0ilka 25 • lelo XUII • cena 5.000 tiin
Celje, 22. lumia 1080
ÌoVI TEDNIK JE fìlASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JElSAH iN 2ALEC
Odrasli pravijo, daje pri nas vse narobe, in če tako mora biti, naj bodo vsaj počitnice takšne, kot se za težko dočakane počitnice
spodobi. Glave so utrujene, šolske torbice zdelane, učitelji in starši vse bolj sitni, zato je skrajni čas za počitek. Ampak mi med
počitnicami ne bomo le počivali, kajti naša domišljija in ustvarjalnost ne poznata počitka. In kje vse nas boste našli? Preberite
si na strani 5.	Foto: EDI MASNEC
Anton K. in Jože K. sta že
računala, kako bosta obo-
gatela, potem ko je Anton
v cerkvi pri Podčetrtku
ukradel Križev pot, Jože pa
poiskal kupce. Konec je bil
precej drugačen, kot sta
načrtovala - miličniki so
postavili zasedo in ju ujeli.
Namesto 150 tisoč zahod-
nonemških mark - na toli-
ko sta ocenila Križev pot
- sta si prislužila zapor.
Stran 15.
^ Nove telefonsKc številne
Celjski PTT bo prihodnje dni pričel z zamenjavo telefonskih številk
v občini Laško, zato bo tudi moten telefonski promet. Imenik novih
telefonskih številk bo Novi tednik objavil v naslednji številki, ki bo
izšla 29. 6. 1989.
Informacijska služba
Turistične zveze Jugo-
slavije nas je obvestila,
da je Celjska Turistič-
na zveza prejela za svo-
je prizadevno delo di-
plomo kot priznanje za
velik prispevek k iz-
boljšanju kakovosti
dela in uslug v turiz-
mu. Plaketo Turistič-
ne zveze Jugoslavije za
leto 1988 pa so dobile
Slovenske Konjice, ki
so se uvrstile med dva-
indvajset turistično
najbolj urejenih krajev
v Jugoslaviji.
Ustavno omejena Javnost
Javna razprava o osnutku amandmajev k slovenski ustavi je končana. Celjska javnost je bila ob
razpravah skopa s poglobljenimi razpravami, po podjetjih paje skorajda ni bilo. Značaj dopolnil je
vnaprej omejil možnosti pregleda širše javnosti nad predlaganim, z izjemo strokovne javnosti.
Amandmaji namreč ustave ne kristalizirajo do jasnosti, temveč jo širijo v neoprijemljiv splet vseh
obstoječih in načrtovanih predpisov. Stran 2.
V Sevnici so člani sekcije
za kozjerejo, ki jo vodi Sil-
vo Osovnikar, pripravili
minuli konec tedna četrto
medrepubliško razstavo in
sejem koz. Na njej je sode-
lovalo 54 razstavljalcev iz
Slovenije, Hrvaške in Voj-
vodine, kar je enkrat več
kot lansko leto. Nič čudne-
ga, kajti kozjereja se vse
bolj širi, to pa dokazujejo
tudi litri oddanega mleka.
Lani so ga oddali v Mlekar-
no v Aiji vasi, ki je bila le-
tos spet pokrovitelj sreča-
nja, 70 tisoč litrov, konec
leta naj bi se približali šte-
vilki milijon 700 tisoč li-
trov. Rejci koz so s pogoji
in odkupnimi cenami še
kar zadovoljni, podrobneje
bomo o tej razstavi in koz-
jereji poročali v naslednji
številki. Tokrat pa obširne-
je o mlečnih zdrahah in na-
povedanem bojkotu odda-
je mleka. Stran 10.
Foto: E. MASNEC
2. STRAN - NOVI TEDNIK
22. JUNIJ 1911,
Ustavno omejena lavnost
»Pripombe, oblikovane
v Celju, so rezultat razprav
v tolikšni meri omejene jav-
nosti, da ni mogoče reči, da
gre za voljo Celjanov ali celj-
ske strokovne javnosti«, je
med drugim ocenil razpravo
o amandmajih k slovenski
ustavi v občini Bojan Vivod
s celjske socialistične zveze.
Kljub temu velja ugotoviti
dvoje. Razprava, kjer je pač bi-
la, je bila večinoma interesno
obarvana, pač zahvaljujoč te-
mu, da so o dopolnilih govorila
predvsem društva in združe-
nja, po drugi strani pa precej
podobna drugim razpravam
po republiki. Tako je vendarle
mogoče povzeti nekaj pri-
pomb.
Splošna bi bila, da ljudje ni-
so hoteli razpravljati zgolj
o primernosti ali neustreznosti
posameznih ustavnih spre-
memb, temveč so podali že ne-
kaj izhodišč za pisanje povsem
nove slovenske ustave, malce
konkretnejša pa, da ob določi-
lih o splošnih volitvah - kar
sicer javnost v zadnjem času
najbolj zanima - na prihodnjih
volitvah leta 1990 še ni priča-
kovati optimalizacije volilnega
sistema; predvsem zaradi ča-
sovne stiske in pomanjkanja
tovrstnih izkušenj. Še konkret-
neje: veliko je bilo pripomb, da
so predlogi še preveč ideolo-
ško obarvani in vse preveč
vztr^^o pri že veljavnih re-
ceptih, ki pa se niso obnesli.
Celjska socialistična zveza je
razpravo o ustavnih dopolnilih
organizirala v večih tematskih
sklopih, o kmetijstvu, družbe-
nih dejavnostih, o človekovih
pravicćih in o skupščinskem si-
stemu. Veliko je bilo pripomb
na obseg in jezik, ki ga ustavna
dopolnila uporablj^o, na po-
navljanje zvezne ustave in na
razhajanje z цјо, n^mai^ raz-
prav pa seje sukalo okoli dolo-
čil o družbenoekonomskem si-
stemu, čeprav je slednji del
skorajda n^obsežnejši. Morda
je ta nezainteresiranost tudi
' posledica tega, da po celjskih
podjetjih o ustavnih dopolni-
lih ni bilo bolj poglobljenih
razprav.
Prav ob koncu razprav se je
pojavil predlog, ki bo spolitizi-
rano javnost gotovo najbolj za-
nimal. Da namreč v Sociali-
stični republiki Sloveniji nihče
ne sme - niti noben zvezni or-
gan - uvesti izrednega stanja
ali izrednih razmer, s katerimi
bi se omejevale osnovne člove-
kove pravice in svoboščine, če
za to ne dobi soglasja sloven-
Celjska javnost je bila ob
razpravah o ustavi gotovo
omejena. Manj zaradi svoje
omejenosti kot takšne, bolj
zaradi značaja amandmajev,
ki ustave ne racionalizirajo
do kristalne jasnosti, temveč
jo širijo v neoprijemljiv splet
vseh obstoječih in načrtova-
nih predpisov.
ske skupščine. Ta del in to po-
dročje je občane tudi najbolj
razgibalo iz siceršnje brezvolj-
nosti ob osnutku ustavnih do-
polnil. Tako je moč povzeti
vs^ predloge k splošni korek-
ciji ustave. Ustava naj bi bila
tako v zagotavljcuiju svoboščin
in pravic čimbolj odprta, pri
zapisovanju prepovedi pa čim-
bolj jasna. BRANE PIANO
Sekretarja pa ne
Tudi v tretjem poskusu
celjska Občinska konferenca
Socialistične zveze ni uspela
izvoliti novega sekretarja
svoje organizacije.
Prvič in drugič nihče izmed
dveh kandidatov ni dobil po-
trebne večine glasov, po po-
novljenem postopku evidenti-
ranja in kandidiranja pa minu-
lo sredo zaradi nesklepčnosti
sploh niso mogli glasovati za
enega izmed dveh novih kan-
didatov.
Za mesto sekretaija OK
SZDL Celje sta se prejšnjo sre-
do potegovala Zvonko Utroša
in Ivana Zavšek, vendar do
glasovanja ni prišlo, s^ je bilo
na konferenci izmed 124 dele-
gatov prisotnih le 56 članov
konference. Tako so se le sez-
nemili s potekom razprave
o ustavnih dopolnilih v občini
ter z nekaterimi poudarki ter
sklenili, da konferenco preloži-
jo. Novo zasedanje bo danes.
BP
Slavnostna povorka in deževna Celjska noč
Zaključek junijskih prire-
ditev v počastitev praznika
občine Celje je bil načrtovan
kot velika sobotna zabavna
prireditev na prostem z ime-
nom Celjska noč. Hladno vre-
me in dež pa sta pokvarila
prireditev, ki se je nazadnje
omejila le na dvorišče Mest-
nega gradu in nastop narodno-
zabavnega ansambla. Zato pa
so bile prireditve v pretltklih
dneh pestre in zanimive.
Zvrstil seje program celjske-
ga turističnega tedna, pripravi-
li so razstave in kulturne prire-
ditve in organizirali prazn ova-
rye v Skofji vasi. V petek je
bila tam osrednja prireditev
v počastitev občinskega in
praznikov krajevnih skupnosti
Skofla vas ter Vojnik. V soboto
popoldne pa so se delegati ob-
činske skupščine skupaj z go-
sti iz pobratenih občin zbrali
na slavnostni seji v Narodnem
domu. Podelili so letošnji
Šlandrovi nagradi in sicer sta
ju prejala Aleš Ile in Srednja
tehniška šola maršala Tita.
Skozi mesto pa je nato krenila
povorka društev in organiza-
cij, ki delujejo v celjski občini.
V nedeljo so praznovanje
zaključili tudi v бкоф vasi &
so skupaj z Vojničani priprav
li četrti turistični dan s pest^
ponudbo zasebnikov.
Julijski program v počast
tev praznika občine Celje vse.
buje le še otvoritev razsta^^
Celje skozi objektiv Josipa Pf.
likana, ki bo na ogled v Muzej
revolucije od 5. julija do zac«"
ka septembra. Na sam praznif.
ni dan 20. julija pa bodo dele.
gacije občine položile vence
pri grobnici na Slandrovemti.
gu in Resevni.
TC, Foto: EDI MASNEC
Industrijska proizvodnja raste
Realni osebni dohodki v go-
spodarstvu mozirske občine
so se v letošnjem prvem pol-
letju zmanjšali za skoraj 12
odstotkov. To je seveda vpli-
valo na manjšo prodajo bla-
ga. Sicer pa se je prodaja naj-
bolj povečala v Gorenju MGA
Nazarje, Elkroju, v Smreki in
Glinu.
Tudi v prvih letošnjih mese-
cih so se organizacije združe-
nega dela v mozirski občini
ubadale z likvidnostnimi teža-
vami, ki so deloma tudi posle-
dica sezonske naravnanosti
proizvodnje. Še najbolj kritič-
no pa je v turizmu, kjer so za-
beležili za skoraj polovico
manj nočitev kot v enakem
lanskem obdobju. To je v do-
bršni meri tudi posledica sla-
bih zimskih razmer. Neugodne
zimske razmere so botrovale
izpadu dohodka na Golteh, ta-
ko da so samo v četrtletju
ustvarili za skoraj milijardo in
pol dinaijev izgube.
Pozitivna je ugotovitev, da
seje povečala rast mdustrijsKe
proizvodnje. V primerjavi
z enakim lanskim obdobjem
kar za dobrih šest odstotkov.
Res pa je tudi, da imata zaslu-
ge za to le Gorenje MGA, kjer
je bila proizvodnja za dobrih
15 odstotkov višja in Elkroj, ki
se lahko pohvali skor^ z ose-
modstotnim povečanjem. Pro-
izvodroa pa je bila manjša
v tozdu Kovinarstvo na Ljub-
nem, Cinkaminem tozdu
v Ljubiji in v Smreki v Gor-
njem gradu. Spodbudno ob
tem paje, da proizvodnja v teh
dejavnostih ni bila manjša kot
v sorodnih v Sloveniji.
Zaradi za gozdarstvo ugod-
nih vremenskih razmer je bil
posek skoraj za petino večji.
V zasebnem in družbenem
sektorju gozdarstva so oddali
dobrih 32 tisoč kubičnih me-
trov lesa. V tem obdobju je go-
spodarstvo mozirske občine iz-
vozilo za skoraj 35 milijard di-
naijev izdelkov, kar je sicer
več kot lani, a manj kot so na-
črtovali, kot vse kaže pa se bo
v poletnih mesecih izvoz še po-
večal. Ob tem velja omeniti no-
vo delovno organizacijo, ki je
izvozno aktivna. To je Savinja,
ki sicer nima neposrednega iz-
voza, pač pa izvaža preko Mer-
xa in to črnilne vložke, uvaža
pa granulate in črnilo. Največ
seveda še vedno izvažajo Glin,
Gorenje MGA in Elkroj.
JANEZ VEDENIK
Dve cellski
obletnici
Letos bomo v Celju pro-
slavili dve okrogli obletnici
iz zgodovine delavskega gi-
banja. Septembra 1939 je
bil namreč v hotelu Evropa
ustanovni sestanek Zveze
delovnega ljudstva Slove-
nije, iz katere sta kasneje
nastali Osvobodilna fronta
ter Socialistična zveza de-
lovnega ljudstva, na silve-
strovo istega leta pa je bila
v Joštovem mlinu II. kon-
ferenca Komunistične par-
tije Slovenije.
Celjska socialistična zve-
za se je zato dogovorila
z Muzejem revolucije v Ce-
lju, da bodo pripravili bro-
šuro o ustanovitvi Zveze
delovnega ljudstva Slove-
nije v Celju ter posebno
razstavo o delavskem giba-
ryu med leti 35 in 40. Ob
otvoritvi razstave, ki bo 4.
septembra bo organizirano
tudi srečanje udeležencev
obeh pomembnih dogod-
kov ter zgodovinarjev, ki se
posebej ukvatj^o z raz-
iskovalcem tega dela naše
zgodovine.
BP
Učiteljska stavka
ja samo odložena
v osnovnih šolah celjske
občine je bil minuli petek red-
ni pouk, torej do napovedane
stavke učiteljev ni prišlo.
V sredo, na pogovoru stav-
kovnega odbora v okviru sin-
dikata Združenih osnovnih šol
Celje s predstavniki občinske-
ga komiteja za družbene dejav-
nosti, izvršnega sveta in občin-
ske izobraževalne skupnosti,
so našli skupni jezik in ugodili
nekaterim poglavitnim zahte-
vam delavcev v osnovnih šo-
lah. Vsem zahtevam ni bilo
mogoče ugoditi, saj bo nekate-
re možno reševati postopoma,
na daljši rok. Med zahtevami,
ki so jim ugodili, je zagotovitev
sredstev za izplačilo osebnih
dohodkov skladno z določba-
mi družbenega dogovora, pro-
blem investicijskega vzdrževa-
nja pa so zaenkrat rešili tako,
da bodo za obnovo najbolj пш
nih šolskih zgradb ozirora
njih delov poiskali sredstM
v okviru Izobraževalne skup-
nosti občine in pri ustanovite
Ijih. Celjski delavci v osnDvniL
šolah so zahtevali tudi real»
ovrednotenje šolskih progi^
mov, od izobraževalne skupj
nosti pa so v sredo dobili zagol
tovilo, da bo ta naloga uresnü
čena do 15. septembra letos,
Stavkovni odbor se za zdaj ne
bo razformiral in bo delo nada-
ljeval do uresničitve vseh zah-
tev, s čimer se delavci v posi
meznih šolah strinjajo in priza-
devanja odbora v celoti podpij
rajo. Odložena je bila torej if
stavka - na zadovoljstvo otrok
in njihovih staršev, najbolj P»
so si oddahnili učitelji - in ne-
mara še kdo.
MARJELA AGREZ
Golič se prebuja
v novi obrtni coni tudi Idavnioa
Usoda gradu Golič se spleta
med preteklostjo in seda-
njostjo, ki ji je lani s spreje-
tim zazidalnim načrtom po-
nudila boljšo in bolj živahno
bodočnost. Da častitljivi ob-
jekti ne bi propadali, ali pa
bili morebiti obnovljeni bolj
sami sebi namen, se tudi spo-
meniško varstveni strokov-
njaki strinjajo, da jim je treba
dati novo vsebino. Grad Golič
pri Slovenskih Konjicah je
eden takih objektov. Nameni-
li so mu obrtno cono za hrup-
no dejavnost, s tem, da bodo
grad z okolico oblekli v nek-
danji sijaj.
Načrt so pretehtano pripra-
vili strokovnjaki Razvojnega
centra Celje, ki so na območju
gradu predvideli kovinsko
predelovalne in lesno predelo-
valne dejavnosti, predelavo
plastike in nekatere druge sto-
ritvene dejavnosti, kakor tudi
počivališče za težke tovornja-
ke. Projekt zdaj prehiOa v ures-
ničevanje, ob tem pa so se po-
javile kot zanimive še nekatere
druge dejavnosti, ki v odloku
niso zćoete, zato je kazalo od-
lok razširiti in dopolniti. To so
storili na minuli seji Izvršnega
sveta. Svoj »da« pa bodo mora-
li reči še delegati zborov
skupščine. In zak^j je bilo po-
trebno k odločitvi dodajati še
dopolnitev? Ker n^ bi prostor
na tem predelu obrtne cone
dobila tudi klavnica, zanjo pa
se tudi člani Izvršnega sveta
niso mogli povsem zediniti,
v kakšno branžo obrtne dejav-
nosti sodi. Edini pa so si bili,
da klavnico v Slovenskih Ko-
njicah potrebujejo, da je prav,
da jo zgradi zasebnik, pri tem
pa ni toliko pomembno, ali je
to hrupna, storitvena, ali usluž-
nostna dejavnost. Klavnica bo
morala biti zgrčena po vseh
higienskih in drugih predpi-
sih, strokovnjaki pa so ji tudi
predvideli lokacijo, ki je n^-
primernejša in jo postavili
v severni vogal za vinogradi
v smeri proti Kmetijski zadru-
gi. Papirnata vojna je zdaj,
upajo mnogi, mimo. Zazidalni
načrt pa s sprejetjem ponuja
rćizvoj drobnemu gospodar-
stvu in odpiranje novih delov-
nih mest v občini. Potrošniki
pa si n^brž želijo, da bi prišh
od besed čimprej k dejaryem
in da bi zasebni mesar Strašek
iz Slovenskih Konjic klavnico
čimprej postavil na trdne te-
melje. Da o ostali obrti ne go-
vorimo.
MATEJA PODJED
V Laškem z novim
sekretarjem miadili
Na programsko volilni kon-
ferenci Občinske zveze soci-
alistične mladine Laško, ki je
bila minuli četrtek, so volili
novega sekretarja. Čeprav je
prvotno celoten postopek iz-
volitve izgledal dokaj zaple-
teno, je ob dejanju šlo brez
posebnih težav.
Pričakovati je namreč bilo
zaplet v zvezi z javnim razpi-
som in ustreznostjo pogojev,
ki jih je izpolnjevala le ena od
prijavljenih ter programskimi
usmeritvami, ki so jih podali
vsi trije kandidati, prijavljeni
na razpis. Po odločitvi najion-
ferenci, da bo lista zaprta in
volitve t^ne, je v prvem krogu
glasovanja dobil tretjino gla-
sov le en kandidat, ki je v dru-
gem krogu s tremi glasovi pro-
ti bil tudi izvoljen. Novi sekre-
tar občinske konference mla-
dih v Laškem, je tako postal
Aleš Turk, 24-letni elektroteh-
nik iz Radeč, dosedanji pod-
predsednik OK ZSMS Laško.
Novoizvoljeni sekretar je
v svoj program med drugim
zaprsal, da je nujno potrebno
vzpostaviti boljše sodelovanje
med osnovnimi organizacijami
mladine v laški občini, s^ se
mladi med sabo premalo poz-
nao, da seje potrebno prizade-
vati za čim večjo neodvisnost
mladinske organizacije od ob-
stoječega političnega funkci-
oniranja v občini in s tem
v zvezi tudi iskanja lastnih vi-
Na konferenci so podelili
srebrne znake Zveze sociali-
stične mladine Slovenije. Od
organizacij so to priznai^e
prejeli Osnovni organizaciji
ZSMS Breze in Svibno ter Iz-
vršni svet SOB Laško, od po-
sameznikov pa Drago Kozinc
iz Radeč, Alojz Ajdič in Tone
Pinter, oba iz Zidanega
mosta.
rov financiranja, potrebno pa
se je tudi ograditi od vseh do-
sedaryih akcij, ki so jemale
preveč časa in denarja ter po-
iskati drugačne metode in na-
čine delovanja.
VLADO MAROT
Štipendije ostajajo
Investicijska dejavnost je
v občini Šmarje pri Jelšah pe-
stra, v teku in na vidiku so
novi razvojni programi, takš-
ni, ki terjajo veliko znanja.
Zato je zaskrbljujoč podatek,
da v organizacijah združene-
ga dela namenjajo štipendira-
nju in izobraževanju mnogo
premalo pozornosti. Vse več
je kadrovskih štipendij, ki
ostajajo nepodeljene in vse
manj je razpisanih teh šti-
pendij.
Tej problematiki je posebno
pozornost namenil izvršni svet
Skupščine občine Šmarje pri
Jelšah. Ta meni, da izobraževa-
nju v organizacijah združenega
dela ne dajejo dovolj pozorno-
sti, še manj dolgoročnemu pla-
niranju. Rezultat takšnega od-
nosa so presežki delovne sile
oziroma posameznih poklicev,
število brezposelnih mladih
strokovnjakov pa raste. Plani-
ranje danes za danes je slaba
naložba in ključni problem
v prizadevanjih za hitrejši go-
spodarski razvoj. V tovarnah
danes skorsgda ni teamov stro-
kovnjakov za marketinški pri-
stop, za design, razvoj in po-
dobno. Šmarski izvršni svet
opozarja, da bo treba čim hitre-
je osv^ati nove, prožnejše
oblike zaposlovanja kot se
predvideva o z novo zakono-
dajo. Ob tem ne bi smeli po-
zabljati na izobraževanje
stoječih kadrov. Odziv ^
obisk šole za gospodarstveni'
ke, na primer, je bil v tej obćij^
letos porazen, za pridobivanj
novih in koristnih znanj v tuf
ni v organizacijah združenef
dela ni zanimanja. Izjeme
žal, preredke.
M.AGRÍ'
Borci štirinajste
na Dobrni
Na Dobrni so se v soboto^
vič srečali nekdanji borci a*^
divizije - pohodniki na 51Д).
sko. Srečanje so posvetili
letnici tega legendarnega^
hoda, udeležilo pa se ga je n
bližno 200 nekdanjih borf^
Na Dobrni so jim
slavnostni sprejem predsta^^
ki celjske občine in borče^
organizacije. V Zdravil'^
Dobrna pa so jim prip''®y
krajši kulturni program,/
terem je nastopil pevski
OŠ XIV. divizije na Do^,
Slavnostni govornik je bU ^^
ne Miklavčič, sekretar ^^
očinskega sveta ZKS. Ori ,
zatorjem, pokroviteljem i^l ^
hodnikom seje zahvalil
nji komisar divizije Ivan ^^
ničar-Janošik.	¿4
FRANJO MAROÍ'^
,f JUNIJ 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 3
podpredsednik
je obrtnik
Na volitvah za šentjur-
skega podpredsednika
občine ni na seji skupš-
činskih zborov nihče od
predlaganih štirih kandi-
datov dobil potrebne tret-
jine glasov vseh delega-
tov v prvem krogu. V dru-
geni krogu so se nato de-
legati odločali med kan-
didatoma, ki sta v prvem
Irroga dobila največ gla-
sov. Izvoljeni Edvin To-
vornik, ki je nato dobil
Icar polovico glasov vseh
delegatov, je eden naju-
spešnejših obrtnikov
v občini Šentjur in je tudi
član skupine delegatov za
republiško skupščino.
Hitre ceste ne ho dala država
Mlatiinci s celjskega območja o cestni problematiki
Mnogi posamezniki in or-
gani s celotnega severoza-
hodnega dela Slovenije že
najmanj desetletje razmi-
šljajo o problematiki cestne
povezanosti tega dela repu-
blike z ostalo Slovenijo.
Prav toliko let se na tem
področju ni prav nič bistve-
nega spremenilo. Poleg osta-
lih razlogov velja omeniti
vsekakor tudi »mlačnost« re-
gijskih politikov in stroke
ter mišljenje, ki izhaja iz so-
cialistične logike, da mora
pač za vsako stvar, ceste se-
veda niso izjeme, poskrbeti
država.
Nekaj svežih idej v zvezi
z gradnjo oz. z možnostmi
gradnje novih cest, je bilo
slišati na zadnji seji medob-
činskega sveta mladinske or-
ganizacije, največ pa so go-
vorili o Trojanskem klancu,
ki najbolj razburja duhove.
Mišljenje Ludvika Mastna-
ka, sekretarja sveta občin, da
morajo na republiški ravni
najprej uvrstiti novo cesto
do Ljubljane, ali samo odsek
pri Trojanskem klancu na
prioritetno listo, ker se le na
ta način lahko koristijo sred-
stva iz mednarodnih skla-
dov, je dopolnil Mauricio
Olenik z RK ZSMS. Dejal je,
da nima smisla pričakovati
sredstev le od države, kajti
izkušnje, na primer iz Hrva-
ške, kažejo na to, da je v teh
pogojih najbolje ustanavljati
mešana podjetja, ki skupaj
s tujimi partnerji gradijo
cesto.
Vendar se poleg zakonskih
težav pojavlja tudi problem
v tem, ker ima skupnost za
ceste še vedno monopol nad
izdelavo načrtnega projekta.
Ta pa, kljub mnogim oblju-
bam, še vedno ni izdelan.
Kaj v tem trenutku lahko
storijo v mladinskih organi-
zacijah? V posameznih obči-
nah lahko sprožijo pobudo
za aktivno politično akcijo
vseh občinskih struktur na
tem področju, tako da o nuj-
nosti, če že ne tudi o možnih
rešitvah, cestne povezave se-
verovzhodne Slovenije
z ostalim delom republike
v skupščini SRS ne bo govo-
ril le velenjski župan, kot se
je to zgodilo pred kratkim.
Mladinci nameravajo izobli-
kovati tudi nekaj delegat-
skih vprašanj za najvišji or-
gan v republiki. Mladinci so
razmišljali tudi o protestnem
shodu na Trojanah in začas-
nem, nekaj minutnem zaprt-
»Že pri samem projektu je
potrebno upoštevati tudi
vse potrebne zahodno-
evropske ekološke normati-
ve, kajti sicer se bodo pri
začetku gradnje, kadarkoli
se bo to zgodilo, pojavili ne-
premostljivi problemi« je
dejal Mauricio Olenik z RK
ZSMS.
ju ceste. Zaradi mnogih od-
prtih vprašanj je zaenkrat
vse v zvezi s protestnim sho-
dom ostalo le razmišljanje.
V tem, da Celje zaostaja na
vseh področjih družbenega
razvoja tudi zaradi slabe
cestne povezave z okolico, so
si bili vsi udeleženci seje
enotni. Prav tako so menili,
da bi bila gradnja predora
pod Trojanami samo odmik
projekta v daljno prihod-
nost. Zato je potrebno vse
napore usmerjati v to, da bo-
do preko Trojan začeli gradi-
ti hitro cesto, z možnostjo
dograditve večih pasov.
