejša razmerja med člani kolektiva in v odnosih posameznikov nasproti podjetju ter v Ita namen predpisati ustrezne pravilnike in poslovnike; sklepati o najemanju posojil in kreditov, da bi se delo nemoteno odvijalo1 brez pomanjkanja .sredstev; določati politiko cen .zaradi uspešne realizacije svojih proizvodov; kritično pregledovati obračune o poslovanju in odločati o uporabi novoustvar-jenih sredstev itd. Razen tega je bilo seveda nujno tudi sproti ukrepati ob najrazličnejših priložnostih, kar je bilo zlasti težko takrat, ko kupci skoraj skozi štiri nepretrgana leta niso pravočasno plačevali zapadlih faktur in je bilo podjetje v dokaj težki finančni situaciji, saj je moralo M juh nelikvidnosti na žiro • računu zagotoviti neprekinjeno proizvodnjo ter zadoščati družbenim obveznostim in zagotoviti redno izplačevanje osebnih dohodkov.
Vse take in podobne težave so morali organi upravljanja pre-
mostiti in so jih tudi premeša ■ter vselej s skrbnostjo .dohrej gospodarja uveljavljali lašteos pravih socialističnih uptfiljai cev, tako da .so tudi v zelo p; spešenem razvoju uspešno <x stranili vse občasne težare; proizvodnji in strokovnih Sli bah ter vedno o pravem H spoznali bodisi objektivne, bol tudi subjektivne škodljive vpij na poslovanje ter ttiEó vsé| uspešno preprečili “visako večj gospodarsko škodo.
Izkoriščanje proizvodnih.sred štev je bilo iz leta v leto taj racionalno, s tem pa se je zholj ševalo tudi vise poslovanje sil paij z delovnimi odnosi, kari .spet ugodno vplivalo na i|| pólnjevanje 'delavskega in <1(1 benaga .samoupravljanja. Slal za vzgojo članov delovnegatj lektiva je tudi prinesla sadoj miselnost večine poisamezniii se je spremenila, s tem .pa je; rasilo zanimanje za .delo, zal koriščanje delovnega časa, I pitev delovne discipline, ® produktivnosti in v SplošM ugodno delovalo na vzdušji?! tovarištvo. Razen isplošnegafto .braževanja velja posebej'®’ niti še tiste člane kolektiva. ! so si1 pridobili tudi ustrezno e» nomsko izobrazbo.
V obdobju dvanajstih let j prebolena velika pot, pot sa®! upravljanja v znamenju fj membniih sprememb tako v Pj izvodnji kako.r tudi ori jttoi** talcih samih. Razumljivo pa J da ima ta pot posebno karaW ristifco., to namreč, da teče. redno s; potjo družbeno-polij n eira in gospodarskega razvij celotne naše družbe.
Rezultate, ki jih te ma tei tj doseffla Železarna Štore, nait kažero naslednji suhi tabeta pregledi:
PROIZVODNJA
t ,	Indeks narašoap ja pr®
l/eT0 1951 = ,100 1960 =-1#
1951	100	.47
1952	111	53
1953	124	59
1954	132	63
1955	142	68
1956	135	64
1957	168	80
1958	181	87
1959	189	'90
1960	209	1Ó0
1961	211	101
1962	217	104
Tožbe In likvidacija terjatev
finalem vsakdanjem življenju [pogosto srečujemo s »sodnijo«, pr že pravimo tej ustanovi, kujemo se ne samo tedaj, ka-,r imamo zasebni spor premolke narave, če nam n. pr. po kaj dolguje, ali če koga leganja javni tožilec zaradi sivega .dejanja po uradni jlžnosii, ali če imamo opraviti ijediščino, ampak tudi tedaj, če |,stopanio kot stranka v premo-[jjskem sporu z našimi kupci |i pa dobavitelju V teb in še jnogih drugih primerih se obijamo na sodišče, ki je po Usta-j poklicano za to, da v zadevi Lodi na podlagi obstoječih jedpisov. Oglejmo si malo poke ta slednji postopek, ki teče M posebej specializiranimi take imenovanimi gospodarskimi Mi. Večkrat slišimo, da je We podjetje moralo težiti kupita, zato ker ni plačal računov »predpisanem roku. Razlogov za je lahko več. Običajna lin pošao znana ovira je dejstvo, Kupec, t. j. dolžnik, nima de-Lja. Možna je tudi slaba evi-■iica v kupčevem 'knjigovod-liu, lahko je po sredi reklama-|ja, ki jo je n. pr. naše podjetje imnilo kot neutemeljeno in pollilo. Takšna situacija lahko pastopi tudi na naši strani, če je bo naše podjetje.
[Sredstvo, s katerim nekako grozimo sodni postopek je tožba. |i te običajne gospodarske spole, kakor jih imenujemo med podjetji, imamo že. tipkane obrazce, ki jih je treba izpolniti »treznimi podatki in podpisom ilfpeeatom podjetja ter nato politi tistemu okrožnemu gospo-larskemu sodišču, na katerega fcnočju ima sedež toženo podlije. Sodišče izda nato plačilni slog nasprotni stranki, v kate-fem jo obveže in ji naroči, da llača vtoževalni znesek v 8 dneh ali pa, ida. v istem času ugovarja.
.v_ tem roku raci, potem pravimo, da‘ je po-pffl plačilni nalog pravomočen, tar pomeni, da imamo sedaj iz-gšilni’ naslov in da lahko na-sprotno stranko rubimo. Ves ta Srnji postopek, t. j. od vložitve ‘kžbe pri sodišču pa do pravo-iiočnosti plačilnega naloga, ime-lajemo mandatni postopek.
lečkrat pa .stvar ne poteka N gladko. Stranka, ki ji je na-feno plačilo, v 8-dnevnem roku Ssovarja, to se pravi pismeno proci sodišču, da ali dolga Wok ne priznava, ali ga prizna-i¥\e v zmanjšanem obsegu, ali pije tožba preuranjena, kar po-P®i, da še stranke ne bi smeli UP ker h. pr. še ni potekel rok pačila ali po.dobno. V takem pri-|?fii; pa .sodišče razpiše glavno »ramavo,: na katero povabi obe
fPMni stranki. 'Na obravnavi iz-sodišče dokaze z zaslišali® prič, ki sta jih predlagali fenki, posluži se lahko izvele® (strokovnjaka iz določene Ijftge). pregleda listine in polpo. Sele ko je ves ta dokazni f®koek končan, začne sodišče foilnikd!) tehtati in vrednotiti Paze, na katerih potem zgradi ,#o (n jo izreče v imenu ijud-ra- Vso to proceduro imenuje-p» pravdni postopek, ki je v prillavi s poprej opisanim mancini, - seveda .daljši in bolj »plici,ran, ker je treba stvar tazovati in pravno obdelati, ptem ko gre v mandatnem popu v glavnem za to, če je Sprotna stranka v 8 dneh vlo-i ? ugovor ali pa je rok zamu-T *■ Sam postopek delimo sicer faz, vendar je za nas bist-, «P to, .da poznamo le način, r*° potom sodnega postopka '»ničiti našo terjatev.
^5 tena, da imamo v rokah »isod-Papirje«, kakor pravimo, t. j. i učilni nalog ali pa sodbo, pa še |iatve nimamo plačane. Neka-|e nasprotne stranke plačajo “Sove takoj po tožbi, tudi za-e obresti in pravdne stro-e’ druge plačajo samo glav-
ar
fc.
nični dolg, izmikajo pa se plačilu zamudnih obresti in stroškov. Zakonite zamudne obresti so 8 %, železarne pa imamo nekako dogovorjene 12%. Te obresti tečejo od dneva, ko bi nasprotna stranka morala plačati račun, t. j. 8. odnosno 10. dan od izstavitve pa vse dotlej, dokler ni plačana glavnica. S plačilom glavnice ugasnejo tudi obresti, ker so obresti le pripadek glavnici. Pravdne stroške pa sestavljajo takse na tožbo, ki jo je treba plačati v sodnih kolkih (.do 20.000 din) in nalepiti na tožbo, ali pa v denarju potom banke (nakazilo z virmanom, ki ga je treba priložiti tožbi kot dokaz, da je bila taksa plačana!). Ngda-Ije štejejo med pravdne stroške stroški Zastopan ja, t. j, odvetniški honorar, sicer pa v vsakem primeru, če zastopa podjetje lastni pravnik, pa potni stroški, kajti podjetje odn. pravnik do takega prejema nista upravičena. Pravdne stroške sestavljajo še razne pričnine, to so stroški, ki jih ima priča s prihodom na sodišče in event, 'izgubo zaslužka ter iz-vedenine, <t., j. honorar za razne strokovnjake, ki so na obravnavi oddali svoje mnenje in podobno.