VOJKO ZUPANC
Apel k slovenstvu
prezapleteno za najširši krog Ijutìi
Iz splošnih ugotovitev iz
javne razprave o osnutku
amandmajev k Ustavi SRS
izhaja, da je besedilo Usta-
; ve preobširno in zapleteno
ter za najširši krog ljudi
precej nerazumljivo. To pa
je tudi najbrž glavni razlog
za manjšo zainteresiranost
za razpravo, menijo pri Ob-
činski konferenci SZDL
Slovenske Konjice, kjer so
dvomesečno javno razpra-
vo strnili 13. junija.
1 V postopku priprav za no-
vo Ustavo zato predlagajo,
da se z republiško Ustavo
opredelijo le tista področja,
ki jih zvezna Ustava ne zaje-
ma, in ki se nanašajo na spe-
Iifične razmere in potrebe
rnaši republiki. Skozi raz-
pravo so izoblikovala tudi
ahtevo, da je potrebno od-
straniti vse ovire, ki bi one-
mogočale razvoj tržnega go-
spodarstva in omogočiti pol-
no samostojnost in ekonom-
sko odgovornost vsem go-
spodarskim delovnim orga-
nizacijam. Prav tako pa mo-
fajo predlagane ustavne reši-
tve omogočati kar največji
možni vpliv takšnega skupš-
činskega delegatskega siste-
nia. ki bo zagotavljal polno
niero demokratizacije in pri-
sotnosti vsega naprednega.
Enotno je bila v razpravah
i^ažena tudi zahteva po ne-
posrednih, splošnih in tajnih
¡;'oUtvah na vseh ravneh. Re-
^rendum kot obliko odloča-
■^ја o ustavnih spremembah
^ razpravljalci opredelili
m sprejemljivo rešitev, ob
«m pa so bila v precejšnji
"l^ri prisotna tudi razmišlja-
da bi bil opredeljen kot
''bvezen institut in ne le kot
"ložna oblika odločanja. Jas-
mora biti opredeljena tu-
ji vloga ZSS kot samostoj-
eći najširše delavske organi-
^^ije na področju zaščite
^i^žbenoekonomskega, ma-
^rtalnega in socialnega po-
delavcev in njihovih
Pravic na podlagi dela ter iz
kovnega razmerja.
^ pripombah in predlogih
Izpopolnitvi Ustave še po-
sebej poudarili, da mora biti
uporaba slovenskega jezika
kot enega uradnih jezikov
v SFRJ posebej zapisana.
V celoti so podprli XI.
amandma in z njim predlog
o slovenski himni. Enotno so
izrazili tudi podporo dopol-
nitvi o pravici delavcev do
stavke, seveda ob pogojih, ki
jih določa zakon. Ob zaključ-
ku razprave je bilo slišati pri-
pombo, da daje Ustava pre-
malo pozornosti varstvu
okolja.	MP
Pestro ob prazniku v Laškem
s kulturnimi, športnimi
in zabavnimi prireditvami
ob letošnjem občinskem
prazniku v Laškem, praznik
je 2. julija, bodo pričeli že
v sredo 28. junija in z njimi
nadaljevali vse do 8. julija.
Teden dni zatem bo še več-
dnevna prireditev Pivo in
cvetje.
Sklop prireditev ob občin-
skem prazniku začenjajo
v sredo 28. 6. ob 14. v sejni
sobi DPO, mladi raziskoval-
ci, v četrtek 29. ob 16. uri bo
turnir v odbojki v športni
dvorani v Radečah, v petek
30. ob 19.30 bodo v Zdravili-
šču Laško odprli razstavo fo-
tografij Gojmirja Mlakarja,
v kulturnem programu pa
bodo nastopili člani moške-
ga pevskega zbora Peter
Zrinski iz pobratene občine
Vrbovec, moški pevski zbor
Papirničar iz Jagnjenice ter
folklorna skupina Šokadija
iz Vinkovcev.
V soboto 1. 7. ob 10. uri bo
v hotelu Hum slavnostna se-
ja zborov skupščine občine
Laško, ob 13. uri bodo odprli
v Laškem dvorcu še razstavo
na temo pivovarstvo. V ne-
deljo 2. 7. ob 8. uri bodo od-
mevali streli na tekmovanju
v Rečici, rudarji pa bodo ob
15. uri praznovali pri Sindi-
kalnem domu Huda jama
v Rečici. V ponedeljek 3. 7.
zjutraj se bodo na igrišču os-
novne šole Primož Trubar
pomerili še v malem nogo-
metu, ob 10. uri bodo odprli
vrata novih poslovnih pro-
storov PTT. V torek, 4. 7. bo
snidenje borcev na Brunku,
v petek 7. 7. ob 16. uri slav-
nostna seja obrtnega združe-
nja v hotelu Hum in v soboto
8. 7. ob 9. uri še balinanje na
balinišču Društva upokojen-
cev v Laškem.
VZ.
Bel konj v grbu
Simbol Slovenskih Konjic je neosedlan konj bele
barve na rdečem polju, v ozadju paje modro nebo. Ta
simbol uporablja veliko delovnih organizacij in dru-
štev ter drugih ustanov, vendar vsaka po svoje.
Z občinskim odlokom, sprejetim na seji Izvršnega
sveta, pa so simbol grba in tudi zastave poenotili.
Zastava občine je pravokotne oblike, modre barve,
v njej pa je grb. Vsi ostali znaki, zastave in grbi, ki ne
ustrezajo odloku, bodo morali izginiti iz uporabe.
Sprejeti odlok zavezuje organizacije združenega dela
in druge skupnosti, da oba simbola, če ju zdaj uporab-
ljajo v drugačni podobi, spremenijo v roku šestih me-
secev.
Osnutek za belega konja so pripravili v Razvojnem
centru Celje na podlagi zgodovinskih virov.
MP
Rojstvo Konskora
Konjiški Konus je z usta-
novitvijo mešanega podjet-
ja skočil v Leningrad v na-
vezo z leningrajsko firmo
Skorohod. Ustanovitev me-
šanega podjetja predstavlja
del razvojnih usmeritev Ko-
nusa v njegovem srednje-
ročnem načrtu in vključe-
vanju na zunanji trg.
Skorohod je eden največ-
jih sovjetskih proizvajalcev
obutve, saj letno naredijo 35
milijonov parov čevljev, so-
deluje pa tudi s priznanimi
italijanskimi in nemškimi
partnerji.
Pogodba o ustanovitvi me-
šanega podjetja, ki sojo pod-
pisali 26. maja letos, paje re-
zultat dosedanjega uspešne-
ga medsebojnega sodelova-
nja. Firma Konskor, tako se
namreč imenuje novo usta-
novljeno mešano podjetje
s sedežem v Leningradu, bo
opravljala proizvodno in tr-
govinsko dejavnost. Sprva
bodo izdelovali čistilne krpe
in pakirni trak, kasneje pa se
bo njihova dejavnost razširi-
la , tudi na druga področja
Konusovega poslovnega
programa.
Ustanovitveni kapital
Konskora znaša preko 2 mi-
lijona rubljev, vrednost na-
ložbe pa si bosta partnerja
delila v razmerju 50:50.
MP
Drugačna organiziranost
Л Šentjurju predlagajo,
® bi se strokovne službe si-
Јј.У in upravni organi zdru-
j ' y enotno službo, tako,
Ij oi strokovno delo za po-
sisov opravljali
"j^avni organi,
np načrtovanim zmanj Seva-
jo števila upravnih orga-
ђјЈ^ telijo doseči v posamič-
organih večje delovne
(^Pnosti, kar naj bi omogo-
l'ö racionalnejšo porazdeli-
J dela. V večjih enotah bi
ђј^о dosegli večjo specializa-
in z njo večjo strokov-
Osnutek odloka naj bi
^---
sprejeli jeseni, po sprejetju
republiške ustave, kjer se
prav tako predvidevajo spre-
membe pri organiziranju si-
sov. Tako bi Sentjurčani po
sprejetju ustave vključili no-
ve ustavne rešitve na po-
dročju sisov v reorganizacijo
njihove občinske uprave.
V Šentjurju predlagajo, da
bi uvedli na področjih, ki jih
urejajo sedanji sisi druge or-
ganizacijske oblike, doseda-
njo organiziranost pa obdr-
žali le na področjih, kjer je
potrebno zagotoviti tudi raz-
voj dejavnosti. Za zajamče-
ne, sedanje sisovske progra-
me s področja zdravstvenega
zavarovanja, izobraževanja
in prosvete, socialne varno-
sti in požarne preventive
predlagajo organiziranost
v obliki javnih skladov
z upravnim odborom, ki bi
bil odgovoren občinski
skupščini. Na področjih kul-
ture, telesne kulture in nepo-
srednega otroškega varstva
bi obdržali sedanjo sisovsko
obliko organiziranosti, tako
da bi bila v občini dejansko
dva sisa.
BJ
SVET MED TEDNOM
Piše Slobodan Vulanović
Katarza po 33 letih
Madžari so dočakali nacionalno katarzo, ki jim je bila
tako rekoč prepovedana celih 33 let. Simboličen pogreb in
rehabilitacija nakdar^jega premiera Imreja Nagya in še
štirih žrtev montiranega procesa - ob prisotnosti 200.000
ljudi in milijonov tv-gledalcev - je praktično pomenilo
priznanje, da je bila kn^ava zadušitev »kontrarevolucije«
leta 1956 zločin. Tedfd je bilo - ob intei-venciji sovjetskih
tankov in čet - pobitih najmanj 2000 ljudi, 15.000jih je bilo
obsojenih, od tega 300 ustreljenih.
Nagyje bil v kratkotrajni «madžarski pomladi" (oziroma
upor proti sovjetski dominaciji in domačim stalinistom) le
13 dni predsednik neodvisne vlade. Po zmagi »zdravih sil«
je bil obtožen veleizdaje in kontrarevolucije in leta 1958 so
ga usmrtili.
Danes Nagya in druge žrtve slavijo kot mučenike, obe-
nem pa simbole nove, reformistične politike. Torej je bil
pogreb Nagya simbolično slovo od stare politike. In res-
nično, Nagyjeva rehabilitacija je prepričljiv dokaz spre-
memb na Madžarskem, ki obetajo precej več kot le kozme-
tične reforme sistema.
Spomnimo se, Budimpešta je že pred časom napovedala
(za avgusta letos) legalizacijo večstrankarskega sistema in
svobodne volitve (za naslednje leto). Prav pred pogrebom
Nagya so se sešli predstavniki Madžarske socialistične
delavske partije (MSDP) in devetih opozicijskih strank, ki
so izdelali konkreten program politične reforme. Seveda
tudi gospodarske, saj naj partija ne bi več imela monopola
ne v upravljanju države, ne gospodarstva.
Zdaj, po priznanju zgodovinskega zločina, je videti, kot
da tabujev ni več. Je možno celo, da se na Madžarskem
dogßja tihi prehod iz socializma v nekak »socialistični
kapitalizem« ah pa kar tako brez oznake socialistični?
Odgovora še ne more vedeti nihče, pač pa se vsi sprašu-
jejo, kje je meja tolerance teh sprememb za »zdrave sile«
doma in v Sovjetski zvezi, na katere je gotovo še vedno
treba računati.
Prav Nagyjeva rehabilitacija je dokaz, da so te »zdrave
sile« na Madžarskem zd^j v krepki defenzivi, s^ je bilo še
pred letom dni, ob prvih namigih o takšnem koraku, par-
tijsko uradno stališče, da kakršnakoli bistvena spre-
memba ocene dogodkov iz leta 1956 ne pride v poštev.
Davek takšnemu stališču bo zdaj moral plačati celo partij-
ski šef Karoly Grosz, sicer eden najzaslužnejših za reforme
na Madžarskem. Kot kaže, ga bo na partijskem vrhu nasle-
dil kdo izmed še radikalnejših reformistov, ki Grosza obto-
žujejo, da se je ustrašil lastnih reform in jih poskušal
zavreti.
Kot trdijo reformisti na čelu z Imrejem Poszgayem,
trenutno najbrž najpriljubljenejšim madžarskim politi-
kom, se more Madžarska izkopati iz »krize azijatskega
despotizma« le z radikalnimi političnimi in gospodarskimi
spremembami. Za MSDP pa pravijo, da nima niti vodstva
niti programa, ki bi lahko še kogarkoli mobiliziral in moti-
viral. Partija sama naj bi se po teh pogledih transformirala
v sodobno stranko in se preizkusila v politični konkurenci
drugih strank.
Ali bo res šlo tako daleč. Za marsikoga in marsikje je šlo
»predaleč« že doslej. Dokaz so ostre uradne obsodbe
Nagyjeve rehabilitacije iz »prijateljske« sosednje Romu-
nije, iz Češkoslovaške (tam partija glede leta 1968 še ni
pripravljena pogledati resnici v oči), ter celo iz Albanije.
Tisti, ki se boje sprememb na Madžarskem, so skratka
dobili pravšen povod za izbruh srditih kritik. Protestirali
so zaradi simboličnega pogreba, niso pa obsodili na pri-
mer nedavnega pokola na Kitajskem, kot je to storila - kot
ena redkih socialističnih držav - prav Madžarska.
Porazi vladaločili strank
Evropejci iz držav Evropske skupnosti so volili poslance
v evroparlament. Med več kot sedemdesetimi strankami iz
dvanajstih držav članic so se nabolje odrezali socialisti, ki
so si med 518 sedeži zagotovili 181 (doslej 166). Tako seje
še nekoliko okrepila socialistična frakcija v evropskem
parlamentu, kjer se stranke ne izkazujejo z državno, tem-
več s politično barvo.
K temu zasuku v levo je na svoj način prispeval tudi
prodor zelenih, ki so na primer v Veliki Britaniji dosegli
kar 15 odstotkov volilnih glasov. Po drugi strani pa ima
več sedežev kot doslej (15, prej 12) tudi skrbna desnica.
Nć{}večje presenečenje volitev so bih prav gotovo porazi
vladajočih strank v večini članic ES. Hud poraz je doživel
zlasti grški PASOK, pa zahodnonemška CDU, britanski in
danski konzervativci, stranka Fianna fail v Republiki Irski
in luksemburški krščanski demokrati.
Gorbimanila v ZRN
Obisk sovjetskega voditelja Mihaila Gorbačova
v Zahodni Nemčiji je minil v znamenju pravcate Gorbima-
nije, nekateri so dejali celo »gorbazma«. Gorbačov se je
pred Zahodnimi Nemci izkazal s političnimi sporočili,
kakršne so želeU slišati (o nadalnjem popuščanju napeto-
sti v Evropi, koncu hladne vojne...) pa tudi kot prvo-
razredna medijska zvezda. Po neki anketi kar 90 odstotkov
Zahodnih Nemcev zaupa Gorbačovu (Georgeu Bushu le
58) in neki ameriški komentator je ob tem razočarano
ugotovil: »Saj tolikšne podpore mož nima niti doma!«
»Manjšina, zapusti ûrïawl«
Stara zgodba v Bolgariji - poskus, da bi asimilirah tam-
kajšnjo turško manjšino - je dobila dramatične razsežno-
sti. Potem, ko se ni nabolje posrečila kampanja »pobol-
gaijevanja« turških imen, so bolgarske oblasti ubrale
drugo taktiko. Turkom, ki se niso hoteli »pobolgariti« so
kratko malo ukazali, naj se poberejo iz države. Množični
»eksodus« se je že začel in v minulih dneh je Bolgarijo
zapustilo več kot 20.000 Turkov. Turški premier Turgut
Özalje položaj ocenil kot »sramoto za človeštvo«, bolgar-
ski voditelj Todor Živkov paje hladnokrvno pozval turško
vlado, naj odpre mejo in sprejme vse »bolgarske musli-
mane ki žele v Turčijo«. Teh pa živi v Bolgariji približno
poldrugi milijon. Živkov si najbrž predstavlja, da se je
velike čistke lotil kar najbolj demokratično - saj je vendar
4. STRAN - NOVI TEDNIK
22. JUNIJ 1911,
Ideja - borza inovacij in patentov?
Potem ko je bila lani prekinjena
rdeča nit sejma Ideja, je bil ta sejem
letos spet na začetku, a vsaj z bolj
jasno idejo, kako naprej. Predvsem
so se okrog tega, kako sejem organizi-
rati v prihodnje dogovorili, da bo tre-
ba več inventivnosti tako pri organi-
zatorju kot tudi razstavljalcih, pa tu-
di še pri kom drugem, če bodo hoteli
Celje narediti za sejemsko mesto. Ob
letošnji Ideji, četudi je to predvsem
poslovni sejem, namreč ni bilo opazi-
ti, da je na Golovcu sejem.
Priznani slovenski inovatorji med
obrtniki pravijo, da je zasnova sejma
dobra, da pa bo treba narediti več, da
bi pripeljali kar največ novih idej. Slo-
venci namreč nimamo svoje predstavi-
tve inovacij in v Celju si želijo, da bi bil
sejem Ideja za takšno predstavitev
osrednje mesto. Organizator tako ob-
ljublja, da bodo tudi Lobetove nagra-
de prihodnje leto podeljevali na Ideji,
menda pa bo imela predstavitev tistih
inovacij, ki jih finančno tudi sama
podpira še Ljubljanska banka. Ob tem
pa bo treba zagotoviti tudi ocenjevanje
na visokem strokovnem nivoju, s^ le
tako podeljena nagrada omogoča, da
lahko inovatorji svoj izdelek bolje trži-
jo. Končni cilj vsega pa je borza inova-
cij in patentov.
Pravtako naj bi Ideja enkrat letno
privabila vse tiste, ki nudijo kakršna-
koli poslovna darila in propagandna
sredstva. Samo med zasebniki v Slo-
veniji je namreč 130 proizvajalcev. Le-
tošnjega sejma se jih ni udeležila niti
tretjina, zato bo treba več osebnih kon-
taktov z njimi.
In kako je pri tretjem sklopu Ideje,
pri ponudbi računalniške opreme?
Prevladovala je poslovna informatika,
kar pomeni, da gredo ponudniki še
vedno po lažji in bolj donosni poti.
Opreme, ki bi podprla tako tehnološke
kot razvojne procese, skorajda ni bilo.
Vprašanje je sicer, koliko so jo zaradi
sedanjih cen obrtniki sposobni kupo-
vati, a to vseeno ne bi smela biti ovira,
da tovrstna oprema ne bi začela voditi
proizvodnih procesov tudi v zasebnih
obratovalnicah. Obrtniki so sicer bolj
znani po tem, da od velikih sistemov
odkupujejo odsluženo tehnologijo in
iz nje iztisnejo tisto, kar večje firme
niso bile sposobne. Glede na te spo-
sobnosti se lahko te vprašamo, kakšen
bi bil šele izkoristek računalniško po-
vsem opismenjenega obrtnika. Brez
dvoma velik, zato je prav, da tovrstna
V skladu z željo, da se vsi inovacij-
ski dosežki v drobnem gospodarstvu
in obrti sčasoma prestavijo z jesen-
skega obrtnega sejma na sejem Ideja,
so na letošnjem sejmu prvič podelili
nagrade za najboljše inovacije. Prvo
nagrado je dobil Roman Sušnik iz
Krašnje za novo obliko avtomobilske
školjke iz armiranega poliestra, dru-
go Vili Poznik iz Celja za sistem vi-
braterm, tretjo pa so prejeli Janez
Zupan iz Naklega za komplet stolov
in miz za otroke z večstransko priza-
detostjo, Vili Meglič iz Maribora za
odsesovalne naprave in Jože Bider iz
Dol suhe za trosilnik silaže.
Posebno priznanje so podelili tudi
COŠ Fran Roš za prizadevno delo
z mladimi na področju inovacij.
ponudba, specializirana predvsem za
drobno gospodarstvo, ostane ena treh
osrednjih niti ponudbe na sejmu idej
tudi v bodoče.
R. PANTELIČ
KOMENTIRAMO
So poslovna darila podkupnina?
Dilema, ali so poslovna darila tudi moralno in tržno
opravičljiva, verjetno še ne bo tako hitro razčiščena in
tudi na posvetu, kije bil na to temo na sejmu Ideja, ni
bila.
Jasno je, da se darila dajejo z namenom, pridobiti
nekoga drugega za neko dejanje ali opustitev dejanja,
ali z namenom, da nek odnos ostane nespremenjen. Če
odmislimo obdarovanja zaradi osebne pozornosti do
nekoga, bi lahko kar rekli, da gre pri obdarovanju za
podkupovanje, vendar pa, če to povežemo s tem, da
darilo opravlja funkcijo propagande, skrbi za ugled
podjetja, da predstavlja izraz pozornosti do poslovnega
partnerja, potem lahko v okvirih razmišljanj o poslov-
nosti govorimo o »legalni« obliki podkupovanja.
A vendar kje so sploh limiti, kje je meja med pod-
kupnino in poslovnim darilom ? Nekateri so, žalujoč za
dogovorno ekonomijo, vneti zagovorniki limitov na
tem področju in predlagao celo uzakonjanje okvirjev,
od kod naj segajo limiti pri obdarovanju. Sam bi se
izognil vsakršnim zakonom in limitom, saj Smo jih
imeli v zadnjih štirih desetletjih dovolj in preveč. Zato
naj vsako podjetje, če naj bi res postalo samostojno na
tržišču, samo določalo tein druge limite, ter se skratka
tržno ravnalo tudi na tem področju, ne glede da bo
omenjena dilema zaradi svoje moralne plati vedno na
tehtnici.
R PANTF.T.Tr
Zahtevne elektronske naprave
Dops iz Šentjurja se je lotil tudi proizvodnje
šentjurska delovna orga-
nizacija za opravljanje po-
slovnih storitev' (Dops), or-
ganizacija, okoli katere se
plete večina dognanj na
družbenem področju v obči-
ni, post£ga vse bolj tudi po-
djetniški subjekt. Razen
svetovalnih, inženiring in
drugih uslug namreč zače-
njajo tudi s produkcijo, saj
so tržišču ponudili nove so-
dobne elektronske digital-
ne govorne naprave: Dito,
in Dito-S, pripravljajo pa se
še na proizvodnjo sodobnih
učil.
V Dopsu so po besedah vo-
dje Borisa Križmančiča
v skladu z družbenimi in go-
spodarskimi spremembami
prestrukturirali svojo dejav-
nost v bolj tržno naravnane
programe. Njihova dejav-
nost tako postaja nadgraje-
vanje dela za interesne skup-
nosti. Zasnovali so namreč
inženiring za področje zak-
ljučnih del v gradbeništvu,
ustanovili pa so tudi stano-
va^ sko zadrugo. Njihova
najnovejša dejavnost je tudi
produkcija.
Izven Dopsa so oblikovali
dve skupini zunanjih sode-
lavcev, ki sta pripravljali vse
potrebno za začetek proiz-
vodnje. Trg so prvič preizku-
sili na sejmu Ideja in sejmu
elektronike v Ljubljani. Do
proizvodnje v okviru Dopsa,
kjer so zaposlili dva inžčniija
elektronike, so v začetku le-
tošnjega leta prišli na po-
dročju digitalnih govornih
naprav, medtem ko so pri
proizvodnji učil še vedno
v fazi priprav, ki potekajo iz-
ven delovne organizacije.
Dejstvo, da bodo s t. i. elek-
tronsko Newtonovo mizo
opremili vse šentjurske šole
govori v prid temu, da bo
morda tudi ta proizvodnja
kmalu pod okriljem Dopsa.
Pri proizvodnji digitalnih
govornih naprav gre za spe-
cializirano, namensko proiz-
vodnjo naprav, ki za kupce
predstavljao izboljšanje
kvalitete storitev (predvsem
pri posredovanju informa-
cij). Naprava DITO predstav-
lja odzivnik informacij, ki
opozarja, da je določena tele-
fonska številka spremenje-
na. S tem, ko lahko odgovar-
ja kar 32 klicočim naenkrat
(sinhrono in simultano), na-
prava bistveno razbremenju-
je telefonsko omrežje in iz-
boljšuje kvaliteto usluge.
Nekatere pošte, med njimi
tudi celjska jo že uporab-
Ij^o.
DITO-S, ki ima 2 megaby-
te spomina, lahko naslovni-
ku pošilja od 30 sekund do
štirih minut dolgo informa-
cijo, zato je uporaben za da-
janje informacij o vremenu,
tečajnih listah, lotu, dežur-
stvih, turističnih informaci-
jah, reklamiranju, stanju na
cestah, voznih redih, o prire-
ditvah. Uporaben je povsod,
kjer je interes približati neko
informacijo čim širšemu
krogu ljudi. Poleg tega proiz-
v^^o še napravo modul AP,
ki je namenjena za dajanje
kratkih nespremenljivih in-
formacij v železničarskih av-
tomatskih centralah in tele-
fonskih centralah elektrogo-
spodarstva.
Drznejših marketinških
akcij se z novimi proizvodi
še niso lotili, ker so čakali na
potrebne ateste, ki so sedaj
pridobljeni.
V Dopsu so torej izkoristili
tržni polož£0 in začeli s proiz-
vodnjo zahtevnih naprav, ki
za večje proizvajalce ni zani-
miva, ker ne gre za masovno
proizvodnjo, ptt; ki bi ji to
lahko bila koristna stranska
dejavnost, pa zanjo ne kaže
zanimanja zaradi svojega
monopolnega položćya in sa-
mozadostnosti. Na srečo pa
poštarji vs£U kažejo zanima-
nje za izboljšanje svojih
uslug, saj so zahtevnejšo na-
pravo že kupile pošte v Ce-
lju, Ljubljani, Zagrebu, No-
vem mestu...
R. PANTELIČ
Avto športne oblike
Ro. s. Mobil na podvozju Zastave
»Originalna, sodobna in iz-
virna izvedba avtomobila iz
poliesterskih vlaken, pri kateri
je uporabljenega veliko znanja
in estetske zasnove, ki se sp^a
s športnim videzom...« Tako
bi na kratko z n^bolj bistve-
nim označili prvo inovacijsko
nagrado na sejmu Ideja 98, ki
jo je za »školjko« športne obli-
ke avtomobila RO.S.Mobil
prejel strojni inženir Roman
Sušnik iz Krašnje pri Lukovi-
ci. Oblika in konstrukcija avto-
mobila n^modernejših oblik
le zasnovana na podvogu Za-
tavinih avtomobilov yugo,
Ugo skala in koral 55, pa tudi
pogon in namestitev obes in
Irugih sklopov je prirejen tem
'vtomobilom.
Prednost te karoserije šport-
lih oblik (stane približno polo-
/ico yuga) je tudi v manjši po-
•abi goriva, avto pa ima kljub
7,elo športnem videzu pet sede-
žev. Zaenkrat je primeren za
samograditelje, med katerimi
je že toliko zanimanja, da jim
inovator Sušnik letos veijetno
ne bo kos. Zato razmišlja
o možnih inačicah nadaljnje
proizvodrye. Ali bo ustanovil
kakšno mešano podjetje ali bo
proizvodnjo uredil na klasič-
nih kooperacij skih zasnovah
še ne ve, odločil pa se bo po
obrtnem sejmu v Celju, kjer bo
nov »plastičen« avto, ki seveda
ne ijavi, lahko videlo še več
ljudi.
Sušnik je še povedal, da se
Crveni zastavi ne bo udinjal in
da ga bodo ti, če bodo želeli
sodelovati, že našli sami. Z na-
šim nćOvečjim proizvajalcem
ima slabe izkušnje. Lani je na-
mreč izumil peto prestavo za
avtomobile yugo in stoenko,
a pri Zastavi za to ni bilo zani-
manja. Zakću, ni izvedel, pa če-
tudi isti zadevo še vedno uva-
ia^o.
R. P.
Tajfunova
izvozna
usmeritev
V Tajfunu na Planini pri
Sevnici bo sredi julija po-
tekel ukrep družbenega
varstva, ki so ga sprejeli
sredi leta 1987 in lani po-
daljšali za leto dni.