Za plačilo glavnice, zamudnih obresti in pravdnih stroškov, ki jih tožena stranka ni plačala po sodbi pa moramo predlagati izvršbo, ali z drugimi besedami, sodbo moramo izvršiti prisilnim potom. Ta postopek imenujemo izvršilni postopek. Pri istem sodišču, ki je .izdalo sodno oidločbo, moramo staviti tkzv. predlog na izvršbo, v katerem zahtevamo, da sodišče odobri predlagatelju prisilno izvršitev odločbe na la način, da mu dovoli, da seže pri nasprotni stranki na njeno dobro-imetje, t. j. da iz njenega tekočega računa v banki odvzame zarubljeni znesek in ga preknjiži na njegov tekači račun. To je izvršba na dobroimetje, ki jo izvrši kreditni zav'od,t. j. podružnica NB, pri katerem ima tožena stranka svoj tekoči račun.
Večkrat pa se pokaže, da rubljena stranka na svojem tekočem računu nima kritju. V tein primeru, pa moramo, čakati^ da se na njenem .tekočem računu nabere-
Pomoč
Prostovoljni akciji za pomoč poplavljencem v Ćupriji,- ki jo je organiziral občinski sindikalni 'svet v Celju, se je med prvimi pridružil tudi naš delovni kolektiv. Da predlog izvršnega odbora sindikalne podružnice, je delavski svet .podjetja odobril enkratno pomoč v materialu v vrednosti 1,380.825 dinarjev, v vseh sindikalnih podružnicah enot pa smo izvedli še nabiralno akcijo v denarnih prispevkih. Nabiralni akciji so se odzvale vse sindikalne podružnice, enot
jò finančna sredstva. Če je pa nasprotna stranka prezadolžena in sploh nima finančnih sredstev, kar pomeni, da so njeni dolgovi večji od celotnega premoženja, tedaj pa moramo predlagati tkzv. premičninsko rubež, t. j. rubež na stroje, orodje in podobno, v kolikor seveda medtem že ni bil uveden postopek prisilne likvidacije. V tem postopku pa ni računati, da bi prišli do popolnega kritja terjatve,' ker prvič sploh ni zadosti sredstev, drugič pa, ker so na prvem mestu upniki, ki uveljavljajo družbene obveznosti, kot n. pr. občina, banka itd.
Čeprav bi nekdo iz napisanega zaključil, da gre ves postopek po enem kopitu, pa vendarle n.a drugi strani zahteva vodenje takih sporov svojo določeno natančnost. Niso redki primeri, ko je treba, .sicer že na oko utemeljeni in pozneje dobljeni zahtevek temeljito preštudirati in se boriti iza zmago v pravdi na podlagi, n. pr. pomanjkljivo sestavljene pogodbe, nezadostnih dokazov itd. Le dobro organizirana strokovna pravna služba v podjetju lahko prihrani podjetju marsikak milijonček, ki je rezultat naporov našega delovnega človeka. Če v ilustracijo dela pravne službe povem, da so tožbe v zadnjih treh letih po vrednosti celo presegle vrednost naše enoletne proizvodnje, potem ima prav gotovo tudi pravna služba pod j dt j a v celotnem proizvodnem procesu svoje mesto, saj je marsikdaj s hitrim ukrepanjem! t, j. z izvršbo zoper nasprotnika omogočila podjetju finančna sredstva, s katerimi smo plačali dolgove, na drugi .strani pa preprečila marsikatero tožbo zoper naše podjetje, s tem v zvezi pa tudi stroške, ki bi jih morali plačati. Ti stroški sodijo seveda med materialne stroške toot izredni izdatki, vendar pa zmanjšujejo oe,-lotni dohodek podjetja. Zato tudi ne more biti vseeno, če je naše podjetje toženo. Pravočasno in strokovno ravnanje pravne službe lahko mnogokrat prepreči neugodne posledice v podjetju, ki se v končni fazi odražajo .tudi v vprašanjih osebnih dohodkov zaposlenih.
Ladislav- Čmer
Ćupriji
in nabrale 209.900 dinarjev, kar je prišlo povprečno na enega darovalca 101,4 dinarjev. Največ so prispevali člani sindikalne podružnice Metalurške industrijske šole s povprečnim prispevkom na enega darovalca s 136,62 dinarjev, uslužbenci s 152,12 dinarjev in promet-kurilnica s 136,62 dinarjev. Najmanj pa so prispevali v jeklarni, kjer je prišlo na posameznega člana povprečno 42,36 din.
Jože Mastnak
CAS TEČE
(Nadaljevanje z 2. strani)
REALIZACIJA
t , Indeks naraščanja arealiz. 17010	1951 = 100 1960 = 100
1951	100	39
1952	120	46
1953	138	54
1954	138	53
1955	138	54
1956	140	44
1957	177	68
1958	194	75
1959	218	85
1960	258	100
1961	265	103
1962	261	101
ŠTEVILO ZAPOSLENIH		
Leto	Indeks naraščanja števila zaposlenih 1951 = 100 1960 = 100	
1951	100	74
1952	96	71
1953	100	74
1954	102	76
1955	106	79
1956	107	80
1957	114	84
1958	125	93
1959	131	97
,1960	135	100
1961	130	96
1962	129	96
PRODUKTIVNOST DELA
Indeks .produktivnosti' po količini po vrednosti
O	O	O	o
Leto	.O ‘ II in 05	1960 = 10(	1951 = 101	1960 = 10(
1951	100	57	100	44
1952	122	f 70	124	54
1953	130	76	136	60
1954	133	77	139	61
1955 1	143	82	137	60
1956	134	77 '	149	65
1957	159	91	182	80
1958	160	92	192	84
1959	163	93	210	92
1960	174	100	228	100
1961	172	99	245	107
1962	178	102	246	108
CELOTNI DOHODEK				
	Indeks naraščanja			
Leto	celotnega dohodka			
	1951 = 100		1960 =	100
1951	100	36
1952	119	43
1953	136	50
1954	156	57
1955	154	56
1956	157	57
1957	181	66
1958	205	75
1959	231	84
1960	274	100
1961	275	100
1962	270	98,2
Naraščanje .proizvodnje in celotnega dohodka je brez dvoma odraz vlaganja v investicijsko graditev (predvsem v aglomera-oijo in el ek tropi avž), vendar pa kljub investicijskim vlaganjem ne bi moglo biti uspehov brez prizadevanja delovnega kolektiva pri uvajanju nove proizvodnje ter pri zviševanju kvalitete in kvantitete v proizvodnji starih obratov jeklarne, valjarne, livarne in šamotairne. Prej podani pregledi naj bi torej ne bili le prikaz doseženih uspehov, ampak tudi dokaz dejstva, da so uspehi odvisni od organiziranega dela in vzajemnega sodelovanja.
Jasno je, da so v ta kolektiv v vsem tem času prihajali novi sodelavci in spet drugi odhajali; take spremembe se dogajajo povsod, ne pomenijo nič niti novega niti nepričakovanega in niti kdo ve kako pomembni do-
godki za kolektiv. Nasprotno pa utegne biti tak dogodek velikega pomena za posameznika, zlasti še, če tak posameznik odhaja potem ko je sodoždvljal opisana dogajanja in pri njih sodeloval, nato pa mu pri odhodu ni prav jasno, ali gre za slovo ali le za pozdrav is člani kolektiva.
Član kolektiva, ki je preživljal vse dogodke v razvoju podjetja in bi-1 z njimi tesno povezan ter tako vključen v kolektivno delo, da je s podjetjem kar zraščen, bo tudi še po odhodu čutil, da pripada -temu kolektivu. Se naprej bo spremljal razvoj in se veselil vsakega novega uspeha ter si pri tem domišljal, da je svoj čas tudi Sam skromno prispeval k sedanjemu napredku.