Lani so poslovali pozitiv-
no, čeprav v tej Hmezadovi
delovni organizaciji meni-
jo, da Tgjfunov kmetijski
program, dolgoročno, ne
prinaša akumulacije. Z iz-
vozno naložbo v Al-ko hobi
program začenjajo dolgo-
ročno sanacijo, ki se bo na-
daljevala s sortiranjem do-
mačega programa.
Lani so poslovno leto
zaključili s pozitivnim re-
zultatom, ugotovili pa so,
da je potrebna tudi dolgo-
ročnejša tehnološka preno-
va. Naložba v Al-ko pro-
gram, v opremo in objekt,
je znašala konec maja 7 mi-
lijard din. S poskusno pro-
izvodnjo bodo začelo letos,
potem ko bodo prejeli oro-
dja zahodno nemškega
partnerja Al-ko, s katerim
so navezali prve stike lani.
S posredovanjem Koviru)-
tehne so nato decembra
podpisali pogodbo o proiz-
vodryi 100 tisoč kosov
krožne žage NHS, za čas
petih let. Opremo in surovi-
ne bo vložil Tajfun, ki bo
financiral naložbo s po-
močjo sredstev za manj raz-
vite in tudi z razvojnim di-
narjem. Vrednost izvoza iz
pogodbe znaša skoraj 11
milijonov DEM.
BJ
Pomembni rezultati
razvojnega oddelka
Penomat iz Gradnje za lažje delo in
boljšo kakovost
V Gradnji v Latkovi vasi
namenjajo vso pozornost raz-
vojni dejavnosti in uspešno je
tudi delo razvojnega sektorja,
ki ga vodi Dejan Bošnjak.
Razvojni sektor uspešno so-
deluje tudi z nekaterimi repu-
bliškimi in zveznimi institu-
cijami ter inštituti, rezultat
dela pa je tudi vrsta novih iz-
delkov. Tako so v Gradnji
med drugim izdelali tudi pe-
nomat, ki precej olajšuje pro-
izvodnjo.
Leta 1987 so v Gradnji začeli
v sodelovanju z Zavodom za
raziskavo materiala iz Ljublja-
ne vpeljevati novo tehnologijo
izdelave betonskih izdelkov,
tako imenovanih penobeto-
nov. Penobeton je po nastanku
mlcOši material, vendar si je
v svetu ^e utrdil mesto v proiz-
vodnji gradbenih elementov in
konstrukcij. Penobeton je se-
stavljen iz mineralnega agrega-
ta, cementa, vode in pene, za
izdelavo pa so v Gradnji izdela-
li avtomatsko prenosno napra-
vo Penomat, ki jo izdelujejo tu-
di za zunanje naročnike. Z vpe-
ljavo tehnologije penobetonov
so se zelo izboljšali pogoji dela,
sai odpadejo vsi večji fizični
napori in drugi vplivi, kot so
denimo vibracije, izboljšala pa
se je tudi kakovost gotoyih iz-
delkov, saj je penobeton to-
plotno izolativen, odporen pro-
ti zmrzovanju m vodotesen.
V Gradnji izdelujejo iz penobe-
tonov večino sestavnih delov
notranjih in zunanjih kami-
nov, etažne dimnike, blok etaž-'
ne dimnike in etažne ventila-
cije.
Pred kratkim pa so začeli ^
v kornbinaciji s penobeto-
nom uporabljati tudi mikro-
armaturo, ki je lahko kovin-
ska ali pa iz polipropilenskih
vlaken. Z uporabo mikroar-
mature so še povečali kako-
vost proizvodov in zmanjšali i
stroške izdelave elementov, j
Üporaba mikroarmiranih j
penobetonov, kjer je armi-
ran vsak kubični centimeter
betona, omogoča veliko svo-
'bodo pri oblikovanju ele-|
mentov, kar še posebej pride
do izraza pri vrtnih kaminih
in posebnih oblikah dimni-
kov ter elementov za njih-
Elementi so odpornejši za
transport in ostale zunanje
vplive.	J
Z uporabo vseh teh ele-
mentov in osvojenimi tehno-
loškimi postopki se Gradnja
uvršča med najnaprednejše
delovne organizacije v svoji'
branži, kar potrjuje tudi prO"'
daj a izdelkov, saj se kljub
zmanjšanju naložb v Jugo,
slaviji, nenehno povečuje, i
.TANF7. VTT.nENlKi
Za boljše sodelovanje
Celjska Kovinotehna že
vrsto let sodelige s sestav-
ljeno organizacijo Valjarna
bakra in aluminija iz Sevoj-
nega v občini Titovo Užice.
Pred dnevi so v Celju pri-
pravili predstavitev pro-
gramov Valjame in se dogo-
varjali o nadaljnjem sode-
lovanju.
Sestavljena organizacija iz
Sevojnega ima enajst delov-
nih organizacij z 8 tisoč zapo-
slenimi, njen program pa ob-
sega številne polizdelKe in
končne proizvode iz bakra in
aluminija. Čeprav so pred-
stavniki Sevojnega z doseda-
njim sodelovanjem s Kovi-
notehno zadovoljni, pa oce-
njujejo, da bi bilo lahko še
boljše. Ali, kot je dejal pod-
predsednik poslovodnega
odbora sozda Mirko R. Dra-
gičevič, da je slovensko trži-
šče zanje zanimivo, ker ima
veliko kupno moč in zane-
sljivey poslovne partnerje.
»Pričakujemo, da se bo po-
nudba naših izdelkov izbolj-
šala, zato smo zadovoljni, da
je Kovinotehna pripravila
takšno predstavitev v Celju.
Radi bi predvsem slišali zah-
teve kupcev in se jim v ok^ ,
ru naših možnosti prilago^J
li, kar velja zlasti za vse fjjj
trejši razvoj elektronske
dustrije,« je povedal P" .
predsednik Dragičevič. ^¡^
Foto: EDI MASN^^
,f JUNIJ 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 5
flič več Nama
^alec
Temeljna organizacija
Veleblagovnica Žalec, ki je
joslej delovala v okviru
¿elovne organizacije Na-
03 Ljubljana, se bo pre-
jblikovala v Trgovsko po-
letje Žalec in se vključila
y sozd Hmezad.
Tako so sklenili delavci,
zaposleni v žalski velebla-
govnici in prodajnem cen-
v Levcu na referendu-
mu, ki je bil minuli četrtek,
jjeferenduma se je po po-
datkih vodje veleblagovni-
ce udeležilo 97 odstotkov
zaposlenih, za izločitev te-
nieljne organizacija pa je
glasovalo 75 odstotkov de-
lavcev.
V temeljni organizaciji
v Žalcu se niso strinjali
s predvidenimi spremem-
bami v delovni organizaciji
Nama Ljubljana. Le-ta naj
t)i se preoblikovala v po-
djetje, temeljne organizaci-
je pa bi bile poslovne eno-
te. Po oceni Žalčanov bi
takšna ureditev prizadela
poslovnost in pa nadaljnji
razvoj, zato so izbrali lastno
pot.	IB
Prekvalificirali
lodo 239
ielavcev
Delovne organizacije v Slo-
teniji so do konca februarja
kapovedale 12 tisoč presežkov
klavcev, posamezne ocene pa
ovorijo tudi o 93 tisoč delav-
k V žalski občini zaenkrat še
ападо hudih težav s presežki
tiovne sile, jih pa pričakujejo
I med prvimi so program
îkvalifikacij in dokvalifika-
j pripravili v sozdu Hmezad.
Prekvalificirali in dokvalifi-
nli bodo 239 delavcev (16 de-
iev je iz Agrine, 19 delavcev
ïding Rubina, 180 delavcev
lekarne in 24 delavcev Stroj-
I). Izven žalske občine pred-
devajo prekvalifikacijo in
¡kvalifikacijo še v Hramu
naije in Tajfunu. Za izobra-
^anje delavcev bodo po se-
¡njih izračunih potrebovali
C2 milijonov dinarjev. Tega
tnaija občina niti delovne or-
mizacije same nim^o, raču-
äjo pa na združena sredstva
n zvezni skupnosti za zapo-
evanje. Člani žalskega izvrš-
ila sveta so na eni svojih zad-
lAsej, ko so obravnavali pro-
dne, sklenili, da bodo ves
fiar, ki je na voljo v občinski
^pnosti za zaposlovanje, na-
gnili Strojni Žalec. To pa za-
"li tega, ker je Strojna lani
"•"lagala reševati dva pereča
''blema v tej občini; prevzela
^namreč šempetrski Lik in pa
®ntano.
IB
Pisanica počitniških vrtiljakov
Kako smo se na Celjskem pripravili na čas brez šole?
Težko pričakovane počitni-
ce so tu. Prekratke, bi rekli
šolarji, in predolge, če bi vsa
ta armada generacije, ki ra-
ste, ne imela dva meseca kaj
pametnega početi, če bi bila
ves čas prepuščena sama sebi.
Tudi prosti čas je treba ko-
ristno preživeti, zato bi ne bilo
prav, če bi ustvarjalnost in po-
let naše mladine v tem času
zanemarili. Združiti prijetno
s koristnim, bi bil pravšnji re-
cept za počitniški čas. Ta čas
pa je tudi takšen, ki staršem
povzroča nemalo skrbi, zlasti
tistim v mestnih oziroma indu-
strijskih centrih, ko je bojazen
da bi bili otroci dobršen del
dneva prepuščeni ulici. Sku-
pen družinski dopust je pač
mnogo krajši od šolskih počit-
nic. Ta bo letos še manj obmor-
sko naravnan in privilegij ti-
stih otrok, katerih starši ne raz-
mišljajo o socialnem kruhu in
štipendijah iz združenih sred-
stev.
Da bi te reizlike vsaj delno
ublažili, so v občinah pripravili
letovanja za otroke iz socialno
šibkih družin in jim z družbe-
no pomočjo omogočili stik
z morjem in zdravjem. Sicer pa
so v občinah na celjskem ob-
močju različno pristopili k or-
ganiziranju letošnjih počitnic,
pri tem pa so se bržčas ozirali
po izkušnjah iz minulih let.
Glede na različnost ponudbe
se je treba tudi vprašati, ali so
se te naloge povsod lotili do-
volj. zavzeto in odgovorno.
Zgovarjati se zgolj na denar, bi
bilo neumestno, saj je tudi čeč-
kanje in slikanje po asfaltu lah-
ko sila zabavno početje. Kakš-
na je torej počitniška ponudba
za utrujene glavice naših šo-
larjev?
Celje
Občinska zveza prijateljev
mladine Celje je pripravila štiri
počitniške programe: prvi je
letovanje predšolskih in šol-
skih otrok v Savudriji od 2. do
11. julija. Mladi bodo pestro in
ustvarjalno preživljali prosti
čas v mednarodnem kampu
otroškega letovišča iz Zagreba,
cena tega letovanja pa je 640
tisoč dinarjev. Drugi program
je dnevno letovanje na Gričku
v petih izmenah. Otroci se bo-
do vsak delavnik zbrali pred
Vrtnico ob 9. uri, do 15. ure pa
se bodo vrnili domov. Priprav-
ljenih je vrsta aktivnosti, ki bo-
do prilagojene starostni stop-
ryi otrok. Cena petdnevnega
letovanja je 150 tisoč dinarjev.
Naslednji je biološki razisko-
valni tabor na Šmoho^u v iz-
menah od 3. do 6. julija in od
10. do 13. julija. Tu bodo na
svoj račun prišli mladi razisko-
valci od 5. do 8. razreda osem-
letke, cena tabora pa je 240 ti-
soč dinarjev. Kot zadrgega po-
nuja Zveza prijateljev mladine
Celje program dela z otroki
v kr^evnih skupnostih za
predšolske in šolske otroke,
vsak teden v juliju in avgustu,
pod pogojem, da se bo v posa-
mezni Icr^evni skupnosti pri-
javilo vsaj 15 otrok. Program
vključuje vrsto aktivnosti, izle-
tov, iger, obiskov kulturnih
ustanov in tekmovanj. Cena te-
ga petdnevnega programa je
50 tisoč dinarjev. Vse informa-
cije o programih so na voljo na
številki 29-254.
Mozirje
v mozirski občini v času počit-
nic ne pripravljao nikakršnih
aktivnosti za otroke. Razmi-
šljali so sicer, kaj bi pripravili,
vendar so tako starši kot otroci
menili, da ne potrebujejo no-
benih oblik organiziranega le-
tovanja ali drugih aktivnosti.
Laško
v laški občini imajo tako
predšolski kot šolski otroci kar
nek^ možnosti za počitniko-
vanje s svojimi vrstniki po so-
razmerno ugodnih cenah. Sku-
paj z otroki iz pobratenega Vr-
bovca bodo v Nerezinah na Lo-
šinju predšolski otroci letovali
od 23. junija do 3. julija, šolski
otroci pa v dveh skupinah, od
23. julija do 12. avgusta. Za po-
čitnice na morju imajo še pro-
stor.
V DPM so pripravili še ne-
kajdnevno taboijenje 25. otrok
na Kopitniku, v Radečah pa
obljubljajo popestrene interes-
ne dejavnosti za mlade, pod
nadzorstvom mentorjev, in ko-
panje na bazenu v Radečah.
Slovenske Konjice
v konjiški občini nimajo
lastnih zmogljivosti za letova-
nje otrok, vendar le-ti zato ne
bodo ostali doma. Letos bodo
že tretje leto letovali v Pacugu
pri Strunjanu, kot gostje Zveze
prijateljev mladine Vič-Rud-
nik. Tja bo odšlo 120 otrok iz
vseh osnovnih šol v občini.
Ker je bilo povpraševanje za
kolonijo ob morju letos še po-
sebej veliko, so imeli socialni
delavci v šolah veliko dela. Na
morje so na svoj predlog posla-
li socialno in zdravstveno
ogrožene otroke. Tudi cena le-
tovanja se močno razlikuje gle-
de na posameznika. Lestvica
prispevka staršev se vzpenja
od 50 tisoč do 550 tisoč di-
narjev.
Sicer pa bodo v Slovenskih
Konjicah poskrbeli, da bodo
počitnice prijetne tudi za tiste,
ki bodo ostali v domačem kra-
ju. Več aktivnosti pripravlja
Zveza društev pri^jateljev mla-
dine skupaj s Turističnim dru-
štvom in krajevno skupnostjo.
Tako bodo organizirali bolšji
sejem, stojnice za meryavo
igrač »staro za staro«, organizi-
rali bodo živ-žav in poskrbeli
še za druge družabne igre.
Šentjur
Trideset otrok iz malih šol in
največ 170 šolskih otrok bo od
7. do 17. avgusta odšlo na tradi-
cionalno letovanje v počitniški
dom »Karlovac« v Selce pri
Crikvenici. S Karlovčani imajo
večletno pogodbo in z i^imi
dobro sodelujejo. V krajevni
skupnosti Šentjur-Center bo-
do, če bo dovolj zanimanja,
pripravljali v osnovni šoli kosi-
la za šolarje. Pripravljajo tudi
izlet v neznano, ki bo v začetku
avgusta, plavalne tečaje na ob-
novljenem šentjurskem baze-
nu in ogled filmov in risank.
Bolj ali manj bogate počitni-
ške dejavnosti za otroke pri-
pravljajo tudi v drugih krajev-
nih skupnostih.
Šmarje pri Jelšah
v tej občini ni programa za
letošnje počitnice. Lani so
v Rogaški Slatini za šolarje si-
cer nekaj pripravili, vendar je
bil odziv na ponudbo zelo slab.
V občinski izobraževalni skup-
nosti ocenjujejo, da je zanima-
nje za organizirane počitnice
slabo iz več razlogov, glavni pa
je v tem, da gre za pretežno
kmetijsko območje, za nestr-
njena in od centrov odmakrge-
na naselja, kjer je kar 40 od-
stotkov otrok-vozačev. Otroci
na kmetih pa preživljajo počit-
nice v naravi in pretežno de-
lovnem okolju, zato tu tudi ni
problem varstva otrok. Ponud-
ba v Rogaški Slatini in Šmarju
pa je takšna, kot je popraševa-
nje, torej je ni. Na moije, na
Debeli rtič pa bodo konec juni-
ja odšli otroci iz socialno ogro-
ženih družin in zdravstveno
šibki.
Žalec
v žalski občini pripravlja ob-
činska Zveza društev prijate-
ljev mladine letovanje na De-
belem rtiču. Četrtega julija bo
na pot krenilo 192 otrok in 18
spremljevalcev. Letovanje je
namenjeno predvsem otrokom
iz socialno šibkejših družin in
tistim, ki potrebujejo oddih na
moiju iz zdravstvenih razlo-
gov. Posebej so se letos posve-
lili rejencem, tako bo na Debe-
lem rtiču letovalo letos 40 re-
jencev iz žalske občine in še 13
otrok iz sosednjih občin. Za le-
tovanje vsakega otroka je bilo
treba zbrati 650 tisoč dinarjev,
minimalni prispevek staršev je
bil 160 tisoč dinarjev, odvisno
od lanskega dohodka.
Letovanje je tudi edina obli-
ka organiziranih počitniških
aktivnosti v tej občini, kajti
v preteklih letih so v Občinski
zvezi prijateljev mladine pri-
pravili vrsto prireditev, udelež-
ba otrok pa je bila izredno sla-
ba. Da pa šolarjem ne bo dolg-
čas, bodo zanje poskrbeli v ob-
činski matični knjižnici, kjer
pripravljajo program aktivno-
sti, med drugim zlasti ogled vi-
deo filmov.
Uspeh
viličaristov STC
Celje
v Celju imamo odlične vi-
ličariste. To so dokazali člani
ekipe Skladiščno transport-
nega centra iz Celja, ki so se
minulo soboto udeležili 22.
zveznega tekmovanja viliča-
ristov v Mariboru. V ekip-
nem delu tekmovanja je eki-
pa v postavi: Jože Sebič,
Mirko Pfeifer, Alojz Centrih
in Boris Vuk dosegla prvo
mesto, med posamezniki pa
se je Sebič uvrstil na drugo,
Pfeifer pa na tretje mesto.
M. A.
OKNO V JUÛOSLAVIJO
Piše: VLADO ŠLAMBERGER
283 političnih zapornikov
Po Jugoslaviji odmeva predlog Milana Kučana, pred-
sednika predsedstva CK ZKS, ki ga je izrekel v nedeljo
v Tacnu, naj bi ob 200. obletnici francoske revolucije
izpustili vse politične zapornike v Jugoslaviji, ki niso
zaprti zaradi nasilniških dejanj; enako naj bi pomilostili
tudi civiliste, obsojene pred vojaškim sodiščem, znano
slovensko četverico. Hkrati je še predlagal, naj bi ukinili
smrtno kazen, v okviru resničnih človekovih pravic pa
izpustili tudi tiste, ki so jih na Kosovu osamili in jih - po
mnenju mnogih pravnikov - protiustavno drže v zaporih.
Za koliko ljudi gre? Lani so zaradi političnih kaznivih
dejanj v Jugoslaviji obsodili 283 oseb (14 manj kot leta
1987). Največ jih je v zaporih zaradi širjenja nacionalnega
sovraštva in nestrpnosti - 150 (zanje je bil usoden člen 134
kazenskega zakona SFRJ), ugledu SFRJ je škodovalo 59
ljudi (člen 157), zaradi sovražne propagande je bilo obsoje-
nih 31 (zloglasni člen 133), združevanje zaradi sovražne
dejavnosti pa je spravilo v zapor 17 ljudi (člen 136). Med
zaporniki je največ delavcev - 147, potem kmetov - 44,
intelektualcev - 24, dijakov in študentov - 19; obsojenih je
bilo tudi 10 upokojencev, 4 obrtniki in 35 oseb drugih
poklicev.
Zdaj je na potezi predsedstvo SFRJ, ki je pristojno za
pomilostitve, vendar to dela po navadi za dan republike in
za Novo leto. Ali bodo dr. Janez Drnovšek in drugi v okr-
njenem osmercu, ki krmari našo državo, sprejeli ta pred-
log, bomo kmalu lahko videli.
Javni opomini v podjetjih
Veliko razprav - tam, kjer so dojeli smisel in cilje - je
zdaj o predlogu zakona o temeljnih pravicah v delovnem
razmerju oziroma njegovo bistvo - ukinitev monopola nad
delovnim mestom. Predlagatelj - zvezni izvršni svet - je
v obrazložitvi zapisal, da gre za odprtje trga. delovne sile,
kakršnega poznajo v razvitih državah, vendar na naš, bolj
civiliziran način. To pomeni, da zakon ni tako krut, kot je
v izrazitih tržnih gospodarstvih, kjer delavec čez noč
ostane brez dela. Vsekakor pa naj bi novi predpisi prispe-
vali, da bi tudi pri nas za delovna mesta uvedli konku-
renco, dali prednost znanju, pobudam in omogočili tudi
večjo gibljivost delovne sile.
Med bistvenimi novostmi so večje pristojnosti direktor-
jev (s tem je večja tudi njihova moralna in kazenska odgo-
vornost), ki naj bi po novem imeli večjo besedo pri določa-
nju plač, pri n^emanju, premestitvah, pa tudi pri odpuš-
čanju delavcev. Po novem tudi ne bo treba več razpisovati
delovnih mest, pač pa bo imel direktor podjetja pravico
sam izbirati tudi posadko, s katero bo delal in poskušal
poslovati čimbolj uspešno. Slabo se piše pripravnikom,
ker jih podjetja po črki zakona ne bodo več prisiljena
sprejemati, dobro pa bo sposobnim starejšim delavcem, ki
jih bodo lahko obdržali v službi, čeravno so izpolnili
pogoje za pokoj.
Za delavce se bo položaj zdaj spremenil tako, da bodo
tisti, ki niso pripravljeni dobro delati ali pa ne ustrezajo
zahtevam delovnega mesta, premeščeni na drugo delovno
mesto, ki ustreza njihovim sposobnostim; če takega delov-
nega mesta v podjetju ni, jim bo prenehalo delovno raz-
merje. Tistim delavcem, ki bodo »tehnološki presežek« (v
Sloveniji okrog 12.000), ne bo mogoče odpovedati službe,
dokler ne bo izpolnjena ena od njihovih petih pravic:
zaposlitev v drugem podjetju, ali prekvalifikacija, ali
dokup let za pokojnino, ali enkratno nadomestilo (v višini
24 povprečnih plač) ali denarno nadomestilo (zajamčena
plača) z dveletnim socialnim in pokojninskim zavarova-
njem.
Spremenjena bo tudi vloga sindikata v podjetju, ki bo ali
zaščitnik odpuščenega delavca ali pa bo celo sam zahteval,
da kakšnega delavca odpustijo. Direktor bo lahko delavca
najprej kaznoval z javnim opominom ali z denarno kaznijo
(največ do 15 odstotkov akontacije na mesečno plačo),
potem pa s predlogorri za odpustitev. O njej bo odločala
posebna disciplinska komisija.
Nasprotniki tega zakonskega predloga o delovnih raz-
merjih pravijo, da so bistveno okrnjene samoupravne pra-
vice delavcev, zagovorniki tržne usmeritve ZIS in s tem
tudi ukinitve monopola nad delovnim mestom pa pravijo,
da je samoupravljanja lahko toliko, kolikor vsakdo s svo-
jim znaryem, sposobnostjo in voljo do dela prispeva
k ustvarjanju dohodka in dobremu gospodarjenju po-
djetja.
Pojdite, severnjaki, v p. m.!
v Srbiji (ne samo na Kosovu) pa poteka diferenciacija,
ki jo je - hote ali nehote - sprožil pisec Momo Kapor
z intervjujem v niškem mladinskem glasilu Grafit.
Intervju je eden od biserov kulture naših »kulturnikov«.
Potem ko je Kapor med drugim napovedal, da bo »Srbija
v petih letih postala Švica, kaj bo s Hrvaško in Slovenijo
pa me ne zanima«, nam je sporočil:
»Če hočete, gospodje severnjaki, ostati v Jugoslaviji,
ostanite, če nočete, pojdite v p____m.....no.
Cenimo in spoštujemo Jugoslavijo še naprej, če pa je
napoti Hrvatom in Slovencem, naj gredo, bomo že videli,
kako jim bo. Po kolenih se bodo vrnili in nas prosili, če jih
sprejmemo. Ne bodo nas izgnali iz Jugoslavije. Tudi
nim^o ničesar, da bi bili lahko samostojni. J____ e se,
bratje! Še snega nimate več, saj je letos padal samo na
Kopaoniku. Še sneg jih ne mara. Če pa imajo sneg, lahko
samo z...'... o zadevo. Zdaj samo čakam na kakšno izjavo,
da so nekakšne militantne skupine na čelu z Miloševičem
prepovedale, da bi sneg padal tudi v njihovih krajih...«
Itd.
Okrožno sodišče v Nišu je v ponedeljek trajno prepove-
dalo to številko Grafita, ker je »v pogovoru z Momom
Kaporjem, slikarjem in književnikom, kršen člen zakona
o preprečevanju zlorabe svobode tiska in zakona o javnem
informiranju SR Srbije«. Ugotovljeno je tudi, da so
v intervjuju »napadene temeljne vrednote majhnega jugo-
slovanskega slovenskega naroda«, s tem je bila »javnost
vznemirjena«.
tradicionalnem srečanju borcev, ranjencev in partizanske sanitete v Jurkloštru je bilo
ij^^eljo še bolj slavnostno kot sicer. Odkrili so spominsko obeležje, ki so ga posvetili
J^m in aktivistom ter vsem kmetom, ki so prav tako veliko prispevali k zmagi nad
C^^torjem. »Po vojni jim tega nismo znali vračati,« je dejal slavnostni govornik dr.Her-
¿ Završnik in dodal, da na Kozjanskem ni bila izdana niti ena partizanska bolnišnica,
3em ko so bile v zgornjesavinjski dolini skoraj vse. Dr. Završnik je še dejal, da je bilo
intelektualcev v NOB n^več zdravnikov, bolničarjev in medicinskih sester. Od teh
dobra četrtina padla.
^jani Jurkloštra so z nedeljsko prireditvijo, ki jo je ves čas motil dež, počastili tudi svoj
^^^ni praznik.
VZ
4tit\e spomenika v Jurkloštru
6. STRAN - NOVI TEDNIK
22. JUNIJ 1911,
Gomilsko:
Referendum
v nedello
Krajani KS Gomilsko se
bodo v nedeljo na osmih
referendumskih mestih
po petih letih zopet odlo-
čali o uvedbi kr^evnega
samoprispevka. Če bo
uspel, ga bodo plačevali
pet let, z zbranim denar-
jem pa bi zgradili mrliško
vežo, sofinacirali telefon-
sko omrežje, komunalne
in infrastrukturne objek-
te. Odstotek plačevanja
za zaposlene bi bil 1,9 od
neto osebnega dohodka,
obrtniki bi plačevali 3 od-
stotke od zavarovalne
premije in enak odstotek
od neto osebnega dohod-
ka, kmetje 29 odstotkov
od katastarskega dohod-
ka ter tisti upokojenci, ki
jih določa zakon o samo-
prispevku 1,9 odstotka.