Štorsko železarno sem obiskoval že leta 1951 kot vodilni uslužbenec tedanje Glavne direkcije za metalurgijo; sodeloval sem pri pregledu zaključnega računa in se sploh seznanjal s tem pomembnim črnpmetalur-škim podjetjem. Kmalu zatem so mi — potem ko je omenjena glavna direkcija prenehala z delom — organi upravljanja skupaj s strokovnimi voditelji zaupal i delovno mesto finančnega direktorja železarne. Delovno mesto sem zasedel avgusta 1952 in od tedaj do danes živel med štorskimi železarjd.
Med zelo pestrim gospodarskim, družbenim in društvenim delom sem si pridobil nekatere izkušnje, ki sem jih na delovnem mestu lahko s pridom uporabljal. Moje delo se bo sicer nadaljevalo na ožjem območju, vendar bom vedno z veseljem pripravljen storiti našemu podjetju še 'kaj koristnega. Veliko smo naredili skupaj, vendar pa čaka še mnogo .dela tako kolektiv železarne, kakor tudi finančni sektor.
Nemogoče bi bilo pozdraviti se z vsakim članom kolektiva -posebej in mi preostane le. tale priložnost, da vse skupaj lepo pozdravim in, v -mislih stisnem roko vsakomur, prepričan, da se bomo še večkrat srečali, se pozdravili in tovariško pogovorili o skupnih spominih, predvsem pa o novicah, saj smo precej časa delali iskupa j v korist železarne in Skupnosti.
Ko s koncem aprila zapuščam delovno mesto finančnega direktorja in ko sploh odhajam iz rednega delovnega razmerja, se v prvi vrsti opravičujem za vse nerodnosti, do katerih je morebiti prišlo zaradi česarkoli že pri mojem delu. Hkrati moram povedati, da s sabo ne odnašam nobene zamere, temveč da se nasprotno zahvaljujem organom upravljanja, družbeno političnim organizacijam in glavnemu direktorju za izkazano zaupanje, vodilnim sodelavcem ter obrato-vodjem in šefom oddelkov za pomoč in sodelovanje, vsem članom kolektiva pa najlepša hvala Za razumevanje in tovariške odnose.
Še je sveže priznanje, ki so ga organi upravi ian j a in glavni direktor dali kolektivu finančnega sektorja in ki je objavljen v našem glasilu. To priznanje smo dosegli s skupnim delom in iskrenim sodelovanjem v primernem tovariškem vzdušju. Za vse to se posebej lepo zahvaljujem vsem sodelavcem, od vodij knjigovodstev in služb do vsakega naj-mlajšega člana v kolektivu finančnega sektorja. Našega skupnega življenja, in dela ne bom nikoli pozabil.
Z željo, da -bi vsi skupaj in vsak posebej dosegli čjirn več uspeha pri delu in sploh v življenju, da bi zgradili moderno železarno, pa da bi v zdravju in zadovoljstvu uživali sadove svojega truda in dela, pozdravljam člane kolektiva Železarne Štore in njihove svojce.
Miroslav Bele
STRAN 4
Storski Želez AR'
St. 5 — 15. maja [|
J
Splošno o tehničnih plinih
Zaščitni ukrepi pri popravilih na plinskih instalacijah TH plina
Piri 'kakršnemkoli popravilu na plinskih instalacijah v zaprtih prostorih moramo upoštevati naslednja navodila:
—	če je nastala okvara zaradi eksplozije, se nahaja v prostoru plin (možnost lokalne zastrupitve), zato je tretba izvesti vse zaščitne ukrepe, omenjene že v predhodnih člankih;
—	Visa popravila ma plinskih instalacijah vršijo delavci pod strokovnim vodstvom, zaradi varnosti pa morajo imeti pripravljene dihalne aparate;
—	vršiti moramo stalno kontrolo koncentracije CO v prostoru; pri popravilu ne smeta biti zaposlena manj kot dva delavca; pri delu na višini mora biti razen po predpisih izvedenega odra, indi zaposleno Osebje zaščiteno z varnostnimi pasovi;
—	varjenje na plinskih instalacijah se izvaja tako, da so parni priključki delno odprti, odprti pa morajo biti vsi oddušmiki. Le na plinskih odcepih manjše dolžine, ki so še vedno pldnotesnp ločeni od glavnega plinovoda, delo pod pano ni potrebno;
.. — pri dragih defektih na plinskih instalacijah se izvajajo dela tako, kot je bilo že prej omenjeno;
—	vsako popravilo plimskih instalacij na prostem se mora prav tako izvajati pod strokovnim vodstvom;
—	v bližini se ne sme nahajati nobena nepoklicana oseba;
—	upoštevati moramo vsa no-trebna navadila glede izpihova-njä in Ostalega;
—	vsi parni priključki ža iz-pihovanje morajo biti izvedeni s posebno pozornostjo;
—	paziti je potrebno natasnost ventilov, ker lahko v parovode zaradi kondenzacije (podtlak) uhaja TH plin in Obstoj a možnost 'zastrupitve oz. eksplozije pri delu na parnih instalacijah, iki so oddaljene od plinovodov; 1 — glade na prej omenjeno je potrebna pazljivost pri popravilu ož. varjenju parovodov, ki so ločeni od plinskih naprav do mesta okvare samo z enim ventilom;
—	v takih primerih je potrebno kontrolirati parno instalacijo na CO ter pred vsakim pričetkom popravila poskrbeti za potrebne zaščitne ukrepe;
- T-i občasno je potrebno tudi vzporedno s kontrolo plinskih naprav kontrolirati parne priključke oz. tesnost ventilov.
Najvažnejša opozorila:
0	TH plin je zaradi visokega odstotka GO smrtno nevaren.
0 Plin je brez barve, vonja in okusa.
^ TH plin ima enako oz. višjo specifično težo kot zrak, ter je
Iz ekonomskih enot
(Nadaljevanje s i. strani) v pogledu uporabe rude v peči podražile stroške saj so morali uporabljati indijsko dražjo rudo. Te in še druge težave, kot so slaba vsebnost Fe v rudi, obremenitve za DOZ, za investicijsko vzdrževanje in drugo obremenjujejo enoto izdelka. ODS predlaga, da komisija, ki jo je imenoval tehnični sektor, te probleme kot nujne razišče in predlaga rešitev.
V razpravi o osnutku pravilnika v povračilu prevoznih stroškov je ODS mnenja, da predlagani osnutek ni sprejemljiv in, da bi ga bilo potrebno spremeniti tako, da je oddaljenost od tovarne merilo za priznanje stroškov prevoza.
Razprava o uvedbi IV. izmene še na plavžu ni zaključena, zato ODS predlaga, da naj se poišče sprejemljiva rešitev, ki naj bo podkrepljena s poizkusnim izračunom osebnih dohodkov.
tudi močno eksploziven.
0 Posadka, zaposlena pri delu na plinskih napravah (manipulacija, popravilo), mora poznati in upoštevati vise potrebne tehnične zaščitne predpise.
0 Vsaka manipulacija s TH plinom oz. popravilo na plinskih napravah se mora izvajati pod strokovnim vodstvom ene osebe, ki časovno določa zaporedje posameznih operacij.
0 Vsako delo na plinskih napravah se mora vestno in natančno opraviti.
0 Pri delu s plinskimi napravami ne smejo biti zaposlene osebe, ki so podvržene alkoholu.
0 Pred vsako manipulacijo oz. popravilom je potrebno plinsko instalacijo temeljito izpihati s paro.
0 Izpihovanje se mora vršiti v smeri proizvajalec-potrošnik.
0 Plin moramo spuščati v plinske instalacije, ko je para še v plinovodu in šele nato lahko zapremo paro.
0 Pri spuščanju TH plina preko gorilcev v peči se mora plin takoj vžgati.
0 Redno moramo kontrolirati tesnost plinovodov in instalacij, posebno v zaprtih in slabo zračenih prostorih.
& Vse kontrolne in zaščitne
naprave (kontrolni aparati, dihalni aparati itd.) morajo biti na lahko dostopnih mestih.
0 Vsi delavci, ki imajo opravka s TH plinom moirajb znati uporabljati kontrolne in zaščitne aparate.
0 Pri vsaki težji zastrupitvi je. potrebno takoj poklicati zdravnika.
@ Zaradi varne manipulacije s TH plinom mora obstojati enostavna in sigurna povezava za medsebojno 'signalizacijo proiz-vajialec-potrašniik.