T. TAVČAR
Cesta Studence-Vrhe končana
V soboto popoldne je bilo v zaselku Studence v KS
Ponikva v žalski občini nadvse slovesno. Tu so namreč
predali v uporabo 2 km nove asfaltirane ceste Studence-
-Vrhe. Zbrane je najprej pozdravil predsednik gradbenega
odbora Srečko Lednik, nato paje o gradnji ceste spregovoril
predsednik sveta KS Ponikva Franc Volk in poudaril, da so
občani, ki so ob tej cesti doma (teh je 28), prispevali po
6 milijonov dinaijev in opravili po 150 udarniških ur, velik
pa je bil tudi prispevek delovnih organizacij. V kulturnem
programu je nastopil mešani pevski zbor Ponikva pod vod-
stvom Alojzije Turnšek, cesto pa je simbolično, s prerezom
traku,'predal namenu najstarejši krajan - 86 letni Ivan
Cokan (na sliki).
TONE TAVČAR
Občina v znamenlu praznikov
Slavili so v treh krajevnih skupnosti občine Žalec
Minuli teden so se v treh
krajevnih skupnostih žal-
ske občine (Šempetru, Letu-
šu in Braslovčah) zvrstile
številne prireditve ob kra-
jevnih praznikih, ki jih
praznujejo v spomin na do-
godke iz NOB.
V Šempetru je bil višek
praznovanja v petek, ko so
prišli na tridnevni obisk kra-
jani KS Bela voda iz občine
Kruševac. Šempeterčani so
jim pripravili lep sprejem,
nato pa je bila slavnostna se-
ja skupščine KS, ki so ji pri-
sostvovali tudi kr£gani KS
Bela voda. Slavnostni govor- '
nik je bil predsednik skupš-
čine KS Šempeter Miran
Cvenk, podelili so tudi priz-
nanja, ki so jih prejeli: Le-
opold Rajh, Ivan Pernovsek,
Boška Zolnir, Mihaela Ku-
der. Ivica Čretnik, Jože
Tkavc, Rudi Florjane in Jože
Štorman. Praznovanje so
sklenili v soboto s strelskim
in gasilskim tekmovanjem.
V	Letušu so bile vse aktiv-
nosti v soboto. Tudi tu so po-
delili na slavnostni seji pri-
znanja. Bronaste odličja OF
so prejeli Slavko Korošec,
Ivan Rat, Jože Rasenstein,
Igor Jelen; priznanje KS pa'
je prejel predsednik sveta
KS Letuš Janko Jager.
V	KS Braslovče so bile pri-
reditve od 4. do 18. junija.
Najpomebnejša pridobitev
je vodovod v Podvrhu, kjer
je pitno vodo dobilo 15 do-
mačij. Slovesne seje se je
udeležila delegacija pobrate-
ne KS Д oj sko iz Goriških
Brd in Števeijana. Zlati grb,
kot najvišje priznanje, so za
dolgoletno delu v KS prejeli
Franc Kodre, Lado Turnšek
in ŠŠD OŠ Braslovče.
Praznovanje krajevnega
praznika v Gotovljah poteka
ta teden. Jutri bo slavnostna
seja, na kateri bodo pregle-
dali uspehe v letošnjem letu
in podelili priznanja ter po-
slušali kulturni program.
T. TAVČAR
Tako je Lado Turnšek, predsednik režijskega odbora za
gradnjo vodovoda v Podvrhu v KS Braslovče v nedeljo
dopoldne odprl pipo in predal vodovod v uporabo. Kra-
jani so skopali več kot 2km jarkov, pri čemer je bilo
opravljenih več sto udarniških ur, več sto traktorskih ur,
veliko pa so prispevali tudi v denarju.
Sedmo nadaljevanje
Razpočnik! za proge
V torek, 19. oktobra - torej natanko mesec dni po
proslavi na Ostrožnem - smo poročali o celjskem
podjetju Pyrota, ki je začelo osvajati nove izdelke.
Le malokdo še ve, da smo prd davnimi leti imeli
v Celju podjetje, ki je izdelovalo svetlobne rakete,
petarde, izdelke za ognjemete in podobno. Takole srrio
poročali:
»VPyroti so začeli izdelovati razpočnike za pregled,
nike železniških prog. Razpočnik je naprava, ki jo
preglednik namesti na železniški tir v tistem primeru,
če hoče strojevodjo in vlakovodjo opozoriti na pokvar-
jeni tir. Ta naprava razvije močan pok, čim nanjo zape-
Ije lokomotiva. Ta pok je opozorilo strojevodji, da naj
vlak takoj ustavi.
Železničarji pa so odjemalci še enega novega proiz-
voda iz Pyrote in to bakle za odtajanje zamrznjenih
delov. To so smolnate ali pa parafìnske bakle, ki jih
železničarji uporabljajo v hudi zimi, kadar jim zamrz-
nejo cevi ali drugi deh stroja,«
Ni slaba reč takle razpočnik. Zapelješ nanj, pa
poči... Ko bi se ga dalo uporabiti pri cenah, da bi
s pokom opozaijal na prehudo zvišanje! Pa kaj, ko
Pyrote ni več, ni pa znano, kdo zdaj razpočnike izde-
luje ...
Neugotovljenega dne v oktobru smo v poročilih
gospodinje obvestili, da bodo državna kmetijska pose-
stva iz celjske okolice prodajala krompir za ozimnico
pa 10 din za kilogram. Veselja pa je bilo kmalu konec,
kajti že 23. oktobra smo resignirano poročali:
»Pred dobrim tednom napovedana intervencija
kmetijskih posestev iz okolice Celja, o kateri so pisah
naši časopisi in ki smo jo tudi mi vimenu potrošnikov
pozdravili, je iz neznanih vzrokov izostala. Zaman pri-
čakujejo celjske gospodinje obljubljenih 22 vagonov
krompirja po 10 dinarjev, ki naj bi jih kmetijska gospo-
darstva dnevno vozila v zadostnih količinah na tržnice
in na zato določena mesta.
Kje je vzrok, da se obljube ne izpolnjujejo? Celjski
potrošniki se upravičeno vprašujejo ali ni po sredi
dobičkarstvo proizvajalcev, da bi krompir prodajali po
višjih cenah? Brez dvoma zahteva takšna nedosled-
nost ostro in upravičeno grajo, povzročitelje pa je treba
poklicati in jim dati primerno lekcijo.«
Kako je bilo s tisto lekcijo, iz poročil ni mogoče
razbrati. Pa tudi če je bila - huda in ostra - ni veliko
zalegla. Zgodovina se pač ponavlja, razpočnike pa so
uporabljali samo železničarji.
Rekordna udeležba
Občinski štab civilne zaš-
čite občine Žalec je v okviru
praznovanj Dneva civilne
zaščite, 20. junija, in prazni-
ka občine Žalec pripravil
zaključek izobraževalnih
aktivnosti s pregledom
usposobljenosti gasilskih
enot civilne zaščite in enot
prve medicinske pomoči.
Prireditev je bila minulo
soboto dopoldne v Veliki Pi-
rešici, udeležilo se jo je 21
gasilskih enot in 18 enot pr-
ve medicinske pomoči iz or-
ganizacij združenega dela in
krajevnih skupnosti. V letu
1989 posebno pozornost po-
svečajo zaščiti človekovega
okolja in nesrečam z nevar-
nimi snovmi, kar je bila tudi
osnovna predpostavka za na-
črtovanje in usmepanje pra-
vilnega usposabljanja pri-
padnikov^ civilne zaščit?
v občini Žalec.
Med gasilskimi enotami so
najboljšo usposobljenost
prikazale enote iz TT y
bold, KS Vransko in KS^
že, med enotami prve глЧ
cinske pomoči pa DO Cel^
Arja vas, KS Liboje,
Gradnja Žalec itd.
Istočasno je bila tudi
nostna seja Občinskega л
ba civilne zaščite, ki je l'i
drugim ocenil pripravljal^
enot civilne zaščite in ug^l
vil, da bi pripadniki civj^
zaščite ob morebitni еИ
ški katastrofi ali drugi
nesreči učinkovito iz^^
akcijo zaščite in rešev34
Zlati grb republiškega
civilne zaščite je prejel ^
gdan Pečar, priznanja j
činskega štaba CV so P^^i
Ivan Četina, Jože Žolnif; 2
vard Fras, GD Velika Рп
ca in CPC DE Asfalt, каПЈЈ
lom Velika Pirešica. Na П
netku enote CV iz Liboj П
akcijo.	J
TONE TAV<-^
REKLI SO:
Ciril Pšaker, star 97 let ob
srečanju starejših krajanov
KS Braslovče:
»Odkar v naši krajevni skup-
nosti pripravljajo srečanja sta-
rejših krajanov, se jih udeležu-
jem in se jih tudi bom, dokler
bom mogel. Imam 97 let in
sem najstarejši krajan braslov-
ške krajevne skupnosti. Na
srečanju je bilo veselo, nasme-
jali smo se, pogovorili in tudi
zapeli. Mojih vrstnikov ni več,
zato imam okrog sebe same
,mlade'. Hvala vsem, ki so nam
to srečanje pripravili!«
T. TAVČAR
Čas teče, svinjarije ostanejo
železniška postaja v Radečah je brez konkurence
Kot jara kača se vlečejo
problemi, ki so na tak ali
drugačen način povezani
z železniško postajo, bolje
rečeno z barako v Radečah.
Nemogoče je trditi, da so
krajani storili premalo, da
bi prišli do nove postaje,
vendar ušesa odgovornih
v železničarskem gospodar-
stvu ostajajo gluha.
V obupu nad stanjem so se
zbrali tudi bivši in sedanji
železničarji iz Radeč (malo
manj kot 300 jih je) in poslali
delegacijo v Ljubljano. Od-
govor, ki so ga dobili v Ljub-
ljani je jasen. Tudi v tem letu
je železniška postaja v Rade-
čah izpadla iz načrta. So pa
odgovorni v Ljubljani ven-
darle bili tako modri, da so
Radečanom svetovali, naj
poskušajo sredstva vendarle
izbrskati nekje v kraju, saj
železniška postaja vendarle
kvari ugled njihovega kraja.
Po petnajstih letih torej
nič novega. Precej pa je bilo
postoijenega v KS Radeče.
Odkupili so namreč primer-
no lokacijo, ki bi bržkone na-
membno lahko služila tudi
v druge namene, za lokacijo
so dobili tudi odobritev var-
stvenikov okolja in ostalih.
Skratka vse, razen denaija,
je v Radečah pripravljeno za
postavitev nove, spodobne
železniške postaje.
Do takrat, ali bo to čez leto,
dve ali nikoli, pa si bodo vsi,
ki čakajo na vlak v Radečah
morali zatiskati nosove ali pa
skočiti na vlak v kar precej
oddaljenem Zidanem mostu.
VOJKO ZUPANC
Na železniški postaji smo zaman čakali, da bi v teleobjek-
tiv ujeli tudi kakšnega prišleka. Na vratih sicer piše, daje
vstop nezaposlenim prepovedan, vendar žal niti zaposle-
nih ni bilo. Notranjost zgradbe je popisana z grafìti, iz nje
pa se širi zatohli smrad.
Foto: EDO EINSPIELER
,f JUNIJ 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 7
ÌKrh za okolje živi med osnovnošolci
Ifiubliška nagrada za raziskovalno nalogo učencem osnovne šole Franja Mrunča
spodbudili so jih zapisi o tem, kako
gaženo je območje celjske obči-
liako drugačno je danes mesto in
¡jovo okolje v primerjavi s prejš-
џ\ desetletji. Zaskrbela jih je uso-
vseh, ki živijo na tem območju,
(Odgovorne pa so hoteli spodbudi-
I hitrejšemu razreševanju ekolo-
gi problemov v občini. Zato so se
I0Í biološkega krožka na osnovni
|j Franja Vrunča na Hudinji lotili
(¡skovalne naloge o tem, kako
^Daženi so Mestni park, Anski
^ Lisce in Griček. Nalogo so izde-
li osmošolci ob pomoči mentorice
ilone Majcenin zanjo prejeli prvo
jrado na republiškem tekmovanju
udih raziskovalcev v Kopru.
¡íaloga je nastala kot plod skupin-
Iga dela trinajstih osmošolcev, sicer
pov biološkega krožka. Izbrali so
piočje, kamor Celjani še posebej ra-
ibodijo na rekreacijo in ki velja za
!вп1 pas okrog Celja. Pri delu so se
•delili v štiri skupine in ugotavljali,
io onesnažen je zrak, kakšna so tla,
tdvsem pa, kako je z vodo in propa-
danjem gozda na raziskovanem ob-
močju. Kar dva meseca je trajalo nji-
hovo delo, pri čemer so morali žrtvo-
vati predvsem sobote in nedelje. Pri
nalogi so zaprosili za pomoč nekatere
zunanje strokovne organizacije kot je
celjsko Gozdno gospodarstvo, Komu-
nala in Zavod za socialno medicino in
higieno. Povsod so jim radi priskočili
na pomoč tako z nasveti pri raziskoval-
nem delu kot kasneje pri preverjanju
rezultatov.
Pri raziskovalni nalogi o onesnaže-
nosti predela nad Mestnim parkom
so sodelovali: Polona Bastič, Mojca
Jeršič, Tina Kolar, Savo Leskošek,
Simona Planinšek, Mitja Kaučič, Na-
talija Sevčnikar, Gregor Tepež in
Aleš Zorko. Naloga je poleg republi-
ške osvojila tudi prvo nagrado v ak-
ciji Mladi za napredek Celja.
Ugotovitve, do katerih so prišli, ka-
žejo, da zeleni pas okrog Celja ni tako
zelen, kot je videti na prvi pogled. Pri
ocenjevanju stopnje poškodovanosti
smrek so ugotovili, da jih večina sodi
v drugo do tretjo kategorijo, kar pome-
ni, da so opazili močan ali zelo močan
Z lepimi uspehi se lahko pohvalijo
tudi druge raziskovalne naloge, ki so
jih letos pripravili na šoli Franja
Vrunča na Hudinji. Vojko Kalinič in
Igor Širomik sta dosegla šesto mesto
v republiki z nalogo o racionalnejši
rabi energije, zgodovinski, matema-
tični in fízikalni krožki pa so zasedli
drugo mesto v okviru akcije Mladi za
napredek Celja.
osip iglic kot posledico onesnaženega
okolja. Vzeli so tudi tri vzorce vode na
raziskovanem območju in mikrobiolo-
ška ter kemična analiza sta pokazali,
da sta vzorca iz Meškovega studenca
in iz zasebnega vodnjaka Maksa Arbaj-
tra ustrezna, to pa ne velja za vzorec iz
vodnjaka Alojza Založnika.
Koristni rezultati torej, ki bodo os-
nova za nadaljnje raziskave osnovno-
šolcev, morali pa bi spodbuditi tudi
k razreševanju razmer. t. CVIRN
Zbiralci s praporjem
Velenjski zbiralci značk, znamk in starega denarja so maja
razvili društveni prapor, javnosti pa ga bodo prvič pokazali
3. julija ob dnevu rudarjev, ko bodo ob drugih praporščakih
korakali v slavnostni rudarski paradi. Prapor, ki ga na pos-
netku drži v rokah eden n^starejših velenjskih zbiralcev,
Alojz Zlodej, je društvo veljal štiri milione din^ev, denar
zanj pa so prispevala velenjska podjetja in člani društva.
DIANA JANEŽIČ
iasilci v Rečici
Letošnjega tekmovanja ga-
likih enot v laški občini
ipomin na Matevža Haceta
je udeležilo 57 tekmovalnih
it od petnajstih gasilskih
¿tev v okviru Občinske
lUske zveze Laško, nam je
redal njen tajnik Rudi
itnik.
¿tos so se na tekmovanja
Evala tudi nekatera društva,
katerih je vladalo kar nekaj
zatišje, kot naprimer v Rim-
ii Toplicah, ki je v letoš-
m letu tekmovalce pripravi-
Ì vse kategorije. Od skup-
1 števila ekip je bilo 19 pi-
skih, devet mladinskih in
ilanskih enot in po štiri eno-
ilanic, veteranov in civilne
zaščite ali drugače 471 tekmo-
valcev.
Tekmovnaje, ki so ga pred
dnevi pripravili na stadionu
v Rečici pri Laškem je bilo
v dveh zaporednih dneh. Po
kategorijah so prva mesta
osvojili: pionirji A GD Svibno,
pionirke A GD Vrhovo, pionir-
ji in pionirke B GD Rečica,
ekipa mladink in mladincev
GD Vrhovo, IGD Papirnica
Radeče, člani A GB Rečica,
člani B GD Jagnjenica, članice
IGD Muflon, veterani GD Jag-
njenica, od ekip CZ za Papirni-
ca Radeče.
Prehodni pokal je osvojila
ekipa Papirnice Radeče.
VLADO MAROT
HIna o prijateljstvu
krajevni skupnosti Lju-
ia so skupaj z delovno or-
iucijo IKI Ljubečna pro-
'ili krajevni praznik.
tasu praznovanja so se vr-
fStevilne športne, kulturne
ifužbne prireditve. Tako so
omerili v tenisu, šahu, stre-
lu z zračno puško in v ma-
logometu. Kolesarji pa so
Odali na pot po krдievni
fnosti. Tradicionalnim raz-
^ kot sta kulinarična in
tava ročnih del so letos do-
Se razstavo likovnih del
"cev podružnične šole na
ledini in risb s pirografom
Zlausa, ki je predstavil
ciklus »Cigonce na Ljubečni.«
Za praznik so se srečali starejši
krajani. Praznik je bil pomem-
ben tudi za delovno organiza-
cijo Ljubečna, ki je na začetku
praznovanja na referendumu
izglasovala statut družbenega
podjetja.
Prireditve v krajevni skup-
noti Ljubečna so zaključih
v nedeljo s slovesno sejo
skupščine kriOevne skupnosti,
kjer so podelili priznanja. Vr-
hunec prireditev pa je bil pod-
pis listine o dolgoročnem so-
delovanju in prijateljstvu
s krajevno skupnostjo Ceza-
njevci pri Ljutomeru. MB
zadnjem počivališču
Strebe v Slovenskih Ko-
narekujejo širitev ko-
lega pokopališča in zato
"^evna skupnost pri Raz-
'■«m centru naročila ustre-
ttreditveni načrt predvi-
širitve pokopališča, na
'^ini 9 tisoč kvadratnih
ffov.
Ijvi del pokopališča bo
z živo mejo, obstoječa
ki bo zaradi prestavitve
i^fadnje nove ceste izgubi-
,Akcijo, pa bo ohranjena
Osrednja peš pot. Vhod
^del pokopališča je pred-
^ v odcepu stare in nove in
,^itektonsko oblikovan,
pred njim pa bo manjša funk-
cionalna ploščad. Gradnjo so
predvideli v treh fazah. V pr-
vem delu bo prostor za 200
družinskih grobov, v drugi fazi
prav toliko, v tretji pa bo pro-
stor namenjen 300 žarnim gro-
bovom. Za takšno širitev bo
potrebno urediti tudi komu-
nalne naprave, tako kanalizaci-
jo kot vodo in elektriko. Osnu-
tek ureditvenega načrta je bil
mesec dni v javni razpravi in
ker nanj ni bilo pripomb, se je
znašel na seji Izvršnega sveta.
Zadnjo o zadnjem počivališču
pa bodo rekli še delegati zbo-
rov skupščine.	MP
■Drave na maraton
.^nji teden se je sestal
'•jizacijski odbor vse bolj
J|}'arnega maratona Celje-
ji^fska dolina.
ko se je že lanskega
^^ona udeležilo več kot pe-
r hodcev, računajo, da bo
J'ošnjem, petem maratonu
še večja, zato tudi or-
^^toije čaka zahtevno
^jveč dela je z iskanjem
^ojjev, saj maratona (fi-
¡1^0) ne podpira nobena te-
■^ulturna organizacija, or-
_
ganizatorji pa obljubljajo, da
bo tudi letos poskrbljeno za
spremstvo na poti s hrano in
pijačo. Kljub temu, da je do
denarja tudi za tako popularne
prireditve vse težje priti, start-
nine ne bo. Start bo prvo sobo-
to v septembru s Trga V. kon-
gresa v СеЦи, cilj pa v^75 kilo-
metrov oddaljeni Logarski do-
lini pri planinskem domu.
Vsem, ki se bodo maratona
udeležili, organizatorji pripo-
ročajo, da začnejo pravočasno
trenirati.	s. ŠROT
Najiepše zobe imamo
Služba zobozdravstvene-
ga varstva Zdravstvenega
doma Celje se je tudi v izte-
kajočem se šolskem letu
nadvse uspešno vključila
v republiško tekmovanje za
čiste zobe in zdravo pre-
hrano.
Akcija, že šesta zapored, je
uspela zaradi dobrega odziva
celjskih osnovnih šol. Upa-
mo lahko, da bodo naši naj-
mlajši uporabljali zobno
ščetko tudi v času počitnic
vsaj tako, kot so jo veselo
vrteli v rokah in po zobeh na
posnetku Edija Masneca. Na
fotografiji so učenci 2. c raz-
reda osnovne šole Franja
Vrunča (razredničarka Mari-
ja Primožič), ki so skupaj
s l.D iz osnovne šole Prve
celjske čete in l.b osnovne
šole Ivanke Uranjek (razred-
ničarka Simona Hrašovec in
Macana Zlatečan) najboljši
umivalci zob med celjskimi
osnovnošolci.
Sicer so se po posameznih
osnovnih šolah najbolje
odrezali v 4. b osnovne šole
Veljka Vlahoviča (razredni-
čarka Greta Gabrijeli), v 2. a
osnovne šole Slavka Slandra
(razredničarka Angela An-
tič), v 4. a osnovne šole Fra-
nja Vrunča, oddelek v Ljub-
čeni, v 2. a osnovne šole Fra-
nja Krajnca (razredničarka
Ivanka Simon), v 4. a osnov-
ne šole Ivan Kovačič-Efenka
(razredničarka Ida Reber-
nik), v l.a COŠ Fran Roš
(razredničarka Betka Tro-
bentar) in v 4. d Prve osnov-
ne šole (razredničarka Mar-
janca Turnšek).
Tekmovanje za čiste zobe
in zdravo podjetje so podprli
Kovinotehna, LB Splošna
banka СеЦе, Aero, Emo, Ki-
nopodjetje СеЦе in sozd
Merx - Potrošnik in Blagov-
ni center.
M. UMNIK
Foto: EDI MASNEC
Vodovod in
cesta v Zvodno
Na območju Zgornjega
Zagrada, ki sodi v krajev-
no skupnost Pod gradom,
so v zadnjih mesecih ure-
dili vrsto komunalnih pro-
blemov.
V preteklosti je bil ta pre-
del slabo povezan, nove
pridobitve so bile redke.
V zadnjem času pa se je
marsikaj spremenilo, ugo-
tavljajo krcani, ki so veči-
noma sami poprijeli za de-
lo. Tako so že pred meseci
uredili več kot kilometer
dolg odsek ceste med do-
mačijama Kumer in Šribar,
pred kratkim pa so uredili
300 metrov ceste Kumer-
Koren in več kot kilometer
ceste z Zvodnem. Krajani
so vse odseke uredili do as-
falta, pri tem pa so bili zla-
sti prizadevni gradbeni od-
bori za vsako akcijo po-
sebej.
Pohvalijo se lahko, da
bodo odslej krajani Zvod-
nega pili vodo iz vodovoda,
ki so ga speljali iz Pečovja,
medtem ko so imeli doslej
le kapnico. Jeseni načrtuje-
jo nove aktivnosti, ko naj bi
uredili še mesto proti ribo-
gojnici in vodovod v Osen-
ci ter številne krajevne
ceste.
TC
Samopostrežna s tehničnim blagom
V Kovinotehninem Prodajnem centru na Hudinji so pred dnevi odprli prenovljeno
zgornjo etažo. Odločili so se namreč za novost-samopostrežni način prodaje tehničnega
blaga. Pravijo, da gre za prvo tovrstno trgovino na Štajerskem, kjer bodo kupci izbirali med
najrazličnejšimi izdelki, od posode, do orodja in bele tehnike. Zanimanje za to novost je bilo
med kupci veliko, še posebej, ko so predstavitev nove etaže povezali z nastopom skupine
AgroPoP-	Foto: EDI MASNEC
Radio Šmarje pri
Jelšah v stereo
izvedbi
Najmanj trije pomembni
mejniki so v šestintrideset-
letni zgodovini Radia
Šmarje, prve slovenske lo-
kalne radijske postaje.
Prvega maja leta 1953 seje
šmarski Radio prvič oglasil,
23. septembra lani so predali
namenu UKV oddajnik na
Boču, 17. junija letos, torej
minulo soboto, pa je Radio
Šmarje pričel svoj program
v sodobni, stereo izvedbi.
Studio je popolnoma obnov-
ljen: z novo studijsko mizo
zagrebškega Elkoma, z mag-
netofoni in gramofoni. De-
nar, okoli 800 milijonov di-
naijev za to naložbo, so pri-
spevale občine Slovenske
Konjice, Šentjur pri Celju in
Šm^e pri Jelšah, ki so usta-
noviteljice šmarske radijske
postaje, znatni delež sred-
stev pa je zagotovila sama
delovna organizacija Radio
Šmaije pri Jelšah. Glede na
to, da ima šmarski Radio ve-
liko zvestih poslušalcev od
vsega začetka tudi v sosednji
regiji, v občini Slovenska Bi-
strica, se zdaj resno dogovar-
jajo o sistematičnem pri-
pravljanju informacij tudi za
to oziroma iz te občine. Za
posodobitev Radia Šmaije
pri Jelšah so poskrbeli stro-
kovnjaki RiV Ljubljana,
tozda Oddajniki in zveze, ki
so ocenili, da sodi šmarski
Radio med štiri najsodobne-
je opremljene lokalne posta-
je na Slovenskem.
MARJELA AGREŽ
8. STRAN - NOVI TEDNIK
22. JUNIJ 1911,
Postoj, ki tod mimo greš
Poäoba Narodnega doma v Celju spet v pravi luci
Nekaj posebnega pri obnovi stare-
ga dela mesta Celja je prav gotovo
Narodni dom, ki mu strokovnjaki
z znanjem in ljubeznijo vračajo pr-
votni sijaj in podobo, in ki mu slo-
venstvo lahko simbolično zapišemo
z veliko začetnico.
Narodni dom so gradili v letih
1896-97 po načrtih češkega arhitekta
Vladimiija Hraskega. Zgraditi so ga
dali Slovenci kot uspeh svojega naci-
onalnega boja, ki je bila tedaj med Slo-
venci in Nemci na vrhuncu. Vrh tega
boja je bil Narodni dom v katerem so
se zbirali Slovenci, v njem je bil sedež
slovenske hranilnice, pa tudi družabni
prostori, obrtni prostori itd. Narodni
dom se je uveljavil kot gospodarsko in
družabno središče Slovencev, ki so se
čutili v Narodnem domu bolj močne.
Narodni dom je tedaj dobil med Slo-
venci veliko veljavo in kot odgovor na
ta boj so Nemci nekaj let kasneje zgra-
dili svojo nemško hišo, sedanji dom
OF.
Danes Narodni dom ni ohranjen
v svoji prvotni podobi. Nemci so ga
leta 1941 demolirali po načrtih arhitek-
ta Umeka, ki je živel v Celju. Že z nare-
jenimi načrti so vkorakali v Celje in
mu sneli ves zunanji okras. S tem sim-
boličnim dejanjem so želeli pokazati,
da slovenstva v Celju ni več. Tudi ta
podatek je dovolj zgovoren k dej-
stvom, kako pomemben jo Narodni
dom kot simbol slovenstva.
V notranjosti pa je ostal Narodni
dom v glavnih, reprezentančnih delih
nespremenjen. Ostalo je lepo stopniš-
če, lepa, štukaturna dvorana in nekate-
ri drugi prostori. Že dolgo po vojni pa
je klila v Celjanih želja, da bi Narodne-
mu domu vrnili prvotno podobo. Dol-
ga leta za to ni bilo priložnosti oziroma
denarja. Pred desetimi leti pa je bilo
pritličje in vhodni del z balkonom na-
rejeno po prvotnih načrtih, ki so ohra-
njeni v Zgodovinskem arhivu v Celju.
Na srečo pa so se ohranile tudi fotogra-
fije nekdanje podobe. Potem pa so de-
la za dalj časa spet zamrla, spodrinile
so jih druge naloge, dokler v minulem
letu spet niso začeli s postavljanjem
odrov za obnovo. Strokovnjaki so se
odločili, da bodo začeli z obnovo vo-
galnega, najbolj zanimivega dela, ki je
hkrati tudi najbolj viden s svojo mar-
kantno kupolo na vrhu. Pri sami obno-
vi je bilo precej težav predvsem zato,
ker objekt ni bil narejen dosledno po
prvotnem projektu, temveč je bil v de-
tajlih nekoliko svobodneje preobli-
kovan.
Ko so delavci Remonta, ki so svoje
delo opravili izredno kakovostno in
strokovno, sneli odre, je s čelne strani
zasijala prvotna podoba Narodnega
doma iz načrtov in starih fotografij. »S
to obnovo smo že zdaj veliko pridobi-
li . meni prof, Anka Aškerc, ravnatelji-
c;i Z;i\-oda / ■ kult urno in naravno dc-
ciišrii '>Cfl.); vtMKlai Jf kontrast mi-d
U'111. -kt.iiis'¡ Liirai'im iii .starim delom
/(_la,i lik m liode oči. Ne samo zara-
Nat rte za obno\ itev Narodnega do-
ma je izdelal arhitekt Janko Hart-
man iz Zavoda za planiranje in iz-
gradnjo pri občini Celje. Pravi:
»Zdaj, ko so že vidni prvi rezultati
obnove, sem z delom v celoti zadovo-
ljen, saj smo začeli uresničevati dol-
ga leta uspavano zamisel o prenovi.
Srčno upam, da bomo z deli lahko
nadaljevali in začeto pripeljali do
konca do stote obletnice Narodnega
doma. Bojim pa se, da se bo zataknilo
pri denarju. Načrti za levo in desno
krilo objekta so že narejeni, čaka nas
nekaj zahtevnih posegov in detajlov,
ki pa jim bomo kos. Svoje delo pri
zdajšnjem posegu prenove je s po-
močjo starih fotografij in danih mer-
skih podatkov iz starih načrtov od-
lično opravil tudi akademski kipar
Franc Purg, ki je izdelal štukature.«
di oblike in dekorja, ampak tudi zaradi
same barve. Narodni dom je bil prvot-
no oker barve in odločili smo se, da
mu bomo vrnili prvotni ton. Ta pa zdaj
kliče po nadaljevanju obnove. Nada-
ljevati je potrebno, načrt imamo in
upamo, da bo do stote obletnice pozi-
dave Narodnega doma, do leta 1997,
obnova v celoti zaključena«, pravi An-
ka Aškerc.
Pred pročeljem Narodnega doma
v Celju je dandanes vredno postati!
MATEJA PODJED
Listina o partile rslty
mÊthiÊmÊÊÊÊÊi^-^^mi!*^ ■'^шт- itti, "-^nm&' -^im^if^
Mt i kuži* nsìiitìì in havaiskitn gr, dom
V kulturno-spektakular-
nem ozračju so v Wolfseggu
minulo nedeljo podpisali li-
stino o partnerstvu med
dvema srednjeveškima gra-
dovoma: med gradom Pod-
sreda v občini Šmarje pri
Jelšah in gradom v kraju
Wolsfegg na severnem Ba-
varskem.
Gre za dva podobna si gra-
dova in kraja s podobnimi
kulturnozgodovinskimi, tu-
rističnimi in gospodarskimi
prizadevanji, podpis listine
pa pomeni nekakšno oboje-
stransko voljo in obvezo za
tesno sodelovanje.
Kraj Wolfsegg je v obnovo
in oživitev svojega gradu
vložil okoli 5 milijonov
mark, sicer pa za ta grad živi
ves kraj. To dejstvo je bilo
očitno ob obisku šmarske
delegacije oziroma ob podpi-
su listine, saj so domačini
pripravili za to priložnost
pravi zgodovinsko-kulturni
in odersko-kostumski spek-
takel s srednjeveško temati-
ko. V tednu dni trajajoči pri-
reditvi so Bavarci med dru-
gim predstavili dvanajst
srednjeveških obrti. Sicer pa
so svojo nalogo осЦј.
opravili tudi v občini Srngj
pri Jelšah oziroma v Sh
minskem parku Trebče,
so pripravili strokovno
zuelno privlačno gradivo ¿
predstavitev gradu Podj^
da in Spominskega paf?
Trebče v Wolfseggu. Zlasti
navdušil doktor Ivan Stopf
s svojim strokovnim in
dijsko privlačnim načinop.
predstavitve.
Nedeljski podpis listih
o partnerstvu med grado\T,
ma je bil deležen široke
zornosti in publicitete, saj jj
je dogodka udeležil jugosio
vanski konzul iz Nürnberg
ter številni predstavniki
sornih ministrstev Bavarska
Sodelovanje na strokovne»
področju se je torej pričel,-
v jeseni, ko bodo predstavni,
ki Wolfsegga oziroma Bavi-
ske obisk vrnili, pa bodr
v občini Šmarje pri Jelšahii
v Podsredi spregovorili ^
o drugih možnih oblikah st
delovanja med krajema, m«
drugim tudi na gospoda;
skem oziroma turističnem ii
še katerem področju.
MARJELA AGRE
REKLI SO:
Albina Marčen iz Trno-
velj 4 pri Socki, dolgoletna
kulturna delavka o kulturi:
»Televizija in drugi mediji
so, sicer kasneje kot v mesto,
prodrli tudi na vas in močno
spremenili kulturno življe-
nje. Ljudje se dandanes zato
manj družijo. Mladi se zbira-
jo ob računalnikih in videih
v zatemnjenih sobah in zaka-
jenih disco klubih. Seveda je
treba razumeti, da ima vsaka
generàcija kaj svojega, kar ji
ne gre kratiti. Pravim, da je
le škoda, da se vsaj na nek
način ne ohranja tudi nekda-
nje življenje na vasi. Ker ni
več iger in predstav na vasi,
ni čudno, da propadajo še ti-
ste dvorane in domovi, ki so
nekoč služili takemu name-
nu. Dvorana v Strmcu je lah-
ko en primer takšnega pro-
padanja, ki žal, najbrž na
Slovenskem ni osamljeno.«
Popravek
v prejšriji številki No-
vega tednik smo v pri-
spevku pod naslovom 15
let zvestobe po pomoti za-
pisali, da Franc Plohi, po-
leg moškega^ vodi tudi
ženski pevski zbor Zdra-
vilišča Rogaška Slatina.
Priljubljeni dirigent in
kulturni delavec je ženski
zbor res vodil vrsto let,
zadnja leta pa je zboro-
vodkinja Mihaela Pihler.
Morebitno prizadetim se
za napako opravičujem.
MARJELA AGREŽ
... karavana pa gre dalje
Poldrugo leto pred iztekom
mandata je v ponedeljek na
seji delavskega sveta Sloven-
skega ljudskega gledališča
Celje upravnik Borut Aluje-
vič dal odpoved na to delovno
mesto, o kateri bo razširjeni
delavski svet razpravljal na
začetku nove sezone.
Odgovor za ta korak tiči
v osebnih razlogih, nam je
pred zaključkom redakcije po-
vedal Borut Alujevič. »Od vse-
ga začetka, ko sem to dolžnost
sprejel, sem se zavedal, da je
človek, ki prihaja iz gledališča,
lahko kot upravnik le mašilo.
Vendar sem vedel, kaj me ča-
ka. Žal pa danes ugotavljam,
da si v naši hiši pluralizem
mnenj nekateri predstavljajo
po svoje. To pa ni več ne plura-
lizem, ne demokracija, temveč
anarhija. Vem tudi, da je več
načinov in modelov vodenja
gledališča in vsak zastopa ti-
stega, ki mu je blizu. Osebno
pa sem preveč čustveno vezan
na vse zaposlene v gledališču
in na naše gledališče, da bi bil
sposoben radikalnih rezov«,
komentira svojo odpoved Bo-
rut Alujevič. »Kot upravnik
dajem odpoved iz osebnih raz-
logov, v gledališki hiši, ki sem
ji zvest že četrt stoletja, pa
ostajam kot igralec. To je vse!«
... karavana pa gre dalje.
V torek dopoldne so se začele
vaje za prihodnjo sezono, za
predstavo Zdenka Kodriča Vi-
da vidim. Pred časom pa so se,
sicer z zapleti, začele tudi vaje
za otroško predstavo Andro-
kles in lev...
M. PODJED
Gasiiska pevska revija v Kozjem
Organizator revije gasilskih pevskih zborov Slovenije,
pete po vrsti, je bilo letos Kozje oziroma tamkajšnje gasilsko
društvo. Tam se je v soboto zbralo enajst pevskih zborov
z okoli 400 pevci, vsak pa je zapel po dve pesmi. Pred revijo
se je od osnovne šole do gasilskega doma zvrstila gasilska
parada, pred domom pa je goste, med drugimi, pozdravil
Peter Centrih, predsednik kozjanskega gasilskega društva.
Pokrovitelja sobotnega srečanja sta bili temeljni organiza-
ciji Metka in Dekor iz Kozjega, žal pa Gasilska zveza Slove-
nije tokrat ni bila pripravljena ničesar primakniti za organi-
zacijo te množične prireditve, kar so zbrani javno izrazili
s protestom. Prihodnje leto, so se dogovorili, bo srečanje
slovenskih gasilskih pevskih zborov v Zrečah.
M. A.
Kuiturni utrinek
Klub kulturnih delavcev Ivan Cankar Celje ostaja zvest
svojemu programu ponudbe kulturnih prireditev, za katere
tarnamo, da jih je v Celju premalo. Ena takih, a žal mnogo
premalo obiskana, je bil tudi petkov večer novogrške in
grške ljudske književnosti. Za ta kulturni utrinek sta poskr-
bela Klarisa Jovanovič s prevodi in podajanjem poezije in
Veno Dolenc z glasbeno spremljavo na kitari. Foto: EE
Praznik rudarske godbe
Ob 70-letnici nastop v Cankarjevem domu
Velenjski godbeniki so 14.
junija z velikim uspehom
nastopili v Cankarjevem
domu v Ljubljani in tako
proslavili 70. letnico delo-
vanja. Občinstvu so se pred-
stavili z deli skladateljev
Daneta Škerla, Bojana Ada-
miča, Uroša Kreka, Vinka
Štrucla, Benedetta Marcel-
la, Charlesa Frisona in Kees
van Baarena.
Začetki delovanja velenj-
ske godbe segajo v leto 1919,
ko je domačin, znani glasbe-
ni delavec in skladatelj Fran
Korun Koželj ski, na pobudo
rudnika, začel s poukom bra-
nja not in igranja posamez-
nih instrumentov. Godbeni-
ki so imeli nato prve nastope
doma, ob praznovanju 1. ma-
ja, ko so nastopali v Savinj-
ski in Mislinjski dolini. Voj-
na je nato prekinila njihovo
delo. Po osvoboditvi pa so
začeli znova. Leta 1957 je
vodstvo godbe prevzel Janez
Marin st., za njim pa njegov
sin Ivan Marin, ki rudarsko
godbo še danes uspešno
vodi.
O kakovostni rasti rudar-
ske godbe pričajo številna
ugledna priznanja z domačih
in tujih tekmovanj, še pose-
bej po prelomni petdesetlet-
nici, ko je godbo prevzel
zdajšnji dirigent Med zbra-
nimi priznanji sta tudi dve
zlati plaketi z uglednega sve-
tovnega prvenstva pihalnih
orkestrov na Nizozemskem,
leta 1978 in 1981. Velenjski
godbeniki se prvenstva na
Nizozemskem nameravajo
udeležiti tudi letos in se zanj
že marljivo pripravljajo. Za
razliko od prejšnjih let, pa
bodo letos tja odpotovali
z novimi tolkali, ki so si jih
do sedaj morali za koncertne
nastope sposojati. Nakup ^
strumentov je najlepše daö
lo Rudnika lignita Velenje«
70. letnico dela in nastop«
nja. Hkrati pa velika spodb"?
da in obveza za delo y P®
hodnje, saj je ni obletnice^
ga ni praznika v občini, ^
ne bi nastopala tudi rud»
ska godba.
L. OJSTERSÏ^
Slavnostni koncert v Cankarjevem domu je lepo uspel.
VIDEOPABADA
PREKLETA ČAROVNICA - (Witch Bitch) - grozljivka -
- ★★★ ,
Da hodijo po Ameriki duhovi, to vemo. Kako grozljiv'.
lahko, pa si oglejte v tem filmu. Maska komaj dohaja idejo- "
krivdi slednje.
OBSOJENI - (Convicted) - drama - (767) - ★ ★ ★	^
Film izraža neizmerno zaupanje v pravni sistem ZDA.
nepravični tožilci, ki strpajo v zapor nedolžnega človeka, zai^
ljubega miru pred javnim mnenjem, so v bistvu pravični, s^j
spoznajo svojo zmoto, jo popravijo. Film sloni na resni^^
dogodkih iz pravne zgodovine ZDA, vendar povzdiguje
mičnost v splošno pravilo in zamegljuje dejansko nemoč V^
nega sistema pred samovoljo oblastnih posameznikov.
POLETNO MESTO - (Summer City) - zabavni - (764) -
Film uvaja Mela Gibsona v filmski svet. Nostalgikom odî^
pogled na nora 60. leta, v katerih surfanje ni bil šport, kot
pripoveduje eden izmed akterjev filma, ampak način življi
O šestdesetih letih smo slišali tudi že kaj boljšega.	.
CHERRY 2000 - akcijska znanstvena fantastika - (750) - * j
Melcinie Griffith se v posthistoričnem 21. stoletju bo*"^
naklonjenost moških, ki so se veijetno pred razbohotenim j
nizmom bodisi odrekli žensk bodisi zatekli k ženskam-rob^j
k vsekakor manj muhavim in kljubovalnim stvorom.
filmaje bržkone v tem, da bolj kot se moški odreka ženske-
je nebogljen pred njenimi zvijačami.
,f JUNIJ 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 9
V znamenju slabega vremena
Minil je še en celjski turi-
jtiéni teden. Mirno lahko
napišem, da je bil letošnji
program zastavljen tako, da
je vsakdo našel nekaj za
jvoj okus.
Žal pa obisk prireditev ni
bil zadovoljiv. Nekateri trdi-
jo, da zato, ker se je večina
dogai predstavila na pri-
zorišče Mestnega gradu, ki je
Icljub vsemu vendarle neko-
liko bolj odmaknjen od frek-
ventno najbolj bogatega ob-
niočja Tomšičevega trga.
Res je tudi, da je. nestabilno
vreme, skoraj z vsakodnev-
nimi plohami tudi storilo
svoje. Vsekakor pa bo drža-
lo, da bi bilo škoda, če bi
organizatorji tedna obupali,
prav gotovo bi bilo obisko-
valcev še več konec tedna, če
ne bi vse skupaj pokvarilo
hladno in deževno vreme.
Tako je kramarski sejem iz-
padel bolj kot ne žalostno, da
ne govorimo o prizadevanjih
gostincev, ki so se iskreno
hoteli predstaviti z najbolj-
šim kar premorejo. V hlad-
nem vremenu je ob koncu
zamrznila še Celjska noč, kot
zaključna prireditev celjske-
ga turističnega tedna.
Ne glede na vse objektivne
in subjektivne vzroke pa je
treba izreči priznanje vsem
prizadevnim delavcem celj-
skega turističnega društva,
ki so pripravljeni vztrajati in
organizirati takšno večdnev-
no prireditev. Dejstvo pa je,
da brez pomoči združenega
dela celjske občine v prihod-
nje ne bo šlo. Časi so takšni,
da samo veselje do prosto-
voljnega dela ni dovolj. To
nas dovolj dobro učijo neka-
tere druge prireditve v celj-
ski regiji, na čelu s Pivorn in
cvetjem v Laškem.
Stavim glavo, da bi lahko
tudi celjski turistični teden
doživel čisto drugačno pred-
stavitev in podobo, če bi ra-
zen amaterjev pri njegovi or-
ganizaciji bolj ustvarjalno
sodelovali tudi vsi tisti v ob-
čini, ki se profesionalno uk-
varjajo z gostinstvom in tu-
rizmom. Dokler pa temu ne
bo tako, bp prireditev izve-
nela kot sama sebi v namen.
JANEZ VEDENIK
Kramarski sejem ni bil samo kramarski. Bolj kot ne je bil žalosten.
IVIarljivost ne zadostuje
Ha Planini so imeli tudi do 2 tisoč nočitev
Slikovita Planina pri
Sevnici, kozjanski kraj na
razvodni planoti med Savo
in Sotlo. Na značilni raz-
glednici Planine, ki je na
skoraj 600 metrih višine, go-
spodujejo razvaline roman-
skega gradu iz 11. stoletja.
V kraju z manj kot 500 pre-
bivalci je kar sto članov
marljivega turističnega
društva.
Na idilični Planini so po 1.
vojni dopustovali celo zah-
tevni Zagrebčani in Avstrij-
ci, s tisoč do 2 tisoč nočitva-
mi letno. Planinsko turistič-
no društvo je znova prebudi-
jo turistično miselnost, te-
meljna ovira turističnega
[razvoja pa so za zdaj pred-
vsem cestne povezave.
Sodobno cestno povezavo
proti občinskemu središču,
Šentjurju, krni neasfaltirani
Jezerski klanec, neustrezne
pa so tudi povezave" proti
Sevnici, Kozjem in Laškem.
Na Planini menijo, da bi se
г boljšimi cestnimi poveza-
vami lahko razmahnil vsaj
kmečki turizem. Turistično
dmštvo dela po programu,
Iii je približno enak deset let,
v njem pa so zapisane znane
turistične prireditve za po-
pularizacijo Planine. Priza-
devajo si za še lepši videz
•^гаја, urejenost naselja, za
'^etje na oknih in urejevanje
Poti. Po asfaltiranju Jezer-
^l^ega klanca pričakujejo
"^ečje turistično zanimanje in
''ženijo, da bi se izplačali tudi
°bjekti stacionarnega turiz-
Kritični so glede kako-
vosti gostinske ponudbe ne-
•^aterih lokalov.
V kraju sta že postavljeni
stalni muzejski zbirki: etno-
grafska in iz NOB. Zanimivi
so kulturnozgodovinski spo-
meniki: omenjene romanske
grajske razvaline, hiša s spo-
minsko ploščo domačinke
»Anike« Wambrechtsam-
mer, pisateljice knjige »Da-
nes große celjski in nikdar
več« in planinske kronike,
20 minut oddaljeni, 733 me-
trov visoki Sveti križ s Kal-
varije, poznoantična naselbi-
na Gradec pri Praprotnem,
partizanska bolnica Netopir
in drugi spomeniki NOB, na-
to 300 metrov dolga kapni-
ška Glija jama pri Planinski
vasi. Zanimive izletniške
točke so tudi Bohor (2 uri),
Lisca (3 ure) in Jurklošter
(uro in pol). Skozi Planino
poteka najdaljša slovenska
planinska transverzala, ku-
rirjev in vezistov ter tudi pot
XIV. divizije. Živalski svet
bogatijo divji prašiči, postrvi
in raki, med rastjem pa red-
ke vrste črnega gabra in tise.
Do Šentjurja je po cesti 20
kilometrov, v Celje 31 in
v Sevnico 19. Planina je zna-
na po etnografski prireditvi,
ki je prvo septembersko ne-
deljo.
Poseben problem je reše-
vanje razvalin znamenitega
planinskega, starodavnega
gradu, saj se v turističnem
društvu skupaj s šentjursko
in republiško kulturno skup-
nostjo že leta trudijo, da bi
ruševine zavarovali pred na-
daljnjim propadanjem. Vse-
lej se zatika seveda pri finan-
cah. Sami čistijo ruševine,
s celjskim spomeniškim var-
stvom pa načrtujejo zavaro-
vanje nevarne južne stene
gradu, ki je eden vodilnih
kulturnozgodovinskih spo-
menikov celjske regije.
Turistični delavci smatrajo
za turistični razvoj kot pogla-
vitno najprej dobro cestno
povezavo, nato boljše plani-
ranje turističnega razvoja
v šentjurski občini, turistič-
ne naložbe in višjo raven
krajevne gostinske ponud-
be. Turistično društvo, ki se
že lahko kiti s priznanji za
lepo urejen kraj, za najboljše
turistično društvo in za naj-
prizadevnejšega turističnega
delavca, planinskega zdrav-
nika dr. Janeza Smida, je
očitno delavno, vendar pa to
ne zadostuje.
BRANE JERANKO
Na Celjskem smo zadovoljni
Kar nekako s strahom
smo pričakovali letošnjo
turistično sezono, rezultati
prvih petih mesecev pa so
pravzaprav spodbudni.
V Sloveniji je bilo sicer šti-
ri odstotke manj nočitev do-
mačih, pa zato sedem odstot-
kov več nočitev tujih gostov.
Na celjskem turističnem ob-
močju pa so zabeležili kar se-
demnajst odstotkov več no-
čitev tujih, žal pa tudi za de-
setino manj nočitev domačih
gostov. Verjetno pa se bo
razmerje že v poletnih mese-
cih spremenilo, saj doseda-
nje izkušnje uče, da se poleti
zmanjša število tujih in po-
veča število domačih gostov.
Je pač tako, da varčni tujci
najbolj izkoriščajo nižje pred
in posezonske cene.
Število nočitev žal ni edini
pokazatelj za oceno turistič-
ne sezone, za sprotno ocenje-
vanje pa so žal edina opri-
jemljiva točka. Kakšni so de-
vizni učinki pa je nemogoče
izvedeti pred koncem leta.
Po dovolj zanesljivih po-
kazateljih vemo, da so rezul-
tati v gostinstvu še kar zado-
voljivi, čeprav je količinska
prodaja precej nižja, kar pa
na drugi strani izravnavata
inflacija in podražitve. Seve-
da se s tem ne gre hvaliti.
Glede na splošne razmere
v državi, pač mora biti tudi
to zadovoljivo. Tudi z deviz-
nim prilivom smo lahko na
Celjskem zadovoljni. Po-
prečna nočitev velja osem-
deset mark, kar je nad slo-
venskim in jugoslovanskim
nivojem. Veliko slabših re-
zultatov napram lanskemu
letu niso dosegli tudi v izlet-
niškem turizmu, pa čeprav je
bil maj zaradi mnogo dežev-
nih dni za izlete neugoden.
S sorazmerno dobro turistič-
no sezono lahko torej letos
računarno tudi na našem ob-
močju. Škoda, da kaj takega
ne moremo trditi tudi za juž-
ni del naše države.
JANEZ VEDENIK
S spominici nilfai(or ne gre
v razvitem turističnem sve-
tu pomenijo spominki eno iz-
med najbolj donosnih dejav-
nosti, saj ga skoraj ni turista,
ki ne bi želel imeti za spomin
nekaj iz tujih dežel. Pomena
spominkov pa se vse premalo
zavedamo pri nas. Saj ne, da
bi jih bilo premalo, toda veči-
na jih žal spominja na kič.
Tem bolj pohvale vredna so
torej nekatera prizadevanja, da
bi pri nas imeli lepe, kakovost-
ne in estetske spominke. V ta
prizadevanja so se vključili tu-
di Celjska turistična zveza, Po-
slovna skupnost za turizem iz
Celja in medobčinski gospo-
darski zbornici iz Celja in Tito-
vega Velenja. Za najboljše so
pripravili tudi nekaj nagrad,
žal pa je bil rezultat dokcú kla-
vrn. Očitno pri nas še nismo
dojeli pomembnost spomin-
kov kot ene izmed najbolj do-
nosnih turistinih ponudb.
Zgodilo se je, da je posebna
komisija, ki je ocenjevala pri-
spele turistične spominke mo-
rala ugotoviti, da niti eden ne
ustreza zahtevam, kaj šele, da
bi kateri izmed njih prejel na-
grado. Zato so člani predlagali
ustanovitev posebne komisije,
ki naj bi jo vodila umetnostna
zgodovinarka Milena Moškon.
Nekaj je namreč bilo spomin-
kov, ki bi si z ustreznimi do-
polnili zaslužili, da jih prodaja-
jo turistom. Tu še zlasti velja
omeniti prizadevanja libojske
keramične industrije, stensko
uro Ivana Vrečka iz Šentjurja,
emajlirano ročko za kavo
s skodelicami avtorja Mirka
Kneza iz Celja, celjskega kne-
za, ki ga je izdelal Jože Uran-
kar iz Celja in vrečko s hme-
ljem, ki so jo izdelali^ učenci
osnovne šole Vere Šlander.
Ivanu Kremžaiju iz Slovenj
Gradca pa bodo predlagali, da
poleg cepca in sekire izdela še
flos in splavarja. Skratka neka-
tere ideje oziroma zamisli je
treba še doponiti.
JANEZ VEDENIK
Biser območja je Robanov kot
Robanov kot ali Robanova
planina je pravzaprav dolina
potoka Bele od izvira do izli-
va v Savinjo. Je eden najlep-
ših še mirnih in neoskrunje-
nih predelov naše domovine.
Od Rogovilca do koder pri-
demo tudi z avtobusom, bo-
mo šli peš, z avtomobilom pa
se lahko pripeljemo tudi do
Robanovih, nekako na sredi
doline. Naš tokratni nasvet
za konec tedna je namenjen
pešcem. Pri Rogovilcu, tri
kilometre pred Solčavo, za-
vijemo v levo in po dvajsetih
minutah hoje smo pri znanih
domačijah - Vršnikovi, ki je
znana po kakovostnem
kmečkem turizmu in pri Ro-
banovi družini, kjer imajo
imenitne lovske trofeje ter
razno orodje, ki so ga nekoč
uporabljali na tej kmetiji.
Okrog hiše oziroma kmetije
se sprehaja Pika, udomače-
na gamsovka. Pri Govčevih
se lahko okrepimo, do Roba-
nove planšarije, kamor nas
bo vodila pot, pa je še slabo
uro peš hoje, delno po trav-
nikih in delno skozi gozd.
Spotoma se spomnimo, da
so bile v Robanovih pečeh
med vojno tri partizanske
bolnišnice. Eno je okupator
odkril in zažgal, dve pa sta še
ohranjeni. Robanova planša-
rija ima posebno kočo za pla-
nince in turiste, kijih ljubez-
nivo sprejema vsako poletje.
Gostom postrežejo z doma-
čim žganjem, kruhom in si-
rom ter seveda tudi s svežim
kislim mlekom. Za planince
je na voljo tudi nekaj prostih
ležišč. Robanova koča pri
planšariji je odprta do konca
junija do konca avgusta.
ZORAN VUDLER
V soboto
osma žalska
noč
Za konec tedna vas or-
ganizator, Turistično
društvo Žalec, vabi na
tradicionalno prireditev
Žalska noč.