@ Qb eksplozijah moramo takoj poklicati gasilsko-reševalno službo za omejitev morebitnega
požara in nudenja prve poJ ponesrečencem.
0 Po vsaki eksploziji moti zaradi preventive ugotoviti « ke eksplozije.
0 Osebje, ki stalno del* plinskih instalacijah, moni vedno opozarjati na nevarni da ne postanejo površni pri s jem delu.
0 Za varno delo na piròsi napravah je potrebna vsal dnevna kontrola pretoka vode vodnih zaporah.
Konec!
Ing. Zakonjšek Nit
Naprave za gašenje požarov
■
11
'jh
9HHIÌ
1— hidrantni nastavek 3 — priključka z ventili
2 — hidrantni ključ 4 — cev z ročnikom
scem večja, oziroma višja, je trebno priključiti motorno li galno za povečanje pritiska,;
V slučaju požara storimo] slednje: odstranimo pokrov,s® terim je pokrit hidrant, prav odstranimo manjši pokrov, s terim je pokrito ležišče, hidri nega nastavka. Ko je to ods| njeno vstavimo v ležišče rantni nastavek in ga vrtimi] desno toliko časa, da je dovi pritrjen. Nato še namestimo in ročnik, vstavimo liidral ključ, odpremo ventil na nasif ku in na hidrantu, ter prične; z gašenjem. Pri odpiranju ranta moramo paziti, da ne i mimo vretena za odpiranje ranta, ker imajo nekateri hidri ti vreteno z levim, nekateri z desnim navojem.
Pri gašenju s pomočjo hidr| tov, moramo upoštevati ista vila kot pri gašenju z roču gasilnimi aparati, to	^
do ne smemo gasiti elektrici naprav in vnetljivih tekočin,;
K, J,
Ni nam vseeno
V prejšnjih številkah »Štorske-ga Železarja« smo se seznanili, kako gasimo začetne požare z ročnimi gasilnimi aparati raznih tipov. Da bi pa v slučaju "večjega požara pri gašenju (in reševanju lahko sodelovalo večje število zaposlenih, je |potrebno, da se seznanimo tudi z napravami za. gašenje večjih požarov. Sem spadajo predvsem podtalni hidranti, ki so priključeni na industrijsko vodovodno omrežje.
Na področju Železarne je nameščenih 5 podtalnih'hidrantov in to: pb glavni vratarnici, med mehanično delavnico in garažo, med kovačnico in livarno, pri prehodu iz valjarne v livno halo jeklarne ter med aglomeracijo in šamotarno. Spoznamo jih po tem, ker so pokriti z rdeče pobarvanimi železnimi pokrovi in z veliko črko H. Poleg tega so na isto vodovodno omrežje priključeni tri-
1	— hidrantni nastavek
2	— glava hidranta z ležiščem
3	— ventil
je stenski hidranti, od tega 2 s premerom 52 mm na generatorjih in 1 premera 75 mm v omehče-valnici na elektroplavžu. Za odvzem vode iz podtalnih hidrantov je potrebna še dodatna oprema in sicer hidrantni nastavek, ključ za odpiranje hidranta, cevi in ročnik. Pri stenskih hidrantih pa samo cevi in ročnik.
Pri nekaterih hidrantih (ob kovačnici, valjarni, Samotar ni, generatorjih, elektroplavžu) je ta oprema že nameščena v zato odrejenih omaricah, za ostale hidrante se pa ta oprema dobi v prostoru gasilske reševalne službe. Tudi omarice za to opremo so vidno označene z veliko črko H. Pritisk v hidrantnem omrežju je 2,5 do 4 atm glede na višinsko razliko med mestom hidranta in mestom visokega rezervarja, kar zadostuje za gašenje z enim priključkom na vsak hidratni nastavek na krajši razdalji. V kolikor je razdalja in višinska razlika med mestom hidranta in požari-
V	vseh obratih Železarne so nameščene razne gasilne naprave; namenjene za gašenje požara. Sem spadajo predvsem ročni gasilni aparati, k aldi z vodo, vedra, stenski hidranti itd. Tecima članov kolektiva spoštuje predpisana navodila glede uporabe omenjenih gasilnih naprav, zave-, dajoč se, kakšno škodo bi lahko kolektivu in skupnosti .povzročil požar. Nekateri posamezniki, med njimi na žalost tudi vodilni delavci, pa teh navodil kljub večkratnim opozorilom ne upoštevajo in zlorabljajo, oziroma dopuščajo zlorabo gasilnih naprav v druge namerne.
V	tem pogledu vsekakor prednjači obrat šamot ar ne, kijer se med ostalimi nedostaitki ugotavlja naslednje:
Dvojni
uspeh
V	nedeljo, 28. aprila je bilo v Ljubečni tekmovanje gasilskih društev iz področja celjske občine v gasilskih disciplinah. Na tem tekmovanju so gasilci Žele-začne Štore dosegli dvojni uspeh, tako so kot ekipa zasedli I. mesto, od posameznikov pa je bil prvi tov. Vodeb Valter iz mehanične delavnice, tudi član gasilskega društva iz Štor. Za dosežen uspeh so dobili diplomo in pokal, isto je dobil tov. Vodeb Valter.
M. A.
—	odstranjevanje im zloraba gumi jastih cevi od hidrantov,
— uporaba vode iz kadi, 'ipRSuporaba gasilnih veder za malto,
—	odmetavanje papirja in drugih vnetljivih odpadkov,
—	slabo vzdrževanje iskro lovcev nad kurišči,
—	parkiranje motornih koles na najbolj tesnih in kritičnih
prehodih, itd.	1
Zaradi vrednosti, kri jo. pB j stavlja .obrat samotne in pa) radi izredne požarne nevai® v tem obratu, jé nujno, da sej navedeni medostatki enkrat) vselej, odpravi jo. Tiste pa, 1 pravijo »NAJ vZGORI, BOM VSAJ NOVO DOBILI« opozarj mo, da so po zakonu .soodgori za morebitne posledice. :
Ali veš ?
—	da znaša delež energije v poslovnih stroških podjetja 26,701
—	da znaša 1 % znižanja ali zvišanja teh stroškov 14,877.000 din
—	'da znaša 1 % povečanje porabe plavžnega plina 993.000 din
—	da boljše1 izkoriščanje plavžnega plina za 1 % pomeni prihranki na premogu za 1,360.000 din
—	da znašajo stroški za nabavo koksa v poslovnih stroških pod' jetja 11,14 %, električne energije 11,45 %, premoga 3,25% i* mazuta 0,86 %
Sedaj, ko to veš !
—	razmisli, kako in v koliki meri lahko vplivaš s svojim pravilni delom pri štednji z energijo
il- razmisli, kaj je narobe v tvojem obratu glede štednje z enervi1,
-	preglej, če se nepotrebno troši energija ~ prepreči nepotrebno] trošenje
-	veš tudi, da vse vrste energije (para, komprimiran zrak, kisih voda, el. energija, koks, premog, mazut) imajo vrednost, ki Ml proizvod lahko pocenijo ali podražijo.
Nekaj o kroničnih obolenjih industrijskega delavca
Kamen tega sestavka ni učeno uišljanje o boleznih, temveč ius, v poljudni obliki prika-rnajpogostejše vzroke neka-|j]! obolenj, način njihove ob-jjjje in možne preprečitve. |yeč obolenj kroničnega izma-jj zavzemajo revmatična obo-L in obolenja prebavil. Naj-Use bomo seznanili s kronič-» obolenji prebavil, v poznej-pestavkih pa še ' z drugimi penimi obolenji, ge naj industrijski delavec jpešno opravlja svoje, delo, moliti zdrav. Iz dolgoletne prak-Ijemi na . so na mnogih delov-Imèstih zaposleni ljudje, ki so Udi svojega zdravstvenega laja tako oslabeli, da nikakor Laaorejo v polni meri opravili' zahtevanega dela. Tako n. 'pl. pri težkem delu zaposleni Pje, ki trpijo za najrazličnejši'' oblikami kroničnega obole-i prebavil. Razumljivo je, da Ijčlovek ne zmore opravljati fea dela tako, kot bi ga mo-gfler jih neprimerno delo pre-iemenjujie in slabi, ti ljudje Instò bolujejo. Tako trpi pro-sodnja, sodelavci in skupnost. È lažje razumevanje poznej-ffi»rajanj'se moramo najprej Ijjtmcm seznaniti s prebavnim fesom.
tmbava se pnične v ustih. Zorne zmelje hrano v takšno oblo, da j,o lahko potem drugi orli sprejmejo v nadaljnjo prelevo. Zobovje mara bditi zdravo, i hočomo, da uspešno opravlja |jo nalogo. Zobje hrano preteči jo, jezik in ustno mišičevje a-jo premeša s slino. S požirala® pride hrana v želodec, kjer I prebava nadaljuje. Želodčne leze in sluznica izločajo prebav-! sokove in razredčeno solno felino. Ko želodec hrano dodob-i premeša in prepojo s prebav-rai «okovi, jo z enakomernim ^vjeu^^natisne .fav črevesje. pBušna sliiSavEa m druge "čre-pie žleze proizvajajo potreb-ičjprebavne sokove, ki pretvorili to zmas v posamezne hranilne pri. Te snovi potem po krvi I'limfi odpotujejo do posamez-ih organov. 1 Nerabne - Ostanke revesje izloči iz telesa.