Letos bo v Žalcu živah-
no kar ves teden. V pone-
deljek se je na Šlandro-
vem trgu, ki je vse dni za-
prt za promet, začel sejem
Za vsakogar nekaj. Na
njem sodelujejo trgovske
delovne organizacije in
zasebniki, trgovine so od-
prte do 22. ure, vsak večer
pa so na trgu koncerti,
kjer se predstavljajo go-
jenci tamkajšnje glasbe-
ne šole. Celjski godalni
orkester in kantavtorji.
Jutri ob 16. uri bodo na
svoj račun prišli najmlaj-
ši, organizatorji jim ob-
ljubljajo otroški živ-žav in
piknik s sladoledom, svoj
prihod na piknik pa so
obljubili periskopovca
Jos in Blažka, čarodej Ja-
ni ter plesna skupina Ka-
zina.
Y soboto pa lahko
v Žalcu izbirate med na-
slednjimi prireditvami:
turnir v malem nogome-
tu, balinarski in šahovski
turnir, razstavo malih ži-
vali v Savinovem salonu
ter razstavo in pokušino
domačih jedi, peciva in
kruha na tamkajšnji trž-
nici. Ob 18. uri bodo svoje
novo vozilo prevzeli žal-
ski gasilci, pred samim
zabavnim delom priredi-
tve pa bodo nastopili še
člani Mladinskega pihal-
nega orkestra glasbene
šole ter mažoretke.
In kdo so tisti, ki vas
bodo zabavali na žalski
noči? Tokrat bodo to Vla-
do Kalember, Oliver
Twist, Šaleški fantje in
Hmeljarski kvintet.
IB
Gostinci na cesti
Kljub slabemu vremenu je akcija
pijskih gostincev, da »na cesti«, pred
^Judsko restavracijo pripravijo sočne
?°laže, dobro uspela. Kuhaiji so vztra-
l^^li do konca in vsak po svojem okusu
, Kotličkih pripravili okusne jedi, po
aterih so mimoidoči radi segli. Sode-
je šest ekip, posebna komisija
celjski gospodarski zbornici pa je
da imajo najsrečnejšo roko in
Uličen okus v Majolkini gostilni ob
j^^^inji, zaostajali pa tudi niso v Mer-
j^^ih hotelih oz. restavraciji Nova vas
Majolkini ljudski restavraciji,
so popestrili dogajanja ob letoš-
turističnem tednu, gostinci pa
^®2tnišljajo, da bi s pripravo hrane
p "jotlih na ulici nadaljevali skozi vse
3®tje ter seveda s tem popestrili turi-
'^Па dogajanja v mestu ob Savinji.
EDI MASNEC
10. STRAN - NOVI TEDNIK
22. JUNIJ 1911,
Ko gre krava enkrat iz hleva, se zlepa ne vrne
»Ni še bilo tako hutio v mlečni proizvodna, kot je tokrat, pravi Srečko Čater
Za 29. junij sta slovenska
kmečka zveza in zveza kmečke
mladine napovedali bajkot odda-
je mleka.
O napovedanem bojkotu in raz-
merah v mlečni proizvodnji smo
se pogovarjali s Srečkom Čatrom,
človekom, ki se že dvaindvajset
let ukvapa z mlečno proizvodnjo
na farmi v Podlogu v Savinjski
dolini, obenem paje tudi predsed-
nik republiškega sindikata odbora
delavcev v kmetijstvu in živilski
industriji.
»Kljub napovedanemu bojkotu
predstavniki kmečke zveze ob-
ljubljajo, da bo preskrba z mle-
kom normalna in da bodo sami
vozili mleko v bolnišnice, vrtce,
razdeljevali pa naj bi ga tudi po-
trošnikom. Je to glede na naše
sanitarne in zdravstvene predpi-
se sploh mogoče?« -
Čater: Najprej naj povem, da ni-
so samo v kmečki zvezi najavili
bojkot, moralno tudi družbeni
sektor podpira upravičene zahte-
ve kmetov. Kar pa tiče razdeljeva-
nja mleka moram reči, daje mleko
kot osnovno živilo podvrženo zelo
strogi kontroli sanitarno higien-
ske službe in nadzoru republiške
veterinarske inšpekcije. Nespre-
jemljivo je, da bi mleko brez kon-
trole prihajalo v bolnišnice ali vrt-
ce in druge ustanove, saj nam lah-
ko še tako dobra namera kmečke
zveze povzroči hude glavobole.
Zaradi pomankanja denarja smo
v Sloveniji že tako opustili teste za
izločanje tuberkuloznih krav, ne
zatiramo nekaterih bolezni, ki bi
jih morali in zato lahko mleko do-
bivajo ustanove le pod nadzor-
stvom veterinarske inšpekcije, na-
rejene morajo biti analize, ki jih
lahko opravijo le v laboratorijih
ter v mlekarnah.«
»Na razgovoru pri podpredsedni-
ku slovenskega izvršnega sveta
Janezu Bohoriču je bilo slišati,
da predvidevajo inšpektorji de-
narne kazni, če bodo mleko kmet-
je delili potrošnikom ali ga vozili
v ustanove.«
Čater: Prav gotovo je ta reakcija
inšpekcije pravilna, potrošnike
morajo ščititi pred možnimi okuž-
bami. Ne trdim, da je mleko pri
kmetih oporečno, toda če obstoja
samo majhna možnost, da pride
do okužbe, potem so sankcije in-
špektorjev upravičene. Konec
koncev jih zato tudi plačujemo.«
»So razmere v mlečni proiz-
vodnji v tem trenutku res takšne,
da ni drugega izhoda kot
boi^kot?«
Čater: »Že dvaindvajset let de-
lam v kmetijstvu, vseskozi se uk-
varjam z mlečno proizvodnjo na
družbeni farmi v Podlogu. V teh
letih sem preživel veliko hudih
trenutkov, vendar tako hudih, kot
jih imamo danes, še ni bilo. Pred-
vsem zaradi strahovite inflacije in
nenormalno visoke cene kapitala,
ki je v živinoreji zaradi koeficienta
obračanja nesprejemljiva.«
»Kakšne pa so konkretno kal-
kulacije mlečne proizvodnje na
vaši farmi?«
Čater: »Kalkulacije v družbe-
nem sektorju se razlikujejo od pri-
vatnega po tem, da moramo na
družbenem posestvu odvajati da-
jatve za sise, družbeno režijo, tega
zasebnih kmetom ni treba. Naša
trenutna kalkulacija na farmi zna-
ša 4200 dinarjev, najnovejša kal-
kulacija kmetijskega inštituta je
3461 dinaijev. Je pa tako, da lahko
dosežemo maksimalno kvaliteto,
da imamo npr. manj kot 500 tisoč
kontaminentov v kubičnem milili-
tru mleka, za to pa dobimo 10 od-
stotkov. Edino, kar je res po-
membno in s čimer bi nam lahko
pomagali, bi bilo sprotno plačeva-
nje mleka. Mleko dobimo plačano
v tridesetdnevnim zamikom, stop-
nja inflacije je odstotek dnevno in
to pomeni 30 odstotkov manjši do-
hodek. To je tisto, kar strahotno
bremeni družbeno in zasebno pro-
izvodnjo. To je kamen spotike, na
katerem se naša prizadevanja za
izboljšanje situacije v mlečni pro-
izvodnji začnejo in končajo.«
»Kakšna pa je mlečnost krav
na vaši farmi?«
Čater: Mlečnost naših krav je
precej drugačna kot v zasebnem
sektorju, trenutno se giblje okrog
6700 litrov po kravi, kar pomeni
18,5 litrov dnevnega poprečja na
eno žival, s tem da uporabimo 11
do 12 dkg koncentratov na liter
mleka. To so rezultati na evropski
ravni, vendar nam prav nič ne ko-
ristijo zaradi cene kapitala, obvez-
ne revalorizacije in najetih kredi-
tov. Vsako leto izboljšamo mleč-
nost za okrog 100 litrov, vendar
bomo v teh razmerah obupali. Tu-
di z dohodkom iz hmeljarske pro-
izvodnje ne bomo mogli več po-
krivati negativnih razlik pri proiz-
vodnji mleka. Lani so te razlike
znašale 1,8 milijarde dinarjev. Pri-
siljeni bomo del črede prodati, po-
klati v klavnicah. Toda, ko krava
gre enkrat iz hleva, se zlepa ne
vrne več.«
»Če obupujete vi, ki imate tako
visoko mlečnost, potem ni čudno,
da so obupali tudi rejci, ki imajo
v poprečju za polovico manjšo
mlečnost. Kmetijski inštitut Slo-
venije priznava v stroških 3800
litrov po kravi. Kaj vi menite
o kalkulacijah inštituta? Pojav-
lja se namreč mnenje, da ti izra-
čuni niso najboljši, ker inštitut
priznava v stroških 40 odstotkov
močne krme, rejci pa je skorajda
ne pokladajo več živini?«
Čater: »Strinjam se s končnim
zneskom inštituta. Res pa je, da
nikjer v svetu ne uporabljajo
40 dkg koncentrata na liter mleka.
To je ekonomsko neupravičeno.
Poraba se giblje največ do 20 dkg
na liter.«
»Ste začetni del znotraj repro-
verige. Kakšni so ti odnosi, če
vzameva rejce, predelavo in trgo-
vine?«
Čater: »No, ti odnosi so čedalje
bolj napeti in pri tej splošni revšči-
ni je prepirov čedalje več. Še lani
so bili odnosi zgledni, zdaj se vse
bolj krhajo in po moje so ravno ti
odnosi razlog za strah, da ne bomo
uspeli plasirati proizvodnje, ki je
v Šloveniji na dovolj visoki ravni.
Mislim, da proizvajalci moramo
tesno sodelovati z mlekarno, ker
samo mlekarna, ki se bo tržno raz-
vijala, bo sposobna sprejeti ve^j.
količine mleka. Delež trgovine, i^;
v poprečju znaša 19 odstotkov, p.
ni upravičen. Trgovina ni postav-
ljala nobenih zahtev, ko je dobiva
la 10 odstotkov od cene 1600 dj.
narjev za liter mleka, danes pa o¿
rastoči ceni mleka pobira smeta,
no, do katere ni upravičena. V
govini po moje so rezerve, v tej
inflaciji pa je treba delež bremena
enakomerno porazdeliti na vsa ra.
mena.«
»Lahko pa sklepava, da je trgo.
vina vendarle pristala na kom.
promis, obljubljajo namreč, jj
bodo v kratkem mlekarnam рц.
čevali mleko deset dni prej, pj
tudi rejci bodo mleko dobili рц.
čano nekoliko prej.«
Čater: »Že prej sem dejal, da
znaša inflacija dnevno odstotek.
Za deset dni skrajšan rok plačila^
kar v dobi računalnikov ne smè
biti problem, pomeni 10 odstot.
kov večjo maso sredstev, s kateri-
mi bi lahko razpolagali tako v za-
sebnem kot v družbenem sektor-
ju. Zmanjšala bi se predvsem po.
treba po najemanju kreditov in to
je določen korak naprej. Pri 1,95
milijonih poprečnega dohodka
namreč mlekarne ne morejo raču-
nati na navijanje cen, kajti prodaja
je že sedaj močno okrnjena. Pro-
daja konzuma je padla za 10 od
sto tko v, pri izdelkih beležijo 30 in
več odstotni padec. Rešitev je to-
rej samo prerazporeditev delitev
bremen znotraj reproverige.«
Naj vas za konec vprašam tole:
boste na vaši farmi sodelovali
pri mlečnem štrajku?«
Čater: »Sam sem dolžan skrbeti
za družbena sredstva in tisti trenu-
tek, ko bi odprl ventil na bazenu,
kjer je dnevno po osem in več ti-
soč litrov mleka, bi sam sebe ob-
sodil na zaporno kazen. Zato pri
bojkotu ne bomo sodelovali. S sr-
cem in razumom pa podpiram boj-
kot in ga vedno bom, v kolikor
bodo zahteve kmetov ekonomsko
upravičene. To pa v tem trenutku
prav gotovo so.«
IRENA JELEN-BAŠA
O napovedanem bojkotu in razmerah v mlečni proizvodnji so povedali:
Milica Solar, Tepanje 46,
oddaja mleko 20 let: »Oddaja
mleka nikoli ni bila kaj prida
cenjena in ocenjena, toda ta-
ko slabo kot smo zdaj plača-
ni, pa nismo bili še nikoli.
Pri nas oddamo letno okoli
20 tisoč litrov mleka, ali 60
litrov na dan. Imamo 38 glav
živine, trenutno 12 glav,
v glavnem simentalk. Tolš-
čost mleka se giblje okoli
4 odstotke in čez, a niha od
enega do naslednjega merje-
nja, čeprav krmimo z enako
hrano. To me čudi. Na naši
kmetijijetudi zbiralnica mle-
ka za 28 kmetij. Priložnost
torej, da se pri odaji mleka
pogovorimo o mlečnih pro-
blemih, ki nas tarejo. O na-
povedanem bojkotu lahko
rečem toliko, da je skrajni
čas, da kmetje tudi na tak
način stopimo skupaj. Meni-
li smo se, da enodnevni boj-
kot ne bo кдј prida zalegel,
saj mlekarne že imajo toliko
rezerv da bodo prebrodile.
V sosednji, bistriški občini
so se, koUkor vem, odločili
za tridnevni mlečni štrajk.
Da bi mleko zlivali stran, to
seveda ne! Kar ga ne bo po-
pila živina, ga bomo skušali
zvoziti v mesto, pred bloke
in ga razdeliti med ljudi. Bo-
do vsaj pili dobro, polno-
mastno mleko, za katerega
dobi kmet plačilo tri tedne in
več po oddaji. Trenutna cena
za liter oddanega mleka je za
naše mleko 2024 z dodatkom
za higieno. Nekateri kmetje
dobijo 800 dinarjev za liter
mleka. Koliko ta velja v trgo-
vini, vemo, kakšen je po ka-
kovosti, tudi. Zato bo naša
zbiralnica že 28. junija zvečer
ostala prazna, če se ne bo,
prej kaj premaknilo na bolje.
Se to moram dodati; če želi-
mo uspeti, se nam bi morale
priključiti tudi farme v druž-
benem sektorju. Če bodo na
dan bojkota mleko oddajale,
bo vse skupaj nesrrusel. In
naj velja tudi to, da kmetje
ne želimo udariti potrošnika,
rad bi samo opozorili na
skrajno nemogoč položaj,
v katerem smo že vrsto let.
Anton Robič s Planine:
»Bolj zadovoljen (z odkupno
ceno) ne bi mogel biti. Iščem
dobrega kmeta, ki bi oddajal
80 kilogramska teleta za do-
pitanje na 130 kilogramov in
prodigo v Samobor. Za kilo-
gram prirastka teleta lahko
to spije 25 litrov mleka, za
kilogram žive teže, prodano
v Samoboru. Po tele celo pri-
dejo na dom. Mleko so nam
za maj plačali po 1610 din,
prodirali pa za približno tri-
krat višjo ceno - posneto
mleko. Zanima nas, kje je ta
razlika, saj je za maržo v tr-
govini treba odšteti le okrog
3 do 4 odstotke. Na koncu
leta bodo imeli v mlekarni
izgubo. Sorazmerja ni in ga
nikoli ne bo tudi s tem boj-
kotom.«
Marjan Tovornik, Zagor-
je: »Z eno besedo: prazno.
Plačilo za liter oddanega
mleka krije komaj dve tretji-
ni stroškov, in jezi me, ko
slišim, da je cena kisle vode
te dni poskočila kar za 40 od-
stotkov. Vse se draži, od re-
promateriala, rezervnih de-
lov do goriva. Težko mi je,
ko se mleko kar naprej draži
in si ga marsikdo ne bo mo-
gel več privoščiti, in jezi me,
da je v tej ceni delež za kme-
ta tako majhen, komaj 30 od-
stotkov znaša. V sosednji
Avstriji na primer dobi kmet
od maloprodajne cene skoraj
polovico, v Nemčiji še več
okoli 60 odstotkov. Pa pri
nas? Če kdo misli, da smo
z majskim povečanjem od-
kupne cene kmetje zadovolj-
ni, se moti. Zato podpiram
idejo Slovenske kmečke zve-
ze o bojkotu oddaje. Naša
kmetija odda letno do 35 ti-
soč litrov mleka, prirejo pa
nameravamo še povečati.
Žal se ne moremo kar naen-
krat preusmeriti v proizvod-
nji, preveč smo vsa leta vla-
gali v mleko. Mislim, da bi
bili kmetje zadovoljni, če bi
s prodanim litrom lahko po-
krili vsaj 90 odstotkov stro-
škov. In če bodo slovenski
kmetje bojkotirali, se jim
bom pridružil, bomo pa sir
izdelovali. Žal mi je, da je
politika tako zgrešena, zlasti
zdaj, ko se je nekdanji zao-
streni odnos kmetov do
šmarskega kombinata bi-
stveno izboljšal. V sedanjem
Hramu vodijo zdaj bistveno
boljšo politiko na občinski
ravni kot smo je bili vajeni
v sistemu klasičnega kombi-
nata.
Viki Pušnik s Planine:
»Zadovoljen? Boljše, da ne
vprašate. Odd^amo od 40 do
45 litrov mleka dnevno. Liter
oddanega mleka dobimo
plačan le nekaj več kot je
vredna prazna steklenica ki-
sle vode. Ko peljem zjutraj
mleko na Planino in če spi-
jem kavo s smetano, plačam
zanjo tako rekoč »tri litre
mleka«. V maju so dobili pla-
čan liter sicer oporečnega
mleka po 1350 din. Vprašu-
jem se, koliko je bilo zaradi
oporečnosti naše mleko ce-
nejše v trgovini od neoporeč-
nega. Po takšni ceni rajši
mleko obdržimo doma za
svojo živino.«
Kristalni globus Mlekarni
Hmezadova Mlekarna oziroma njen čebelarski del
si je na novosadskem sejmu prislužil najvišje možno
priznanje na jugoslovanskem tržišču - to je kristalni
globus.
Prislužili so si ga s kolekcijo medu Gele royal in
polen preparatov. Poleg tega priznanja pa so v Savinj-
sko dolino prinesli s sejma še nekaj zlatih medalj. Od
dvajsetih razstavljenih izdelkov s področja čebelarstva
je najvišjo oceno dobilo osemn^st njihovih proizvo-
dov. Zlato medaljo so si prislužili za kolekcijo medu,
kolekcijo Gele royal in polen preparatov, kremo Mamy
ter za embalažo.
I. BASA
Kozji četverčki
Pavla Solar iz Pariželj ima nekaj zemje zato redi tudi ko^
Ta pa jo je pred kratkim veselo presenetila z obilnim na'y
ščajem. Povrgla je namreč štiri mladičke. Sed^ so kozic^ .
kar velike, njihova mama pa pred njimi nima niti malo vft^
Kot vse koze ima le dva sesca in ta sta kar naprej zasede"^
Na sliki: Pavla Soler s svojimi petimi kozami.
T.TAVČ^'
,f JUNIJ 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 11
gb rob odstopu
^дуа OK ZSMS Žalec ob
Vstopu Branka Greganovi-
^in Anite Bara
pred leti je Ivan Cankar za-
>al: »Klevete, ki so se vzdi-
Lvale iz tega ponižanega
Lta, so odmevale v njego-
vem srcu...«
^predsedstvo OK ZSMS
џес meni, da je dejanje in
javnanje slovenskih delega-
jjv na 20. seji predsedstva
jjonference ZSMJ (15. junija
1389) častno in etično ter
^^ebinsko v okviru politič-
načel, za katere se zavze-
¡namo. Predvsem predstav-
nici slovenskega naroda si
jiorajo neprestano prizade-
jati za neodvisno odločanje
Ige, kdaj in kako bo sloven-
5IÚ narod živel v neki skup-
nosti.
S tem sprejemamo odstop
|[ot edino možno dejanje. Za
pogovor namreč ni dovolj,
¡la obstaja dvoje ali več ljudi,
temveč se ti ljudje morajo
laiati pogovarjati, obstajati
5iora kultura dialoga in upo-
Ištevanje drug drugega. Opo-
zorilo naj služi tudi vsem
v streznitev, kajti vsak dan
I vse bolj občutimo citirane
Cankarjeve besede.
Predsedstvo
OK ZSMS Žalec
Je Llubllanska
banka res banka
prijaznih ljudi?
Ni še tako dolgo tega, kar
je bila na rednem programu
TV Ljubljana predvajana re-
klama za LJUBLJANSKO
BANKO, češ, da so tu zapo-
sleni le prijazni ljudje, o če-
mer pa so odgovorni najbrž
»zabili opozoriti vse svoje
note. Če so jih, potem so iz
sojega seznama gotovo iz-
^)Btili Enoto Šentjur pri
¿lju.
V preteklem letu je v ne-
ireči umrl mož moje sestre
Л vsi njegovi prihranki in
iohodki so ostali deponirani
'banki tako dolgo, dokler ni
Ш v banko dostavljen prav-
nomočen sklep o dedovanju.
Ö0 sem vse lepo in prav.
Da bi sestri prihranila vsaj
del njenih obveznosti, sem ji
priskočila na pomoč tako, da
z njenim pooblastilom ure-
dim obveznosti do bančnega
poslovanja. Torej, ko sem
dostavila sklep v banko in
hotela dvigniti glavnico in
obresti, meje uslužbenka pri
okencu na neprijazen način
(če temu lahko tako milo re-
čem) odpravila, da lahko
dvignem le glavnico, ne mo-
rem pa dvigniti hkrati tudi
obresti za ta čas, češ, da za
izračun obresti banka potre-
buje vsaj teden dni. Oglasim
n^ se torej čez teden dni. Da
bi mi bila pot prihranjena,
sem uslužbenko, ki me tudi
osebno pozna (rečeno mimo-
grede) poprosila, če lahko za
izračun povprašam po tele-
fonu, kar mi je pritrdilno do-
govorila.
Čez štirinajst dni sem to
res storila in presenečena
prejela odgovor, da so obre-
sti tako minimalne, da mi je
zaprlo sapo. Opozorila sem
jo na to, paje dejala, da raču-
nalnik kaže res takšen zne-
sek, če pa mi še kaj ni jasno,
naj se obrnem na vodjo, več
pa z mano nima časa raz-
pravljati. Ker mi ni preostalo
nič drugega, sem to res stori-
la in še bolj presenečena pre-
jela enak odgovor tudi od vo-
dje te enote. Nikakor se z iz-
računom obresti nisem mo-
gla strinjati, zato sem prosila
za ponoven izračun, na kate-
rega pa sem čakala komaj
dve uri. Pri ponovnem izra-
čunu pa je nastala razlika
- ne boste veijeli, kar za par
sto-starih tisočakov. Niti
uslužbenka (izračun je opra-
vila le-ta) in niti vodja LB
Enota Šentjur pa nista iztis-
nili iz sebe preproste besedi-
ce OPROSTITE - kar bi naj-
brž om^alo moje ogorčenje
nad njihovim »prijžiznim«
poslovanjem. Najbrž bi v se-
bi tudi potopila vse začude-
ne poglede še ostalih čakigo-
čih v vrsti, če bi mi bile obre-
sti izplačane takoj, ko sem
jih hotela dvigniti, kajti to
v tem trenutku ni bilo mogo-
če. Tovarišica pri okencu, to-
varišica vodja enote in vodja
likvidacijske službe - mi
obresti niso mogle izplačati,
saj moje pooblastilo za dvig
ni bilo overovljeno na sodiš-
ču. Zanimivo. Ko sem dvigo-
vala glavnico, me nihče ni
vprašal za pooblastilo, ko pa
sem hotela dvigniti obresti,
ki so bile kar dvakrat nižje
od zneska glavnice, bi mora-
la pooblastilo overoviti. Je to
upravičeno poslovanje, sem
se spraševala, toda ker to ni
moje področje, пгу o tem raz-
mišljajo zato odgovorni in
pristojni v LB, moje upravi-
čeno razmišljanje pa je, da ^e
z načinom poslovanja vseh
teh zaposlenih v Enoti Šent-
jur ne morem sprijazniti.
Naslov v uredništvu
Izlet In
razočaranje
Lepo nedeljsko jutro nas
je kar vabilo za izlet v пги-а-
vo. Tako smo se odpravili
z zetom in 7-letnim vnučkom
na najlepšo izletniško točko
bližine Celja - Celjsko kočo.
Seveda smo jo »mahnili«
preko Hudičevega grabna,
ker si je vnuk tako želel, da
bo plezal po klinih. Vsi do-
bre volje in s polnimi pljuči
čudovitega gozdnega zraka,
po stezi med smrekami in
stoletnimi drevesi nam je bi-
la pot kar prekratka. Vsa
utrujenost je minila, ko smo
zagledali kočo. Koča je zelo
lepo obnovljena, postrežba
solidna pa tudi cene niso
pretirano visoke. Vse v пад-
lepšem redu, če ne bi bilo
»če«.
V soboto 27. 5. je imela LB
neko proslavo z zabavo. Za
primer slabega vremena so
se zavarovali s platneno stre-
ho, katero je držal cevni
oder. To so v nedeljo po-
spravljali in zlagali v tovor-
njak, poleg ostalega orodja
so potrebovali tudi kladivo,
katerega je delavec pustil
v bližini naše mize. Istočas-
no pa so prišli z zahodne
strani koče 4 možje - verjet-
no »nedeljski« planinci, ker
le od takih človek lahko kaj
takega pričakuje. Eden med
njimi je to kladivo pobral in
odšel naprej kot da se ni nič
zgodilo, še celo kolega je
z njim za šalo udaril po hrb-
tu. Med tem seje vrnil fant in
iskal to kladivo; na vpraša-
nje kaj išče, sem mu na hitro
povedala potek dogodka, ter
da so odšli proti dolini. Dela-
vec je imel le še to možnost,
da je za njimi zavpil: »Pro-
sim vrnite mi kladivo« pa se
eden izmed štirih oglasi, ka-
ko kladivo neki ter so mirno
nadaljevali pot naprej.
Ne morem razumeti kako
mora biti človek že v letih
tako brezob^ren do tuje last-
nine. Res ni Bila vrednost ve-
lika ali način je za mene čista
kraja. Vepetno ni bilo to pr-
vič, ker je bil še nesramen
z odgovorom. Taki dogodki
mečejo slabo luč na vse osta-
le planince, pa čeprav samo
nede^ske. Kaj si je mislil
mladi fant, ni težko ugotovi-
ti. Sprašujem se, kako naj bo
mladma poštena, če ima take
vzglede pri starejših ljudeh.
Upam pa, da so taki prime-
ri osamljeni, saj, če bi jih bilo
več, bi bile naše koče le še
golo zidovje.
Če bo ta članek prečital le
eden izmed tistih štirih ljudi,
ga bo morda le malo stisnilo
pri srcu in vesti.
V resničnost tega dogodka
"^lahko povem, da enega iz
med njih poznam kot pošte-
nega državljana, zato me še
toliko boD preseneča ta pri-
mer kraje sredi belega dne.
J. M., Celje
Pismo učiteljem
Tudi nam, delavcem
v OZD, ni prijetno sporočiti
vam, da je finančni položaj
skoraj večine delovnih orga-
nizacij (še posebej proizvod-
nih) takšen, da nanj že nekaj
časa opozarjajo nevzdržne
življenjske razmere vedno
večjega števila delavskih
družin. Odraz takšnega sta-
nja so vedno pogostejše
stavke.
Tudi v OZD v takih izred-
nih primerih protestov de-
lavcev ne gre zgolj za »pla-
če«, temveč predvsem za
možnost obstoja in razvoja
delovnih sredin, predvsem
z mislijo, kaj bo za našimi
otroci.
Če bo vaša (učiteljska)
stavka pripomogla k izbolj-
šanju materialnega položaja
šolstva s ciljem kvalitetnej-
šega pouka in k izboljšanju
kadrovskega položaja vzgoje
in izobraževanja ter, ne na-
zadnje, k vsklajenim »pla-
čam« učiteljev s tistimi v go-
spodarstvu, s katerimi bi se
tudi mi v gospodarstvu radi
vskladili, vam delavci v go-
spodarstvu želimo veliko
uspehov. Pri tem mislimo
samo na otroke, za katere
smo si najbrž enotni, da brez
njih ni ne naše, ne vaše bo-
dočnosti.
In ker tudi mi, delavci
v gospodarstvu in starši
otrok, ki jih učite, mislimo
storiti vse, da bi naši otroci
čim manj čutili hibe naše
družbe in ker najbolj vemo,
da so edini, ki za stanje, ka-
kršno je in se obeta, niso kri-
vi, sporočamo, da jih po 25.
juniju v šolo ne bo, strinja-
mo pa se, da odpadle dneve
pouka nadomestite, kakor to
nadomestijo delavci v proiz-
vodnji - »z dodatnim delom.
Za bodoče pa predlagamo,
da se učiteljske stavke orga-
nizirajo med počitnicami, ko
bo našim otrokom, vsaj gle-
de možnosti izobraževanja,
res lahko prizanešeno; bo pa
najbrž dosti manj učinko-
vito.
V.B., B.Č.
Načrti za
uporabo
Mestnega gradu
Za ogromno stavbo nekda-
njega Spodnjega gradu celj-
skih grofov, kasneje vojašni-
co, sedaj pa Mestni grad na
Trgu svobode so pripravljeni
načrti za prizemni del po-
slopja, za prvo in drugo nad-
stropje, za tretje nadstropje
pa načrte še delajo, saj gre za
številne, velike prostore, ki
čakajo na interesente, nakar
se bodo izvršila gradbena de-
la za posamezna nadstropja.
Poseben načrt velja za
vhodno poslopje, ki je loče-
no od glavnega. Odločeno je,
da vselitev Zgodovinskega
arhiva v to poslopje ne pride
v poštev, ker stara zgradba
ne bi prenesla velike teže ar-
hivskega materiala.
Do pričetka ureditvenih
del bo mogoče na grajskem
dvorišču še naprej parkirati.
Dr.ERVIN MEJAK
Celje
Poletno Celje
Na dvorišču Mestnega gradu pripravlja mladinski kul-
turni center KLjUB v sodelovaiiju s Kinopodjetjem Celje
nocoj, v četrtek 22. junija ob 21. uri prvi od bodočih rednih
filmskih večerov. Predpremierno bodo zavrteli ameriški
film Mesečnica (Moonstruck), s Cher v glavni vlogi. (Oskar
za glavno žensko vlogo 1989).
V	petek, 23. junija pripravlja KLjUB na dvorišču Mest-
nega gradu ob 21. uri koncert skupine Disciplina kičme.
V	soboto, 24. junija bo v prostorih KLjUBa na Cankar-
jevi ulici v Celju ob 22. uri literarni večer Lidije Hočevar
z naslovom Pandorina skrinjica. Kot gostje bodo nastopili
Avguštin Penič (eksperimenti z godah), Andrej Okorn
(klasična kitara) in kot posebni gost Christopher Kott iz
Zvezne republike Nemčije (trobenta).
V	torek, 27. junija pripravlja Zavod za kulturne priredi-
tve v Atriju na Tomšičevem tr^ Serenadni večer, na
katerem se bosta predstavila flavtistka Adrijana Prebježič
in kitarist Hrvoje Grgič.
V Zdravilišču Dobrna si lahko od ponedeljka, 26.junija
dalje ogledate dela slikarja Štefana Horvata, ki so razstav-
ljena v avh hotela. Jutri, v petek 23.junija bo v dvorani
Zdraviliškega doma ob 20. uri nastopila folklorna sku-
pina iz Kompol z večerom slovenske folklore. V soboto,
24.junya pa bo ob 20. uri v okviru prireditev Poletje na
Dobrni na ploščadi pred Zdraviliškim domom nastopila
tamburaška skupina Zlatna lira iz Osjeka. Igrali bodo
starogradske pesmi, country in zabavno glasbo. V primeru
slabega vremena bo ples v restavraciji hotela.
V	Rogaški Slatini se pričerija Rogaško glasbeno poletje.
Danes, v četrtek 22. junija se bodo predstavile domače
kulturne skupine. Nastop se bo začel ob 20. uri in 30 minut
v zdraviliškem parku.
Že v petek, 23. junija pa bo v Kristalni dvorani Zdravi-
lišča Rogaška Slatina ob 21. uri nastopila ljubljanska
Opera. Uprizorili bodo Verdijevo opero Traviata. V torek,
27. junija čaka ljubitelje folklore prava poslastica. Z veče-
rom turške folklore še bo ob 20,30. uri v Kristalni dvorani
predstavila folklorna skupina iz Istanbula.
Tudi kulturni center Ivan Napotnik iz Titovega Veleria
je pripravil atreiktiven program poletnih kulturnih priredi-
tev. Na ploščadi pred Namo ga bo v soboto, 24. junija začel
beograjski pevec in pesnik Bora Djordjevič, vodja skupine
Riblja čorba.
Tudi to soboto in nedeljo, 24. in 25. junija ob 16. uri
pripravlja gledališka skupina laške nadžupnije v Laškem
izvedbo pasionske igre v režiji in priredbi Ljudmile Tre-
ven. Opozorilo - v primeru dežja predstave odpadejo.
V	hotelu Terapija v Rogaški Slatini si še do petka,
30. junija lahko ogledate razstavo najboljših likovnih del
z mednarodnega slikarskega Ex-tempora, do 31. julija pa si
lahko vsak torek, četrtek in soboto v Muzeju grafičnih
umetnosti v Rogaški Slatini ogledate razstavo grafičnih
listov Otroci od rojstva do šole, iz pđdarjene zbirke Kurta
Mùllerja.
Do konca meseca lahko v izložbah velenjske Name še
vidite razstavo slovenski gledališki plakat.
V	izjemno akustični cerkvi Sv. Roka nad Šmarjem pri
Jelšah pripravlja v soboto, 24. junija ob 20. uri koncert
Celjski mešani komorni zbor. Pod vodstvom dirigenta
Pavleta Bukovca bo zbor ob zaključku uspešne sezone
predstavil izbor narodnih in umetnih pesmi.
V	petek, 23. junija bo ob 10. uri na šoli Ivanke Uranje-
kove v Celju nastop otroškega in mešanega mladinskega
pevskega zbora ter prikaz dela v različnih kulturnih krož-
kih, ki ga bo zaokrožila razstava učencev te šole s prilago-
jenim programom.
Od ponedeljka, 26.junija pa vse do konca meseca si
lahko v velikem občasnem razstavnem prostoru Muzeja
revolucije v Celju ogledate razstavo Inovacije 1989.
Nocoj, v četrtek, 22. junija ob 18. uri bo drugi jubilejni
»Aškerčev večer« na Aškerčevi domačiji v Senožetih, ki
ga pripravljata Občinska kulturna skupnost Laško in
Delavsko prosvetno društvo Rimske Toplice.
V	kulturnem programu se bodo predstavili pevci
vokalne skupine »Odmev« iz Laškega pod vodstvom Vida
Marcena, pevci MPZ iz Rimskih Toplic pod vodstovm
Julija Goriča, recitatorji OŠ Anton Aškerc Rimske Toplice
in harmonikar Zoran Zorko iz Laškega.
D. O. O. FELIS Celje
Cesta na Ostrožno 90
objavlja prosta dela in naloge
1.	Samostojna računovodska in
administrativna dela
2.	Prodajno-potniška služba
3.	Delo v proizvodnji
Pogoji:
Pod 1 : višja ali srednja šola ekonomske smeri, 1-2
leti delovnih izkušenj, šestmesečno poskusno delo.
Pod 2: srednja šola ustrezne smeri, vsaj 4 leta delov-
nih izkušenj, šestmesečno poskusno delo, vozniški
izpit B kategorije.
Pod 3: več NK delavcev (pakiranje) in 1 kvalificiran
delavec strojne smeri. Pogoj je trimesečno poskus-
no delo.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpol-
njevanju pogojev na gornji naslov v 15. dneh po
objavi razpisa.
12. STRAN - NOVI TEDNIK
M»!
Izraz kulllvíranosti tío pijače - je zmernost
Slovenci o sebi radi pravi-
mo, da smo vinski narod, ven-
dar, resnici na ljubo, popije-
mo več piva kot vina. Čeprav
ne vino ne pivo nista na Slo-
venskem od včeraj, nam do
današnjih dni ni uspelo razvi-
ti kulture pitja. Morda se sta-
nje pri vinu v zadnjih časih
celo popravlja, kar za pivo ni-
kakor ne moremo trditi. Še
vedno smo na stopnji »žlam-
panja« in »nacejanja«. Eden
glavnih vzrokov za tovrstni
primitivizem je v dejstvu, da
o pivu ne vemo skoraj ni-
česar.
Zlatorog, zmeraj,
zmerno
Da bi se distancirali od te
preproščine in nekulturnosti
in pivu dali vrednost, ki mu
pripada, so se v vročem polet-
ju lanskega leta nekateri po-
vsem trezni občani Laškega
globoko zamislili, na vse pre-
tege premišljevali in rezultat
teh naporov je v polni luči za-
sijal 1. julija lani - ustanovili
so Klub ljubiteljev laškega pi-
va. Za to skrajno demokratič-
no obliko, brez političnih ci-
ljev, so se odločili spričo spoz-
nanja, da njihovi someščani
počenjajo пекад nezaslišane-
ga: v želji, da bi si pogasili že-
jo, se s pivom tako nemarno
nalivajo, da to presega že vse
meje. Pivu kratko in malo ne
dajo priložnosti. Predsednik
kluba ali pirm^ster Karli
Bouha pravi: »Mi vemo, da je
pivo mila pijača in zasluži več
spoštljivosti. Ker ga radi in
zmerno pijemo, smo se to svo-
je veselje namenili povzdigniti
v klubski običaj, ki ga bomo
pošteno gojili, da bi vsem ne-
spametnim nesrečnikom
predstavljali dober zgled, sami
pa se pri tem seveda dobro
imeli.«
Družabni večeri
Osnovni namen kluba v La-
škem je, da ohrani večstoletno
tradicijo pitja piva, ob tem pa
klubski zdravnik Janko Deže-
lak še dodaja: »Torej ne pitje
zaradi popivanja, temveč pitje,
ki teija določen odnos do piva,
kar ne pomeni konzumiranja
v čim večji količini, za vsako
ceno.«
Glavni cilj, zapisan v statu-
tu, člani kluba uresničujejo na
družabnih večerih, ki so vsak
prvi petek po petnajstem, po-
navadi v gostilni Zlatorog. Na
ta dan je član dolžan prisesti
h klubskemu omizju, kjer se
podrobneje seznanjajo s pi-
vom - predmetom druženja.
Za odkrivanje njegovih značil-
nosti organizirajo degustacije
in različna predavanja na isto
temo. Ugotavljajo tudi realiza-
cijo zastavljenega programa
ter ocenjujejo kvaliteto toče-
nja in nuđenja laškega piva na
različnih prodajnih mestih.
Vsak član je dolžan, da na dru-
žabnem večeru nosi vsa obe-
ležja kluba, kajti v primeru, da
zataji dolžnost, sledi kazen, ki
jo pirmajster določi po vsako-
kratni presoji.
Klubska hierarhija
Trenutno šteje klub dvain-
šestdeset članov ali nalivčkov,
med katerimi je šestn^st
predstavnic lahke kategorije.
Izvršilni organ je vodstvo klu-
ba, ki izvršuje sklepe, sprejete
na letnem shodu, skrbi za pri-
pravo in izvajanje programov
ter vseh organizacijskih zadev,
potrebnih za nemoteno delo
kluba. Glavo kluba, ki ima
enoletni mandat sestavljajo:
predsednik ali pirm^ster, nje-
gov namestnik ali pikmajster,
tajnik-malcmajster, blagajnik-
auslajhtner, praporščak-pum-
pauf, njegov pomočnik-dur-
driker in trije nalivčki (polno-
pravni člani), imenovani na
letnem shodu. Naraščaj kluba
predstavljajo kalčki ali pri-
pravniki, ki jim pot do nalivč-
ka ni polita s pivom. In kakšen
je postopek evidentiranja bo-
dočih članov?
RIgorozna selekcija
Idejni vodja in siva eminen-
ca kluba Lojze Oberžan opo-
zarja: »Ker je zanimanje za
vstop v članstvo res ogromno,
smo s svojimi pravili vključe-
vanje zelo zaostrili (zajezili).
Marsikdo si žal misli, daje edi-
ni pogoj dober rezultat v kon-
zumiranju piva. To je zmotno
prepričanje in zaradi tega je
pristop izjemno selektiven.«
Kandidat za člana kluba lah-
ko postane nekdo le na izrec-
no priporočilo preverjenega
nalivčka. Če vodstvo kandida-
ta potrdi, mora le-ta naslednji
redni družabni večer prinesti
potrdilo soproge (soproga), da
se lahko pridruži članom. Ta
predpostavka je seveda obvez-
na le za tiste, ki so si nadeli
zakonski jarem. Po potrditvi
ugodnega mnenja o interesen-
tu le-ta postane kalček in mora
v obdobju pripravništva-spo-
štovati statut. Na naslednjem
družabnem večeru ga čaka
krst, ki vsebuje teoretične in
praktične prvine: poznavanje
vseh proizvodov s simbolom
Zlatoroga, preizkus znanja
kultiviranoga pitja in nekaj
dodatnih zahtevnih vprašanj.
V primeru, da je kalček uspeš-
no prestal krst, se ob koncu
leta vpiše v knjigo članstva,
dobi naziv nalivčka, člansko
izkaznico in ostale simbole
kluba.
Eno od glavnih besed pri iz-
biri kandidatov ima klubski
zdravnik: »Vloga klubskega
zdravnika je zelo delikatna,
kajti potrebno je strokovno
preveriti, alije kandidat zdrav-
stveno neoporečen, in da za
sabo ne nosi prehude hipote-
ke, ki izvira s kakšnih čudnih
področij.«
Pivo, cvetje in
dobiček
Pivovarna Laško kot pobud-
nik za ustanovitev kluba ima
značaj pokrovitelja, ki se kaže
predvsem v moralni podpori
in pomoči pri organizaciji.
Klubu v finančnih pogledih ne
nudi sredstev, čeprav ji le-ta
širi image in s tem popularizi-
ra proizvode. Klub torej zbira
sredstva za svojo dejavnost
zgolj na osnovi članarine in
lastne dejavnosti, ki se najbolj
razmahne v času prireditve Pi-
vo in cvetje, na kateri za atrak-
cijo poskrbijo s svojo stojnico.
Izkupiček devetdnevnih pri-
zadevanj ob šanku je glavni
vir dohodka, na osnovi katere-
ga primerno opredelijo plan
dela v prihodnje. Vendar pa
dejavnost ob vrhuncu turistič-
ne ponudbe Laškega ne pred-
stavlja alfo in omego delova-
nja kluba. Predvsem si želijo
prebiti lastne okvire in se na
velika vrata pojaviti v javnosti.
Interes kluba ljubiteljev la-
škega piva je torej nagnjen
k družabnosti, z željo po kul-
turnosti. »Popijemo vrček ali
dva, pa tudi tretjega ne kaznu-
jemo,« poudapa prof. Tomo
Korošec, častni član in dodaja:
»Nismo šovinisti, ker ne zani-
kamo kvalite!^
vendar praviirj
najboljše, kam
v minus.«
Negovanje à
pa naj bo še tat
obrobno, človd
povzdiguje nar
ji daje veljavo 1
ва
Člani KLLP z zastavo, ki poleg znaka, pe¿J
modre klubske barve, predstavlja simbol d/d
Fot^
Vežem lonce in piskerce
PIskrovez Albin Rakovnik Iz Straže
Pot se je vzpenjala strmo
navkreber. Najprej po äsfal-
tii, potem so kolesa avtomo-
bila požirala kilometre po
makadamu. Naposled si le
sežemo v roke. Z Albinom
Rakovnikom in njegovo
oseminsedemdesetletno
materjo Marijo.
Čisto sama živita na tisti
domačiji, družbo jima dela le
prijazna mrcina, ki je tudi ob
našem obisku bila gospodar-
ju stalno za petami. Za njuno
domačijo pravijo, da je tam-
kaj v času turških vpadov ži- '
vel stražar, ki je s kurjenjem
kresov opozarjal ljudi na bli-
žajočo nevarnost. Od tega
menda tudi izvira ime
Straža.
Albin pomalem kmetuje.
Pred mnogimi leti so na do-
mačiji gojili ovce, danes na
to spominja le še prastar ko-
lovrat. »Ovčjereja se danes
ne izplača,« zatrjuje go-
spodar.
Nasploh je Rakovnikova
domačija polna starin. Preko
sto let star mlin za kavo in
poper, pa več kot dvesto let
stara relikvija stojita v kotu
velike izbe. Hiši daje pečat
velika lesena miza, tla so na-
rejena iz desk, ne manjka ni-
ti stara krušna peč. Edina
moderna stvar v hiši je hla-
dilna skrinja. Pralnega stroja
in televizorja nimata. »Tele-
vizija me prav nič ne zani-
ma,« je razlagal Albin. Veli-
ko ггуе ima časopise. In če
mu postane dolgčas, se loti
svojih loncev. »Včasih so bili
ti lonci, povezani z žico, bolj
pogosto pri hišah, v njih so
kuhali hrano za prašiče, pa
tudi za ljudi. Danes pa to ni
več moderno. Ampak če me
kdo prosi zanj, mu pa tudi
naredim,« je povedal.
Dohne, pravi Albin, nič кад
ne pogreša. A če ga že zami-
ka, si nadene pražnjo obleko
in jo mahne nizdol. Kar peš.
»Imel sem kolo, pa sem ga
dal stran. Se mi je neumno
zdelo, da se navzdol lahko
peljem, v hrib je bilo treba
pa peš,« je še dodal ta dobro-
voljni možak.
I. BAŠA
Rakovnikova domačija leži preko 600m visoko. V njej živita Albin in mati Marija sama,
družbo jim dela le prijazna mrcina, po imenu Luks.	Foto: EDI MASNEC
Í
Karel Zelič iz Griž je
rad slikal odkar pomni,
šele zadnjih 17 let, kar se
je upokojil, pa se lahko
ves predaja slikarstvu.
»To je hobi, ki ga, po mo-
jem, boljšega ni,« meni
Karel. »Izpolnjuje mi
življenje in me dela sreč-
nega.«
Karel ima doma kar le-
po zbirko slik, rezbarij in
reliefov, čeprav njegov
realistični stil umetniške-
ga ustvarjanja ne dovolju-
je hiperprodukcije. Dela,
na katera je najbolj pono-
sen, visijo v sobi, kjer sije
uredil majhno galerijo,
del njegovega umetniške-
ga ustvarjanja je na ogled
v drugih prostorih njego-
ve hiše, velik del, pravi,
pa visi na stenah drugje,
saj je veliko ustvarjal po
naročilu.
Čeprav je Karel že v šoli
kazal veliko nadarjenost
in nagnjenost k slikanju,
pa seje zdel poklic slikar-
ja le preveliko tveganje za
nadobudnega risarja. Za-
to se je izučil za elektri-
karja in se kasneje zapo-
slil v rudniku v Zabuko-
vici, kjer je srečno preži-
vel rudniško nesrečo.
Kasneje ga je poklicna
pot zanesla v Ferralit.
Prav tam se mu je prvič
ponudila priložnost, da je
lahko uveljavil svoj ta-
lent.
V Ferralitu so namreč
vlivali zvonove, niso pa
imeli mojstra, ki bi nare-
dil ustrezne embleme in
okraske. Karel seje ponu-
dil, naredil nekaj mode-
lov in - uspel. Zadovoljni
so bili naročniki, seveda
pa tudi v Ferralitu. Mode-
le še sedaj hrani doma.
Za precej svojega vede-
Karel Zelič šteje 71 let, a je še
društva likovnih amaterjev. Tre¡>
Skromna galerija, ki si jo je uredil v hiši, mu veliko pomeni. V sredini (nad njegovo
glavo) je Alfa in omega, slika, ki s simboli pripoveduje o poti človeka od rojstva do
smrti.
NOVI TEONIK - STRAN 13
!f
ffloistra Podkrižnlka oživljeno bogastvo
Izkušenega šentjurskega
podobarja, rezbarja in štu-
^aterja Hinka Podkrižnika,
so ga lani predstavili tu-
ji na ljubljanski in zagreb-
televiziji, poiščejo pred-
vsem, ko gre za reševanje
vrhunskih	slovenskih
yinetniških spomenikov,
tudi razpadlih. Z uspehom
seje spoprijel z gradovi Go-
ričane, Hrastovec, Bistra,
Begunje, Stično ter blej-
skim otokom in barokom
ljubljanske stolnice, kjer ga
^ pričakujejo znamenite
orgle. Vsega skupaj je obno-
vil petsto večjih cerkvenih
objektov, pravi.
Med bivanjem v predvoj-
nem Beogradu je delal celo
v jugoslovanski skupščini
ter na dvoru na Dedinj u.
Med delom se je srečeval tu-
di z mojstrom Plečnikom,
kot otrok pa je poznal tudi
svoje, sovaščane iz Primoža
pri Šentjurju, »znamenite«
Guzejeve. S preteklostjo se
srečuje mojster dnevno, saj
je v delavnici »od jutra do
večera«. Dolgo sva se pogo-
varjala o njegovi ljubezni in
celo o pijanem mežnarju, ki
je pred ponočnim, medna-
rodnim nepridipravom ne-
vede rešil kar 50 svetnikov.
Tudi o spominu na primož-
Üanskega rojaka, razbojnika
Guzeja. To še ni nihče zapi-
sal, je menil.
Oblegani
restavratorii
Sprva sem zaman, čeprav
»govorjen, trkal na duri
Podkrižnikovega šentjur-
skega doma. Nihče se ni
oglasil. Nato sem z dvorišča
slišal udarce in se nato v de-
lavnici srečal s Hinkom Pod-
križnikom, enim od komaj
štirih obleganih upokojenih
slovenskih restavratorjev, ki
še obvladujejo to delo sku-
paj s tremi aktivnimi, ki pa
so tudi že blizu upokojitve:
»Vsi upokojeni štejemo nad
75 let in izgleda, da bomo
morali kmalu v pravi pokoj.«
V Šentjurju pa sta kar dva
restavratorja: »Vzgojil sem
tudi nečaka, ki dela pred-
vsem na Štajerskem in tudi
njegov sin bo nadaljeval ta
poklic«. S 14 leti upokojen-
skega staža prostega časa
skor^ ne pozna: »Zaradi po-
manjkanja restavratorjev me
toliko iščejo, da sem v delav-
nici od jutra do večera.«
V kotu temačne delavnice
sta drug ob drugem levi in
desni razbojnik, v naravni
velikosti. Kristusa je že ob-
novil in vrnil v Šmarje-Sap
na Dolenjskem, kjer je bil
pred kakšnim letom ubit
župnik. Trojica je tam po-
stavljena na prostem, zato se
na razbojnikih še pozna zob
časa. Mojster Podkrižnik za-
polnjuje votle brazgotine
razbojnikovih teles z novim
lesom, razbojnika pa bo nato
prekrila tudi barva. V delav-
nici so tudi svetniki, ki čaka-
jo na nov lesk, med orodjem
pa dleta, čopiči, ahati in noži
za pozlatitev, štukaterska
orodja in bogve kaj še vse.
»Največje zadovoljstvo je, ko
rešim skoraj popolnoma raz-
padli objekt. Moje zadošče-
nje je večje od denarja in
vsega drugega«.
Mojstrovo delo je mnogo-
stransko. »Obvladati moram
več poklicnih znanj. Izučen
sem kot podobar, potem sem
tudi rezbar in štukater«.
Kakšna je razlika med temi
deli, mojster? »Povezava je.
Ko si podobar, moraš podo-
bo pozlatiti in poslikati. Ko
si rezbar, moraš obvladati or-
namentike in poznati sloge,
prav tako pri štukaterstvur«
Mojster pravi, da je njegovo
delo raznoliko, da se ne po-
navlja, da je vselej kaj nove-
ga in: »Vedno se učiš. Nikoli
ne obvladaš vsega popolno-
ma, tako da imaš zmerom
nove probleme in se učiš
znova. Delam že 55 let in še
ne znam vsega.«
V	življenju se je srečeval
z mnogimi velikimi možmi,
z akademikom dr. France-
tom Steletom, ki je veliko,
po službeni dolžnosti stro-
kovno preverjal Podkrižni-
kovo delo in mu dajal nasve-
te. V Prekmurju se je bežno
srečeval tudi z velikim moj-
strom Plečnikom: »V spomi-
nu ga imam kot praktičnega
človeka, ki ni bil le arhitekt
in je znal svetovati, kot da bi
bil v mojem poklicu. Vedel
je, kaj je treba.« Podkrižni-
kov sošolec je bil tudi kipar
Ciril Cesar, avtor celjskega
Aškerca in šentjurskega spo-
menika NOB. Hinko Pod-
križnik se je v Gradcu izučil
tudi kiparstva in veliko kipa-
ril, vendar so se njegova iz-
virna dela razgubila.
V	ta skrivnostni svet je za-
čel prihajati že v osnovni šo-
li, ko ga je učitelj Hajnšek
napotil v celjsko Hohnječe-
vo delavnico. Petdesetega,
po osamosvojitvi, je bilo nje-
govo prvo delo notranja
oprema šentjurskega kultur-
nega doma. Potem so sledila
srečanja tudi z največjimi
kulturnimi bogastvi Sloveni-
je: »Občudujem, da so v pre-
teklih dobah ustvarjali takš-
ne umetnine. Kakšni mojstri
so bili, s kakšno ljubeznijo
so delali umetnine, ki so da-
nes skoraj neizvedljive. Ko
obnavljamo, se lahko samo
čudimo.«
Pijani mežnar In
nebeška procesija
Med delom se srečuje tudi
s čudovitimi, širši javnosti
nepoznanimi umetninami.
Tudi pevske in igralske
umetnine so lahko vrhun-
ske, pa ne razvpite. Spomi-
nja se bogate cerkve pri Liti-
ji, odmaknjene sredi gozda,
s katero bi se lahko ponašali
tudi v središču Pariza, pri-
pomni. Za takšne umetnine
so seveda zanimajo tudi kri-
minalci, tudi tujci. Veliko
umetnin, ki jim je vrnil živ-
ljenje in sijaj, je izginilo z nji-
mi, nekatere za vedno. Av-
strijski »ljubitelj umetnosti«
je ponoči v neki cerkvi z ol-
tarjev trgal dragocene kipe
in jih postavljal na travo
pred cerkev. Kar petdeset jih
je zbral v »zbirko« naravne
galerije, ko je iz bližnje mež-
narije zaslišal glasno vpitje.
Pijani mežnar se je ob dveh
ponoči vrnil s popivanja in
avstrijski »ljubitelj« sloven-
skih umetnin ni vedel, da gre
za klasični slovenski družin-
ski prepir in je kar najhitreje
popihal. V dopoldanskem
soncu je nato otročad v travi
naletela na nevsakdanjo ne-
beško procesijo, drugi pa na
avstrijski usnjeni suknjič in
na v ne pravi namen uporab-
ljeni delovni pribor.