Treidiimo k poškodbam tega Irebavmaga aparata, kateirih po-ledioa je kaitaralično obolenje Modične in črevesne sluznice, ki «staine kronično, če ga temeljito. I ozdravimo. Pomanjkljivo ali Hjto zobovje in obeleila, ustna itaica niso ko:s svoji nalogi in p® pride nezadostno prežveče-Mrana v želodec, kli mora tako Pmvljati težje in daljše delo. Mia zastaja v želodcu de ji, kot pi smoda, kar • intra, za posledico SJW prerani razkroj in tvoirho fodljimh snovi, ki načne jo sluzite in žleze. Isto se dogaja popi še v črevesju, ki tudi oboli Klataralienliim vnetjem. Ne-Ntei zobje so torej pivi krivec plani prebavil.
Mmga skupina povzročiteljev Ptolenja prebavnih organov so PMnii strupi, predvsem alko-P in nikotin. Znano. je, da iima-P več vrst alkoholov. Za nas F važna etilni in m etilni alko-
SP. Prvi je v vinu iz žlahtnega Ì®dja, drugi pa v vinu iz< sta-'rodnic — v šmar nici, iz alb èli ■ sadnih pijačah. Prvi učinku-pt* ga zaužijemo v večji koli-I1". kot st rup., drugi pa je strup «saki količini. Lž ivainje alko-i?a žal večinoma presega ko-ptoe me je in to največ zaradi iJJMinainja njegovega učinka. |?Wl nazširja majhne krvne Jfte im tako poveča občutek to-BBtr
P, veča samozavest in razpo-
teje, človek se zdi sam sebi IjJvWBb' sposobnejši in podjetij1' A v.se to je prevara. Povi-|?J6 telesne toplote je v resnici l??811 je, ker telo oddaja veliko ® toplote kot običajno in se (j rudi mnogo prej ohladi. Če fcSOegu onemore pijan človek, L rzne mnogo prej kot trezen,
i.	jtòvorimo o etilnem alkoiholu, Eififl zmernih količinah (1 do c dnevno) bramivo, torej tvo-
rec energije, v večjih koUčiniaih pa seveda strup. Metiini alkahol pa je strup v vsaki količini. Človek se z metilmim alkoholom mnogo prej opije kot z etilnim in' če ga redno uživamo, lahko qelo oslepimo. Alkohol koit strup škoduje v glarvnem sluznici prebavil, povzroča kataraddčne spremembe in ustvarja podlago za kronično obolenje prebavnih organov. Če pijemo jabolčnik za žejo, se pravi redno, se z njim stalno zastrupljamo dn si kvarimo prebavila. Če obiščemo -v bolnišnici oddelek, kjer se zdravijo bolniki z obolenjem prebavil, bomo ugotovili, da večina teih bolnikov redno pije jabolčnik ali sadjevec.
Drug hud strup je nikotin. Nikotin škodi živčevju, ki zaradi njegovega vpliva usmerja delo krvnih žil v kvarnem smislu in je tako eden izmed vzrokov obolenja sluznic. Bolniki na prebavilih so večinoma kadilci.
Oba strupa, nikotin in alkohol, povzročata polagoma lažje oblike .obolenj, ki postopoma postajajo vse težje, kot so želodčni ali črevesni čiri in mogoče tudi rak, ki se lahko razvije iiz kroničnih želodčnih afe čms osilili čirov.
Nadaljnji vzroki obolenja prebavil so v naredni im nezdravi prehrani. Človek naj redno za-uživa dnevne obroke hrane:
Spremembe v tem redu povzročajo neredno obremenitev prebavil in s tem njihovo poškodbo. Hrana mora biti sveže pripravljena, dovolj kubana in primerno topla, ne prevroča in ne premrzla. To je pri delavcih, ki delajo v treh izmenah, težak problem. Škodljivo je tudi prekomerno uživanje začimb kot so poper, paprika in kis.
Želodčna obolenja .so lahko tudi v družini. Tako imamo družine, katerih člani bolujejo na želodčnih čirih. Tudi težko delo lahko kvarno vpliva na prebavila, posebno pri slabotnih ljudeh. Zato ne smemo ljudi, ki iso nasploh slabotni ali ki bolujejo na prebavilih, zaposliti pri težkem delu. Na kancu naj še omenim kronična obolenja želodca in črevesja, ki so posledica akutnih obolenj, povzročenih po bakterijah. Mnoge od teh bolezni zapuščajo kronične katarje in stalne okvare prebavnega trakta.
Tako smo v tem ' sestavku na kratko označili poglavitne krivce prebavnih obolenj. S poznavanjem omenjenih vzrokov borno lahko preprečevali obolenja. Izogibali se bomo uživanju škodljivih snovi in si prizadevali čimbolj redno živeti. Tako se bomo izognili mučnemu in dolgotrajnemu zdravljenju >iin koristili sebi in skupnosti.
Dr. Jože Ludvik
Pred prvim majem
Dolgoletna tradicija, ki se je ohranila že dolga leta in ne pomeni samo simbola delavskega praznika, temveč predstavlja postavljanje mlaja poseben obred. Pridnih prostovoljnih pomagačev, kot vedno, tudi tokrat ni manjkalo. Kljub manjšim spodrsljajem je z dobro voljo postavljalcem uspelo postaviti mlaj. V tradicijo spada tudi to, da je treba ta uspeh zaliti.
p/fe j
Obisk bolnih članov kolektiva
Na dan pred 1. majem je delegacija, ki je bila za to določena, obiskala pet bolnih članov kolektiva. Tem petim članom, ki že dalj časa bolujejo v T opolščici in Novem Celju, je sindikalni odbor odobril primerno denarno pomoč.
V	to delegacijo sem bil določen tudi jaz. V Topolščici smo poiskali tovariša Gajška, Germeka in Jančiča. V Gostišču pri Žagarju smo vsem trem čestitali za 1. maj in izročili vsakemu pismo z vizitko in denar jem. Presenečeni in veseli so se zahvalili sindikalnemu odboru in kolektivu za skrb, ki jo posveča bolnim tovarišem.
Tovariša Doboviška smo iskali v Novem Celju, toda vratar je povedal, da je šel domov. Na Lipi smo ga dobili ravno pri malici. Zelo se je razveselil, ko sem mu čestital za praznik dela ih mu izročil pismo z vizitko in denarno pomočjo. Rekel je, da je zelo vesel skrbi, ki jo posveča kolektiv bolnim tovarišem.
V	celjski bolnišnici pa smo obiskali tovariša Rudolfa Metličar-ja, ki leži na kirurškem oddelku.
Vsi štirje so bili zelo veseli in pozdravljajo slehernega člana kolektiva Železarne Štore, posebno pii še svoje d ekonomskih enotah.
Mislim, da bi morali obiskati bolne tovariše vsako leto osàj enkrat in to na 1. maj, praznik dela.
Marjah Gobec
Dramska sekcija DPD Svoboda
V	letošnjem letu si je dramska sekcija zadala precejšen] program dela, katerega je tudi s težavo premagala. Takoj v začetku so si očistili in opremili svojo garderobo in oder, da so lahko o prijetnem vzdušju pričeli z delom. Režiser Franc Legoart je pripravil tri celovečerne proslave in organiziral Dedka mraza. Tu je bi!-lo nekaj napornega dela od strani režiserja, kakor tudi od igralčev. '.Režiser Borivo j Wudler je naštudiral satiro »Pokojni Christopher Bean«. Skupina je nastopila na sektorski ih okrajni reviji in dosegla zelo lepe uspehe. Poleg tega so štirikrat gostovali in dobro igrali doma. Največji uspeh zanje je bil, da so kot gost nastopili na peti okrajni dramski reviji okraja Maribor o Slovenjem Gradcu, kót predstavnik
celjskega okraja. Toda niso še pri kraju, kajti imajo še možnost, da se plasirajo na republiško revijo.
Pismo iz JLA
Spoštovani tovariši,
Prejel sem vaš list zštorski železarn, ki sem ga bil zelo vesel. Odkar izhaja, rad prebiram njegove vrstice, tem raje še tu, kjer služim vojaški rok. Vaš list je zdaj zame edina vez s podjetjem, v katerem sem bil zaposlen. Zato se vam zanj iskreno zahvaljujem in vas' prosim, da mi ga še o bodoče pošiljate.
Bliža se praznik dela, zato osem članom kolektiva, čeprav mogoče malo pozno, želim ob prvem maju še mnogo delovnih uspehov.
Tovariško vas pozdravlja
Alojz Turnšek
Iz tečaja za vodje
MOSTNIH TEKALNIH DVIGAL
Pred kratkim smo o tukajšnjem podjetju zaključili teoretični del žerjavovodskega tečaja, ki smo ga obiskovali ivečinoma že starejši člani kolektiva. Z razmeroma nizko šolsko izobrazbo smo si na tečaju pridobili razen jiamembne kvalifikacije tudi mnogo praktičnega znanja.
Rad bi se tukaj spomnil naših predavateljev, v prvi vrsti tovariša Klineja, ki je učil kar štiri predmete ter nas je razen z dvigalnimi napravami, fiziko, mehaniko in strojnimi elementi prav na poljuden način seznanjal s tehnično varnostnimi predpisi. Težko nalergo je imel prav gotovo tovariš Gorjup, ki je pri matematičnih urah naletel na prave revčke v tem pogledu in je moral začeti prav z osnovami, vendar je vsaj delno uspel, mi pa smo mu hvaležni za posredovano znanje. Nič kaj pohvalno še nismo spočetka izkazali pri elektriki, o kateri smo v glavnem vedeli le to, da nam sveti, greje, poganja stroje in da te strese, če jo primeš. Toda tovhriš Renčelj nas jè na svoj vljuden in preprost način znal pripraviti do tega, da vemo danes p podrobnostih elektrike mnogo več. Končno pa še zahvala tovarišu Završniku, ki nam je o slovenščini in slovenskem pravopisu povedal mnogo več, kot smo si predstavljali, da vemo. Prav tako pa nas je dobro poučil tudi o družbeno-ekonomski vzgoji.
Za sam dan izpitov pa še posebej zahvala izpitni komisiji, ki je upoštevala naše težave.
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri DS podjetja
■razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
1.	2 KV TESARJA
2.	2 KV KURJAČA PARNIH LOKOMOTIV
3.	2 KV PREMIKAČA ZA PREMIK NA INDUSTRIJSKI ŽELEZNICI
4.	2 sposobna TEHNIČNA RISARJA
5.	15 NK DELAVCEV
Pogoji: Pod zap: številko 1., 2. in 3. strokovni izpit kvalificiranega delavca.
Samsko stanovanje preskrbljeno.
Ponudbe dostavite kadrovskemu sektorju.


V mesecu aprilu
Novi člani kolektiva:
Kozole Konrad, NK delavec v jeklarni. Užman Ivan, NK delavec, livarna valjev. Zeberl Silvester, NK delavec, livarna sive litine. Gobec Maksimiljan, NK delavec, livarna sive litine. Lojen Henrik, NK delavec, livarna sive litine. Gunzek Jože, NK delavec, jeklarna. Selih Franc, NK delavec, jeklarna. Lipovšek Jože, NK delavec, livarna sive litine. Ocvirk Stanislav, NK delavec, šamotarna. Ojsteršek Ivan, NK delavec, šamotarna. Sivka Drago, NK delavec, šamotarna. Bovha Viljem, NK delavec, ekspedit. Antlej Franc, NK delavec, ekspedit. Vidic Martin, NK delavec, ekspedit. Žaler Matevž, NK delavec, livarna sive litine. Novak Jožef, NK delavec, ekspedit. Zalokar Rudolf, NK delavec, ekspedit. Ing. Klavora Franjo, gradbeni inženir, UOS. Belak Anton, NK delavec, ekspedit.
Odšli iz podjetja:
Antolinc Marta, NS uslužbenka, samovoljno zapustila delo. Jager Stanko, pomožni delavec v livarni valjev, odšel po lastni želji. Zalokar Vid, pomožni delavec v livarni sive litine, odšel po lastni želji. ;Zgeč Henrik, referent za prosveto ih kulturo v splošnem sektorju, odšel po lastni želji. Korent Ivan, kontrolor na OTK, odšel sporazumno s podjetjem. Jezov-šek Franc, premikač na prometu, samovoljno zapustil delo. Grobin Franc, skladiščni delavec v skladišču, odšel po lastni želji. Sušeč Ivan, mešalec v šamotarni, je odšel sporazumno s podjetjem. Ocvirk Marjan, ingotar v jeklarni, odšel sporazumno s podjetjem. Selih Franc, delavec v jeklarni, odšel v preizkusni dobi. Gračner Martin, kurjač na prometu, odšel po lastni želji. Belak Stanislav, ključavničar v mehanični delavnici, je odšel po lastni želji. Polak Veronika, gospodinjska pomočnica na Počitniškem domu Svetina odšla po lastni želji. Vrečko Franc, star 49 let, zedrar KV v livarni sive litine, v našem podjetju je bil zaposlen 24 let, sedaj pa je invalidsko upokojen. Sarlah Emil, star 41 let, zaposlen v valjarni kot ravnalec fine proge 16 let, sedaj pa je invalidsko upokojen. Kreča Jože, je star 55 let, KV ročni oblikovalec v šamotarni, v našem podjetju je bil zaposlen 23 let in 1 mesec, sedaj pa je starostno upokojen. Bele Miroslav, star 59 let. zaposlen jkot finančni direktor, v našem podjetju je bil zaposlen 10 let in 8 mesecev, sedaj pa je starostno upokojen.
Naraščaj v družini so dobili:
Čehovin Boris, valjarna. Zevnik Anica, kemični laboratorij. Mlakar Mirko, elektroplavž. Vrhovšek Franc iz valjarne. Kopinšek Ivan iz valjarne. Sumei Stanko iz' obdelovalnice valjev. Golob Ludvik iz prometa. Zorič Anton iz mehanične delavnice. Križan Anton, iz elektroplavža. Ferme Jakob iz livarne. Mulei Franc iz obdelovalnice valiev. Zagoričnik Ignac iz UOS in Zagoričnik Magda iz konstrukcijskega biroja. Ocvirk Ivan iz livarne sive litine. Recko Jože iz livarne sive litine.
Poročili so se:
Recko Viktor iz prometa. Lešek Janez iz priprave dela. Gunzek Jože iz jeklarne. Skutelj Anton iz jeklarne. Zupanc Vid iz livarne šive litine. Hemavs Anton iz ekspedita. šalič Tomo iz mehanične delavnice in Dreo Mariia iz uprave osnovnih sredstev. Bokšan Drago iz komercialnega sektorja in Seiberl Dora iz OTK. Čestitamo!
Izostanki v mesecu marcu
, Zaradi bolezni je bilo izgubljenih 2.650 delovnih dni, zaradi rednega letnega dopusta 1.805, zaradi izredno plačanega dopusta 306, neplačanega dopusta 25. neopravičenih izostankov 18 in ostalih izostankov 546 delovnih dni, torej skupaj 5.350 delovnih dni.
NEZGODE
Pri delni so' se poškodovali naslednji:
Jeklarna:
Zrimšek Hubert je na velikih Škarjah rezal kolobarje vzmetnega jekla 0 8 mm. Pri tem je kos vzmeti odskočil in se mu zapičil v hrbtno stran zapestja desne roke. Poiskati bo treba ustreznejši in nenevaren način rezanja te vrste materiala.
Zelič Jožef, kovač v jeklarni je >s uomočnikom popravljal klešče. Pri tem je pomočnik udaril s kladivom postrani, tako da so klešče imenovanega udarile po dlani desne roke.
Kolar Tože| ie' ročno ’zapiral vratiča SM neči. ker ie bil mehanizem pokvarjen. Pri tem ga je udarila ročica dvigalne naprave po stegnu desne noge, ker se ni pravočasno umaknil.
Valjarna:
Kristan Franc je na Škarjah rezal paličasto železo. Med palicami je bila pomešana tudi trša
palica kvadratnega jekla, od katere je odskočil drobec dn priletel .in ranil imenovanega na pod-iaktnici leve roke.
Livarna sive litine:
Zupanc Alojz je zapenjal z žičnimi vrvmi vrvenioo na kljuko žerjava. Z roko je držal za zanko, ki ga je, ko se . je zategnila, stisnila in mu ©drgnila kožo na sredincu desne roke.
Gajšek Adolf je na nabijal-nem istrojiu izdeloval forme za kalupe. Ko je iz 'bunkerja polnil kalupni okvir s peskom, je g roko usmerjal tok peska, pri čemer mu je trak potegnil roko med žleb in trak ter mu je odrgnilo štiri prste na desni roki.
Rančdgaj Pavel, čistilec cevi, je s stolice z žerjavom dvigal tri cevi od katerih je bila ena krajša, v katero je vtaknil drog. Ko je dvigal, je z rokami potiskal cevi od sebe, ki so zdrknile skupaj ter ga stisnile za sredinec in prstanec desne roke.
Mehanična delavnica:
Cvikl Ivan je montiral reduktor pri dvigalni napravi kupolke. Sodelavec je z drogom dvignil in držal reduktor, imenovani pa je ,pod njim z roko čistil površino ležišča. Pri tem je drog zdrsnil, reduktor pa Cviklu poškodoval kazalec desne roke.
Na poti na delo oz. z dela so se poškodovali naslednji:
Sajovic Peter iz livarne sive litine je na poti z dela zadel z glavo v vejo nizkoraslega drevesa. Pri tem ga je veja ranila v oko.
Gradič Štefan iz livarne'3 sive litin se je ponoči peljal s kolesom na delo ter zaradi slabe vidljivosti zadel z desno nogo ob hlod ter 'si jo poškodoval.
Spolenak Franc iz obdelovalnice valjev je na poti na delo padel na spolzki poti in si zvil desno nogo v gležnju.
Rozman Franc iz mehanične delavnice je na poti na delo pa * 1 2
del, ker mu je spodrsnio. Ko se je lovil, je padel tako, da si je pri tem zvil desno nogo v gležnju.
Iz opisov nezgod je razvidno, da je od osmih nezgod pri delu, kar sedem poškodb na rokah, im to večinoma na prstih. Potrebno je ljudi stalno opozarjati na večjo previdnost. Z večjo pazljivostjo bi bilo mogoče marsikatero od opisanih poškodb preprečiti.
Preseneča razmeroma visoko število nezgod na poti. Obratne komisije HTV naj na eni svojih prihodnjih sej «razpravljajo tudi o teh problemih na katere sicer nimamo neposrednega vpliva. Tudi v .tem primeru je iskati vzroke v večji previdnosti. Posebno sedaj je potrebno opozarjati, ko je promet na naših cestah izredno močan ter možnosti za nezgode dosti večje.
Zaradi možnosti primerjave med obrati tako v tekočem mesecu in od začetka leta, ter možnosti primerjave z drugimi podjetji pa tudi inozemskimi, se born© v bodoče posluževali mednarodnih pokazateljev. To sta »P« pogostost nezgod (imenovan tudi indeks frekvence) in pa »R« resnost nezgod (imenovan tudi indeks težine). Izračunamo ju na naslednji način:
Pogostost
Štev, nezgod X 1,000.000 Štev. efekt. del. ur
Resnost
_ _ Štev, izg. del. dni X 1,000.000 Štev. efekt. del. ur
Pogostost predstavlja torej število nezgod na en milijon izvršenih delovnih ur; resnost pa število izgubljenih delovnih dni zaradi nezgod na en milijon izvršenih delovnih nr.
Primerjava ipo obratih med celim letom 1962 in prvim kvartalom 1963 nam daje naslednjo sliko:
Obrat	Pogostost	Resmost
1962 I-HI 63	1962 I-ffl 63
Elektroplavž	52,31
Jeklarna	59,04
Valjarna	65,00
Livarna valjev	31,83
Livarna sive litine	' 56,34
Modelna	56,37
Šamotarna	10,61
Obdelovalnica valjev	26,88
Mehanična delavnica	30,58
Energetski obrat	6,79
Elektro obrat	< gSH
Promet	80,89
Ekspedit	24,79
Gradbeni oddelek	56,76
Laboratorij	11,89
OTK	15,70
Ostali	10,38
Skupaj železarna	39,57
Za primerjavo nekaj podatkov za pogostost:
Zahodno nemška jeklarska industrija v 1961 P = 79,9.
Železarna Jesenice v 1961 P = 67,4.
Železarna Štore v 1962 P — 39,57.
Udruženje jugoslovenskih želez ara v 1962 P = pribl. 70,0.
DISCIPLINSKE KAZNI
Skupno je bilo Izrečenih 18 disciplinskih kazni. Od tega so izrekli šefi sektorjev ln EE 11 kazni, disciplinske komisije pri ODS pa 7 kazni.
Disciplinski organi I. stopnje — šefi sektorjev in EE so izrekli: 3 opomine, 4 ukore, 3 stroge javne ukore in 1 denarno. kazen odbitka OD v višini 5 % za dobo 1 meseca.
Disciplinski organi n. stopnje pa — Disc, komisije pri ODS — so izrekli:
1	opomin, 2 stroga javna ukora, 3 denarne kazni odbitka OD v višini 5 % za dobo 1 meseca in 1 denarno kazen odbitka OD v višini 5 % za dobo
2	mesecev.
H. stopni disc, organ je obravnaval 1 pritožbo in jo delno upošteval, s tem, da je bila disciplinska odločba
I.	stopnega disciplinskega organa v izreku kazni spremenjena, namreč kazen zmanjšana.
Disciplinski prekrški so bili naslednjega značaja: neupravičeni izostanki z dela 10, malomarnost in nevestnost pri delu s posledico materialne škode 4, netovariški in surovi medsebojni odnosi 2, zloraba položaja 1, disciplinske nerednosti med delovnim časom 1.
51,32	1006	'838
70.67	1003	600
39,09	890	1339
- —I	955	
55,85	711	1098
—	752	—
14,37	187	862
35,19	528	1267
30,29	286	348
31,40	407	879
100,97	1906	3592
63,24	277	147
_	1447	V ' •—
48,81	35	244
60,52	188	1936
4,74	203	625
37,49	645	926
Člani kolektiva radi prebirajo »Delavsko enotnost«, saj ima pri nas preko 600 stalnih naročnikov
(Ča
L'
Komisije in odbori sind, podružnid
Na drugi redni seji sindikalne podružnice podjetja, ki je bila dne 19. aprila popoldan, smo sklenili, da bo pri izvršnem odboru delovalo sedem komisij, štirje odbori in dva poverjeništva, sestavljajo pa jih naslednji člani kolektiva:
4.	Cizelj Tončka, knji govorici član;
5.	Šeliga Vinko, valjarna, član Upravni odbor Vzajemnega
bomo izvolili na rednem ie5 občnem zboru društva in ga & naknadno objavili:
Komisija za gospodarstvo in samoupravljanje:
1.	Ing. Zakonjšek Niko, energetski oddelek, predsednik;
2.	Plahuta Mihael, elektro plavža namestnik;
3.	Lončarič Jože, mehanična delavnica, član;
4.	Ocvirk Franc, valjarna, član;
5.	Ing. Gorišek Ciril, livarna valjev, član;
6.	Brglez Angelca, energetski oddelek, član;
7.	Potočnik Viktor, obdelovalnica valjev, član;
8.	Križan Jože, jeklarna, član. Komisija za organizacijsko kadrovska vprašanja in koordinacijo dela:
1.	Klinc Marjan, modelna mizama, predsednik;
2.	Judež Ivan, livarna sive litine, namestnik;
3.	Tanjšek Jakec, konstrukcijski biro, član ;
4.	Gračner Vida, komercialni oddelek, član;
5.	Mastnak Jože, splošni sektor, član;
6.	Markovič Rajko, kadrovski oddelek, član.
Komisija za socialna vprašanja in higiensko tehnično varstvo: v l. Arzenšek Štefan, šamotarna, predsednik;
2.	Vuk Filip, obdelovalnica valjev, namestnik;
3.	Gornik Franc, livarna sive litine, član;
4.	Mackovšek Anton, energetski oddelek, član;
5.	Jošt Franc, ekspedit-skladišče, član;
6.	Bule Julčka, šamotarna, član
7.	Kočevar Jože, j esclama, član;
8.	Kranjc Srečko, elektro obrat, član.
Komisija ža rekreacijo, izlete in
lCiiUvaujv :
1.	Čehovin Boris, valjarna, predsednik;
2.	Kline Tone, mehanična delavnica, namestnik ;
3.	Vrečko Borko, kadrovski oddelek, član;
4.	Kroflič Olga, knjigovodstvo, član;
5.	Veber Martin, kadrovski oddelek,
član;	’
6.	Ožek Franc, mehanična delavnica, član;
7.	Prelec Srečko, komercialni oddelek, član;
8.	Cizelj Jože, valjarna, član;
9.	Kranjc Franc, livarna sive litine, član;
10.	Rozman Erna, obračunski od-delek, član.
Komisija za izobraževanje in kulturno prosvetno delo:
1.	Ing. Dušan Burnik, uprava osnovnih sredstev, predsednik;
2.	Mljač Adolf, metalurška industrijska šola, namestnik;
3.	Žohar Martin, livarna sive litine, član;
4.	Kavka Franc, laboratorij, član;
5.	Jesenek Mira, priprava dela, član;
6.	Rozman Frano, elektro plavž, član;
7.	Ing. Tratnik Zoran, laboratorij, član;
8.	Lazar Martin, skladišče, član;
9.	Kragelj Jože, mehanična delavnica, član.
Komisija za družbeno uveljavljanje žena:
1.	Mernik Marica, elektro plavž, predsednik;
2.	Kumperger - Angela, livarna sive litine, namestnik;
3.	Žumer Marija, laboratorij, član;
4.	Rozman Erna, obračunski oddelek, član;
5.	Žohar Ljudmila, laboratorij, Član;
6.	Zupanc Milka, livarna sive litine, član;
7.	Drobne Marija, knjigovodstvo), član.
Komisija za prošnje, pritožbe in finančna vprašanja:
1.	Judež Ivan, livarna sive litine, predsednik;
2.	Miklavc Albin, knjigovodstvo, namestnik;
3.	Klanjšek Albin, skladišče, član;
4.	Gračner Franc, promet, član;
5.	Jemejšek Friderik, kadrovski oddelek, član;
6.	Trebovc Anica, livarna sive litine, član;
7.	Kojnik Stanko, šamotarna, član. Odbor za pogrebe članov kolektiva
in upokojence:
1.	Pungeršek Franc, obratna ambulanta, predsednik;
2.	Jerriejšek Friderik, kadrovski oddelek, namestnik in blagajnik;
3.	Štajnar Cvetko, laboratorij-OTK, član;
4.	Potočnik Viktor, obdelovalnica .valjev, član;
5.	Šeliga Karel, sedlarska delavnica, član;
6.	Vrečar Elf rida, komunalni oddelek, član.
Odbor za Rdeči križ in krvodajalske akcije:
1.	Štefane Pavel, varnostna služba, predsednik;
2.	Uršič Rudolf, kadrovski oddelek, namestnik;
3.	Krumpak Štefan, reševalna služba, član;
4.	Videc Anton, oddelek za socialno zavarovanje, član;
5.	Mernik Marica, elektro plavž, član.
Upravni odbor Počitniškega doma na Rabu:
1.	Mackovšek Anton, energetski oddelek, predsednik;
2.	Cmer Ladislav, splošni sektor, namestnik;
3.	Štefančič Ivan, livarna valjev,
Poverjeništvo Delavske enotnJ (sestavljajo vsi poverjeniki dej voljeni v sindikalnih podruäl enot.)
1. Mastnak Jože, sindikalna po«
niča, vodja poverjeništva;
2.	Ozebek Kristina, obračunsiS delek, namestnik;
3.	Kandiišer Ivan, komunalni! delek, član; .
4.	Vrečar Alojz, elektro plavž,«
5.	Ulaga Jože, obdelovalnica val član;
6.	Žohar Drago, energetski otidJ član;
7.	Skok Anton, ekspedit, člaiiT
8.	Lancner Franc, šamotarna.»
9.	Tovornik Alojz, jeklarna,!
10.	Romih Albert, modelna inizi član;
11.	Štajner Cvetko, laboratori!
OTK, član;	\
12.	Pavič Milan, livarna sive m član;
13.	Lubej Martin, valjarna, član<
14.	Selič Franc, livarna valjev,(j
15.	Kragelj Jože, mhanična dö niča, član;
16.	Ocvirk Leopold, promet, čla
17.	Kroflič Karel, gradbeni oddi član;
18.	Veselak Stanko, elektro til član;
19.	Lamut Marija, kadrovski delek, član;
20.	Kladnik Vinko, metalurški dustrijska šola, član.
S
Poverjeništvo Prešernove drm (Sestavljajo vsi poverjeniki PD j voljeni v sindikalnih podru« enot.)
1.	Jemejšek Friderik, kadrovsjl delek, vodja poverjeništva;
2.	V Kresnik Franc, obratna1’ anj lan ta, član;
3.	Tajnikar Janez, elektro: p] član;
4.	Leljak Ludvik, obdeloval valjev, član; .
5.	Brglez Angelca, energets^ delek, član;
6.	Skok Anton, ekspedit, člani
7.	Fa j s Stanko, šamotarna, člani.
8.	Jemejšek Marjan, jeklarna, čili
9.	Romih Albert, modelna: mizaq| član;
10.	Vodeb Karel, OTK in laboratoj član ; |
11.	Kranjc Rudi, livarna sive litj član;
12.	Holcinger Karel, valjarna, |
13.	Novak Jože, liyarna valjev,
14.	Renčelj Franc, mehanična] lavnica, član;
15.	Užmah Franc, kurilnica in met; član;
16.	Romih Štefka, gradbeni odffl član;
17.	Berložnik Valter, elektro obli član;
18.	Vidic Anton, oddelek za s zavarovanje, član;
19.	Završnik Drago, met. ind. àpici član.
Komisije, odbori in poverjeni vodijo svoje delo po splošnih n? dilih izvršnega odbora sindiki podružnice podjetja in v okviru cijskega, programa, ki ga izdelajo] tekoče leto.
m
Filmi v Štorah I
25. in 26. maja: ameriški® v vistavisionu NAJLJUBŠI NEC. V dnhoviti komediji s čujemo dva znana igralca: da že pokojnega Clarka Galla priljubljeno pevko in igr* Doris Day. Oba sta z vesel* odigrala vlogi v tej Kaninovil mediji o trmastem paru, kil druži nedeljena simpatija ini bežen, v laseh pa sta si zal različnega gledanja na žiylji in svoje izkušnje. Seveda zbI kot vedno, čustvena stran: ljal zen med njima vse poravnal dokaže, da je v življenju pf zaprav vse potrebno: učenj8r življenjske izkušnje, teorija praksa.
1.	in 2. junija: PRIMEK d ŠPEKTORJA ŠIRDINGA, f, ški standardni film. Gre zn sl® nostni umor mladega dekle^ hiši, kjer stanuje inšpektor q ding. Med daljšim raziskovanj začne inšpektor sumiti kot k ca svojega sina. Zna rde se f težko nalogo: odkriti morilca, kar mn tudi uspe
8. in 9. juniia: italiianskiJI RIMSKA SUŽNTA. Razburi)* epizoda iz rimskih pohodov vave bitke, liubežen. Ga vloge igrajo: Rossana Poo® Guy Madison in Mario Petft
15. in 16. junija: IVANO* DETINSTVO, sovjetski fil®'