Mojster Podkrižnik, ki se
je v Šentjur priženil iz bliž-
njega Primoža, se v smehu
spominja tudi slavnega Pri-
možljana, razbojnika Guzeja,
ki je tudi del, sicer drugačne,
domače preteklosti. Iz otro-
ških let se spominja soseda,
Guzejevega brata, ki je bil
ljudski berač, ki se je potikal
z lajno: »To je še nezapisano.
Otroci smo ga spraševali
med njegovim vračanjem
z beračije: »Stric, kakšen pa
je vaš brat?« Zmerom je od-
govoril: »Drek ga je bilo pri-
da. Vedno so bili orožniki
okrog hiše!« Mi smo vrtali še
naprej: »Ja, stric, kaj pa je
naredil?« »Ja, enkrat ko smo
bili vsi pri hiši, priteče sestra
in zavpije: »Skrij se, žandarji
prihaj^o.« Brat, razbojnik
Guzej se je znašel v pasti in
je tekel sem in tja po hiši.
V	kotu je sedela Guzejeva
mati. In Guzej se hitro skrije
pod njeno krilo. Orožniki so
premetali vso hišo, a ga seve-
da niso uspeli najti.«
Povrneva se v sedanjost.
V	Šentjurju njegovo delo
manj poznajo: »V ljubljanski
okolici, na Gorenjskem, Do-
lenjskem in Notranjskem
me poznajo skor^ povsod,
saj tam povsod puščam svo-
ja dela.«
BRANE JERANKO
¿¡^^rjalnimi člani celjskega
Platno z Zadnjo večerjo.
JJ Pobliže spoznal, zelo rad
pa v svoja dela vnaša tudi
; ђ Simboliko.
., »Veliko sem razmišljal,
;ií¡í '^зј je človek in, kaj je
Smisel življenja. To po-
, tem upodobim na svoj
j K riačin. Gre za stvaritve, ki
, j¿ niso nastale čez noč, v pa-
jiil ''ih urah. Človek to nosi
■ y sebi dlje časa, da se ide-
li Ja kompletira, in šele po-
tem prideta na vrsto čo-
pič in platno.«
I k. Tako je na primer na-
stala Alfa in omega, ki
J k. ® simboli pripoveduje
(J, o poti človeka od rojstva
( iç Oo smrti in tako je nastalo
; Se nekaj njegovih del, ki
li. Zahtevajo, da se človek
li jç	y^nje poglobi, da razmi-
јџ
í k)	t. S- ŠROT
,	^oto: EDO EINSPIELER

Lepi razgiedi
če je Stari grad privab-
ljal predvsem zaključene
skupine, ki so poskušale
z vpitjem in streljai^em do-
kazovati nacionalni značaj
mesta (leta 1899 je celjske
Nemce najbolj razburilo to,
da so Slovenci in njihovi če-
ški gostje na Starem gradu
zapeli Hej Slovani tako glas-
no, da je bilo pesem slišati
v mesto), pa je bilo v okolici
mesta precejšnje število iz-
letniških točk, ki so jih obi-
skovali zlasti individualni
gostje.
Turistični vodič mesta Ce-
lja iz leta 1912 jih našteva kar
76 in pri vsaki še posebej po-
udarja, da vodi do nje ureje-
na pešpot. Med krajšimi izle-
ti omenimo sprehod na Lis-
ce, kjer je stal razgledni stolp
(Bismarckwart), kije obisko-
valcem ponujal lep pogled
na mesto in celjsko kotlino,
nadalje izlet na Miklavški
hrib, v Košnico (do nje sta
vodili daljša in krajša peš-
pot), na Jožefov hrib in Ma-
rušekov gozd ob Voglajni,
v kateri so v tistih časih še
vedno plavale ribe. Med,dalj-
šimi turami pa so bili najpri-
Ijubljenejši izleti na Teharje,
preko Pečovnika na Svetino,
po Hudičevem grabnu na
(kasnejšo) Celjsko kočo in
preko Štor nazaj v Celje,
v ŠkoQo vas preko Dobrne,
Lahovne in Prekorja,
v Šmartno v Rožni dolini,
v Liboje, na Mrzlico in
Šmohor.
Izredno privlačni so bili
tudi izleti v Dobrno, Roga-
ško Slatino, Laško in Rim-
ske Toplice, po celi monarhi-
ji znane zdraviliške centre,
ki so imeli svoje kapacitete
skozi celo leto izpolnjene
z najpetičnejšimi gosti. Ti iz-
leti so trajali nekoliko dlje in
nanje so se morali Celjani
odpraviti že zgodaj zjutraj,
pozno zvečer pa so se v vese-
lem razpoloženju in presreč-
ni zaradi tega, ker so od blizu
videli tega ali onega aristo-
krata, vračali domov. Na iz-
lete v Laško, Rimske Toplice
in kasneje v Rogaško Šlati-
no, so se največkrat odpravi-
li z vlakom, v Dobrno pa je
že od začetka devetdesetih
let prejšnjega stoletja vozila
posebna kočija s postajališ-
čem pred hotelom Slon v da-
našnji Cankarjevi ulici. V le-
tih pred prvo svetovno vojno
jo je nadomestila dvakrat
dnevna avtomobilska zveza
z Dobrno, ki je prispevala
k povečanemu obiskovanju
tega znanega zdravilišča.
Ob nedeljah so največkrat
prirejala izlete tudi različna
društva, ki so si na ta način
prizadevala obogatiti dru-
žabno življenje v okolici.
Zlasti celjski Sokoli so se ve-
likokrat udeleževali različ-
nih prireditev, predvsem ve-
selic,^v okoliških krajih (Voj-
nik, Šmartno v Rožni dolini,
Petrovče, Šentjur) in jih po-
pestrili s telovadnim nasto-
pom. Celjsko Sokolsko dru-
štvo pa je s prirejanjem kor-
porativnih izletov v društve-
nih uniformah hotelo tudi
nagajati celjskemu nemštvu,
zato je celjska občina že sre-
di devetdesetih let prepove-
dala kakršnekoli slovenske
sprevode po mestu. Tako so
morali Sokoli in druga slo-
venska društva svoje izlete
pričenjati v okoliški občini
in ne pred Narodnim do-
mom, kot bi si želeli, čeprav
je tudi pri tem prihajalo do
ekscesov. Problem je bil na-
»Celjski ,Sokol' je poletel
včeraj v lepo napredno
Šmartno v R. d. Izleta se je
udeležilo 28. telovadcev.
V Šmartnem so se oglasil
Sokoli v narodni gostilni
pri Stožirju, ^er so v druž-
bi z domačini prebili neko-
liko veselih ur, nato pa so se
vrnili po lepi pokrajini
osveženi in vzradoščeni
v Celje«. (Narodni dnevnik,
7. 6. 1909)
mreč v tem, da je moral vsak
v mestu stanujoči član Soko-
la, ki se je hotel v društveni
uniformi prebiti do zbirnega
mesta v Gaberjih, računati
najmanj na zmerjanja in
psovke, da o palicah in pe-
steh ne govorimo. Kljub vse-
mu pa je večina slovenskih
društev na prelomu stoletja
redno prirejala izlete v slo-
vensko okolico, medtem ko
so bila nemška društva pri
tem omejena. Nemški izleti
v slovensko okolico so se na-
mreč zaključevali s pretepi,
ScO so jih Slovenci smatrali
za izzivanje in provokacijo.
Prihodnjič: Rekreacija
Tumarsko slavje na Glaziji 1910.
14. STRAN - NOVI TEDNIK
22. JUNIJ 1911,
Dragi
prijatelji!
Pa ste le dočakali! Ste tudi s spriče-
vali zadovoljni? Če niste, vam sed^
nihče več ne more pomagati. V na-
slednjih tednih si najprej odpočijte
in pozabite na šolske skrbi, pa bo
tudi septembra lažje. Sedßj vam
želim le čim več sonca in lepih dni, ki
jih izkoristite kar najbolje. Pa oglasi-
te se кајх če boste doživeli kaj prijet-
nega. Naš vrtiljak se bo tudi poleti
vrtel brez odmora. Le da bo nekoliko
drugačen kot med šolskim letom. At-
ka se bo za nekaj časa poslovila in
vam septembra spet nastavljala zan-
ke. Med prispevki pa bodo imeli
prednost počitniško obarvani, torej
takšni, ki bodo govorili o tem, kako
preživljate proste dni.
Vaša Tanja
Ob slovesu
še nekaj dni in odša bom v nov
svet. V novo šolo, okolje, med
nove prijatelje. Le kaj me čaka?
Večkrat sanjarim o tistem novem
življenju, ki sem si ga prej tako
želela, a mije sedćg odveč. Pogre-
šala bom vse tiste stvari, ki sem
jih srečevala celih osem let, pa
čeprav so me morile dan za
dnem.
Prav dobro se še spominjam
prvega dne, ko sem šla v šolo.
Bila sem prestrašena, izmikala
sem se vsem svojim vrstnikom.
Z velikim strahom sem zrla v ve-
liko stavbo, ki se ji pravi šola.
Zdaj pa mi bo žal, ker jo zapuš-
čam, ker mi je bila zavetnica
v hudih dneh, marsikdeo pa tudi
sovražnica.
Z zadnjim pogledom objamem
šolo. Dežurna miza, kjer je bilo
tako prijetno, kadar si manjkal
pri pouku, potem omarice, ki so
bile vedno razmetane, nato pa po
stopnicah navzgor do učilnic.
Spodaj pa telovadnica, kjer si se
razvedril in pozabil na moreče
misli. A zdaj? Z vsem tem je ko-
nec. Čakajo nas novi prijatelji,
novo okolje, nova šola. Kako tež-
ko se bo navaditi na drug kraj!
Na osnovno šolo nas bodo vedno
vezali prijetni spomini. Кад pa
stari prijatelji? Se bomo sploh še
kdaj srečali? Raztepli se bomo na
vse strani, ostal pa bo le spomin,
da smo si osem let pomagali in
zaupali.
IRENA BERZELAK, 8. r.
OŠ Bratov Letonje
Šmartno ob Paki
Breza
Pred šolo imamo brezo, ki nam
daje zrak in senco. Ima okroglo
in debelo deblo, liste pa srčaste
in nazobčane. Spoznamo jo lah-
ko po deblu in po tankih listih.
Nima cvetov, ima pa samo tanke
plodove, ki jih imenujemo kloba-
sice ali bananice, ki sčasoma
spreminj^o barvo. Iz brezovega
debla lahko naredimo ograjo za
gredo, posode za lončnice in po-
dobno. Breza potrebuje veliko
sonca in vlage.
Moja babica
Težko je izbrati osebo, ki bi jo
opisal. Dolgo sem premišljeval.
Nisem pomislil nanjo. Ko pa sem
prijel za pero, sem vedel. Babica
je oseba, ki si zasluži ta opis.
Je srednje velike postave. Ima
modre oči in ijave lase. Obraz
ima še vedno lep, kljub precejš-
nji starosti in težkemu delu. Ni-
koli si ne vzame časa za počitek,
tudi če je bolna ne. Samo dela in
dela. Za vsakogar, ki pride k hiši,
ima prijazno besedo. Zelo je pra-
vična in dobra, tako do ljudi, ki
pri цјеј delajo, kot do nas vnu-
kov. Sama pa je zelo skromna in
ničesar ne potrebuje, nam pa bi
dala vse.
Vse babice so tako v pravljici
kot v življenju najboljše, vendar
pa je moja babica res nekaj po-
sebnega.
IGOR VIRANT, 4. r.
OŠ Peter Šprajc-Jur
Žalec
IMoJa ralieta bo
vzletela
Nekateri ljudje potujejo iz me-
sta v mesto, iz celine na celino.
Čez nekaj let bomo najbrž poto-
vali na Luno. Kadar je jasna noč,
opazujem Luno. Je zelo velika,
pot do iye pa neveijetno dolga.
Ponoči je zelo svetla, ker jo
osvetljuje Sonce. Luna se spre-
minja iz dneva v dan. Enkrat je
okrogla, drugič se je vidi samo
polovica ali pa samo krajec.
v neki knjigi sem prebrala, da
je na Luno prvi stopil Arm-
strong. Luno je opisal kot površi-
no, polno krateijev in grebenov.
Ko je stopil na njeno površino, je
dejal: »To je majhen korak za člo-
veka, a velik za človeštvo.«
Tehnika in znanost omogočata,
da.vedno več astronavtov potuje
na Luno. Čez nekaj let bomo po-
tovali nanjo kot na moije. Tudi
jaz bi rada šla. Upam, da bo moja
raketa vzletela.
ŠPELA STARC, 5. r.
OŠ Primož Trubar
Laško
Zakaj sem srečna
Srečna sem, ker nisem ptička
v kletki. Srečna sem, kadar zunaj
skačem in se lovim s prijateljico
Sonjo in sestro Ireno. Najbolj
srečna sem, kadar se sama igram
-s punčko, sestavljam kocke in
berem knjige. Všeč mije, ker ho-
dim v šolo in h krožkom. Srečna
sem, ker stanujem v čistem oko-
lju in ker ptički pojejo povsod
okrog. Vesela sem, da imam star-
še in sestro in da živim v miru.
MAJA DROZG, 3. r.
OŠ Boris Vinter
Zreče
star papir
z Andrejem sva prišla v šolo in
povedala, da imava star papir.
Tovarišica Majda je rekla, da ga
lahko pripeljeva v šolo. Pripelja-
la sva ga s samokolnico. Nasled-
nji dan sva ga spet pripeljala.
Zložili smo ga v telovadnico.
ALEŠ PRO VST, 1. r.
OŠ Stranice
Na srečanju
v Hercegnovem
Sredi maja je bilo v Hercegno-
vem drugo srečanje urednikov in
mentoijev šolskih glasil Jugosla-
vije. Udeležilo se ga je petdeset
šol. Poleg naše šole so se iz Slo-
venije tega srečanja udeležili še
predstavniki iz Preddvora in
SkoQe Loke. S№čali smo se na
Brniku in skupaj poleteli do Du-
brovnika.
V Hercegnovem smo se spo-
znali z našimi gostitelji, ki so nas
odpeljali na svoje domove in pri
njih smo bili tri dni. Moja gostite-
ljica mi je popoldne razkazala
mesto in izvedela sem marsikaj
zanimivega. Zvečer sva se vrnili
na gostiteljičin dom. Čeprav sva
se komaj spoznali, sva bili že pri-
jateljici. Njena mama meje vpra-
šala, od kod so moji starši. Pove-
dala sem, da iz hrvaškega Zagor-
ja. To je bilo veselja! Tudi moji
gostitelji so se od tam preselili
v Hercegnovi. Tako sem ugotovi-
la, da sem pri domačih ljudeh.
Drugi dan našega bivanja
v Hercegnovem smo se udeležili
kulturnega programa, nato pa
smo si ogledali razstavljena glasi-
la z raznih šol v Jugoslaviji in se
pogovaijali o njih. Skoraj vsa so
bila boljša od našega. To so na
pogled pravi časopisi, natisnjeni
v tiskarnah. Ko smo si napasli
oči, smo skrivaj že snovali, kako
bi izboljšali svoje glasilo.
MIRJANA MEDENJAK, 7. r.
COŠ Fran Roš
Celje
V	februarju
Mogoče me po tem, kar zapišem,
poznaš kot nihče drug,
mogoče pa me ravno zato nič ne poznaš!
Bela je moja stran s črnimi luknjami.
V	njih vre vroča kri, ki si ne da prekipeti.
Globoke so moje Jameln skrivajo otožen pogled.
Zaprta so vrata do mene takrat, ko v tišini kričim.
Mrzlo Je morje ob meni takrat, ko po vročini hrepenim.
Kaj vse ti povem! Pa me še vedno zamenjaš za kamen?!
Mačka kriči zunaj v črni temi.
Med žaluzije vtika svoje prste rdeča svetloba,
ki рпћф iz daljave. To Je svetloba tisočih lučk,
rumeno-rdečih, ki jočejo namesto nas.
Jočejo vosek na črni marmor, kije nJim zadnji dom.
Na drugi strani severno od lučk Je še en sivi dom.
Pozabljeni dom. Iz kamna i;i s plevelom Je okrašen.
Venci so že zdavnaj strohneli, napisi že zdavnsj zbledeli.
Kdo bo Jokal za vami, pozabljeni otroci zemlje?
MANCA CVETKO, 8. r.
OŠ Ivan Kovačič-Efenka
Celje
VIO ŠMARJE PRI JELŠAH	|
TOZD Osnovna šola Ratanska	i
vas	I
Rogaška Slatina	I
Komisija za delovna razmerja osnovne šole
Ratanska vas razpisuje dela in naloge:
1 predmetnega učitelja zgodovine
in zemljepisa
za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeš-
čanje delavke v porodniškem staležu). Nastop dela
1. 9. 1989.
1 predmetnega učitelja za angleški
jezik
za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Nastop
dela 1. 9. 1989.
Rok prijave je 15 dni. V obeh primerih ni stanovanja
za kandidata.
,f JUNIJ 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 15
џ Ob nekaj uspešnih so-
jenjih s ceijskimi dolgo-
fstneži so se miličniki
"fiiinulem tednu dni spo-
padali tudi z nekcO razgraja-
jlçitni povratniki.
Џ v četrtek so tako mo-
^li do iztreznitve pridržati
Vinka P. iz Pucove ulice.
Vinko je namreč priredil
jabavo ob odhodu naborni-
Ijov na služenje vojaškega
foka, potem pa ga je ta do-
moljubni dogodek tako
prevzel, da je popil preveč
pijače in na železniški po-
5taji vpil, mahal po potni-
kih in jih izzival. O primer-
nosti takšnega ali drugač-
nega proslavljanja odho-
dov k vojakom je potem
razmišljal na varnem.
« V petek zvečer so ime-
li miličniki opravek v go-
stilni Branibor. Iztok A.
s Kersnikove je namreč na-
padel zakonca M., ko pa je
aslutil prihod miličnikov,
jo je popihal. Iztoka so mi-
lićniki že pred časom ova-
dili zaradi nasilništva.
• V soboto zvečer so se
na Gričku pretepali Ivan
I, Srečko S. in Robert L.
Čeprav so bili v rožicah, so
jiiličnike takoj prepoznali,
aj se z njimi večkrat sreča-
0. Ivana Z. bodo ovadih za-
kadi nasilništva, ostale pa
wslali k sodniku za prekr-
;ke. Poldrugo uro zatem so
norali miličniki še enkrat
ipozoriti Roberta L., ki se
intervencijo ni strinjal in
e z razgrajanjem nadalje-
^ v Vodnikovi ulici.
V zapor zaradi Križevega pota
Celjsko sodišče je na po-
novnem sojenju obsodilo na
zaporni kazni 38-letnega
Antona Koštomaja s Fran-
kolovega in 41-letnega Jože-
ta Kropuška iz Celja, ki sta
hotela obogateti s krajo
v cerkvi. Koštomaja je so-
dišče obsodilo na 2 leti za-
pora za veliko tatvino, Kro-
puška pa na leto dni zapora
za prikrivanje.
Anton Koštomaj se je lotil
cerkve Matere božje v Zla-
kah pri Podčetrtku, tako da
je 13. septembra leta 1987
prišel v cerkev, ko je bilo
v njej več ljudi, potem pa se
je skril in počakal do večera.
Ko se je stemnilo, je snel 14
slik Križevega pota, iz zakri-
stije vzel še pozlačen kelih in
antipendij s podobo Janeza
Krstnika. Nakradene umet-
nine je odnesel skozi stran-
ska vrata do avtomobila m
jih odpe^al na Frankolovo,
kjer jih je skril na kozolcu.
Z izkupičkom od ukradenih
slik si je hotel kupiti tovor-
njak.
Zvezo za prodajo slik je
iskal Jože Kropušek. Nazad-
nje naj bi jo našla v Preva-
Ijah na Koroškem, slike pa
sta cenila na 150 tisoč zahod-
nonemških mark. Dogovori-
la sta se, da si bosta dobiček
delila na enaka dela.
Kupčijo naj bi izpeljala 18.
januarja lani, vendar paje bi-
lo sanj o markah hitro konec,
saj so miličniki postavili za-
sedo in ju prijeli.
Antona Koštomaja je so-
dišče za veliko tatvino obso-
dilo na 2 leti zapora, upošte-
vali pa so, da je dejanje pri-
znal, da pred tem še ni bil
kaznovan in da je priprav-
ljen plačati odškodnino.
Jožeta Kropuška so za pri-
krivanje obsodili na leto dni
zapora. Ker pa je bil na po-
gojnem odpustu (leta 1984 je
bil obsojen na 5 let zapora,
»odsedel« pa je manj kot tri
leta), so mu obe kazni združi-
li in izrekli enotno kazen
5 let in 8 mesecev zapora,
v kazen pa so mu všteli čas,
ki ga je že prebil v zaporu in
v priporu. Pri odmeri kazni
Kropušku je sodišče upošte-
valo, da je že bil kaznovan za
istovrstno kaznivo dejanje in
da je ponovno zašel na kriva
pota v času pogojnega od-
pusta.
Na sodbo se je Jože Kro-
pušek pritožil, vendar je viš-
je sodišče pritožbo zavrnilo
in potrdilo prvostopenjsko
sodbo.
S. Š.
Družinski prepir z nožem
Celjsko višje sodišče je znižalo kazen na leto in
mesec dni zapora 54-letnemu Alfonzu Kovšetu,
šoferju iz Radane vasi pri Zrečah, ki je 7. maja lani
v Slovenskih Konjicah z nožem porezal M. T.,
s katero je dlje časa živel v izvenzakonski skupnosti.
Kovše in M. T. sta se že dlje časa prepirala, Kovše pa
je tudi že grozil z nožem. Maja lani je potem grožrpo
tudi uresničil, ko je M. T. z žepnim nožem prizadejal
šest centimetrov dolgo rano na vratu, sodišče pa je
ugotovilo, da je bil takrat zmanjšano prišteven. Kot je
na sodišču povedal v zagovor obtoženec, se nikakor ni
mogel sprijazniti z dejstvom, daje M.T. hotela preki-
niti njuno izvenzakonsko skupnost.
Prvostopenjsko sodišče v Celju je Alfonza Kovšeta
za lahko telesno poškodbo obsodilo na leto dni in
6 mesecev zapora, pri tem pa upoštevalo, da je bil
zmanjšano prišteven, koje zabodel M. T., daje priprav-
ljen plačati odškodnino, vendar tudi dejstvo, da je
njegov nekorekten odnos do M. T. pripeljal do razpada
izvenzakonske skupnosti. Poleg tega je bil Kovše že
prej kaznovan.
Višje sodišče mu je po pritožbi kazen zmanjšalo na
leto in mesec dni zapora, predvsem zaradi slabega
zdravstvenega stanja. V kazen so mu všteli tudi čas, ki
ga je prebil v priporu od 7. maja do 8. decembra lani in
15. decembra naprej.
S.Š.
Poiovica vozii neizpravniii
šentjurski Svet za pre-
ventivo in varstvo v cest-
nem prometu je pred krat-
kim izvedel že drugo letoš-
njo akcijo »Brezhibno vozi-
lo - varno vozilo«. Akcijo so
izvedli s pomočjo delavcev
šentjurske milice, celjskega
Združenja šoferjev in avto-
mehanikov in društva Slav-
ko Šlander in šentjurskih
osnovnošolcev.
Pregledali so 89 vozil, med
katerimi je bilo brezhibnih
44, vsa ostala pa so imela
manjše ali večje pomanjklji-
vosti. Tretjina, kar 30 vozil,
ni imelo brezhibnih svetlob-
nih teles, 10 vozil, je imelo
izrabljene gume, 5 vozil na-
pake na zavornem mehaniz-
mu in 8 vozil na karoseriji in
drugih, za varnost pomemb-
nih sklopih vozila. Poseben
poudarek so dali pregledu
obvezne opreme vozila in
uporabi varnostnih pasov.
Nepopolno dodatno opremo
je imelo 12 voznikov. Za-
skrbljujoče je, da med 43
vozniki ni bilo pripasanih 18
in od 24 sovoznikov 6.
Med akcijo so napisali 56
pismenih opozoril, kljub
preventivni akciji so denar-
no kaznovali 11 voznikov na
kraju prekrška in zoper
2 voznika dali predlog za
uvedbo postopka o pre-
kršku.
BJ
Devet dni do
»dneva Č«
Le še devet dni imajo
vozniki koles z motorjem
čas, da se oskrbijo z zaščit-
nimi čeladami. Kot smo že
nekajkrat opozirili, začne 1.
julija veljati tudi tisto dolo-
čilo npvega zakona o var-
nosti v cestnem prometu,
ki določa obvezno nošenje
zaščitnih čelad. Po naku-
pih po trgovinah sodeč, si
veliko voznikov tega po-
trebnega pripomočka še ni
kupilo. Na srečo, pa jih je
po naših trgovinah na voljo
dovolj - čeprav niso po-
ceni.
Če si vozniki koles z mo-
toiji zaščitnih čelad ne bo-
do kupili, bo po naših ce-
stah gotovo manj takih vo-
zil. Miličniki namreč ne bo-
do gledali skozi prste. Saj
ne gre za modno muho, am-
pak za varnost.
Vlomilsifi pien pod mostom
Intervencijska skupina
tiljske postaje milice je
'eni noči prijela dva vlo-
milca, ki sta plenila osebne
l^tomobile, in zapornika,
«seje spravil nad samopo-
ttrežno trgovino. Hitrost,
^t^ežljivost in proniclji-
Jože Vanček, Milan Ško^a
® Milan Šantel, miličniki
Oljske postaje milice so
'noči s sobote na nedeljo
'ffgledovali celjski mestni
in Savinjsko nabrežje,
'^d tem obhodom so pod
gostom prek Savinje našli
^пе tehnične predmete,
^oj so posumili, da izvira-
jo iz kakšnih vlomov, zato so
tudi pomislili, da bi lahko
hkrati s tem plenom prijeli
tudi »lastnike«. Zato so nare-
dili zasedo in čakali. Čakanje
se jim je kmalu obrestovalo,
saj sta jo pod most primaha-
la B. O. in S. P. Ker sta imela
s sabo še en avtomobilski ra-
dijski aparat, ni bilo nobene-
ga dvoma, da sta tisto noč
počela nedovoljene stvari.
Prijeli so ju in kmalu so ugo-
tovili, da sta v tej noči vlomi-
la že v sedem osebnih avto-
mobilov.
Ista miličniška skupina se
je to noč izkazala še enkrat.
V nedeljo okoli ene ure so
namreč obvestili postajo mi-
lice, da se v samopostrežni
trgovini na Polulah dogaja
nekaj sumljivega. Interven-
cijska skupina je takoj odpe-
ljala tja in med vlomom so
prijeli R. K. Ta je bil na izho-
du med prestajanjem kazni
v celjskih zaporih, pa tudi
v tem prostem času ni vzdr-
žal, ne da bi se lotil vloma.
Ob prijetju pa so miličniki
ugotovili, da to vlamljanje ni
prvo kaznivo dejanje, ki ga je
zapornik zagrešil to noč. Že
prej je namreč vlomil v gara-
žo v Medlogu in odpeljal
osebni avto. S tem avtom se
je tudi odpeljal na Polule.
Avto zgorel
Pri stanovanjski hiši Andreja
Horvata v Grobelnem je v pone-
deljek zgorel osjebni avto Ivana
Hanjška. Ta gaje pripeljal, da mu
ga Horvat popravi. Z vozila sta
snela že veliko delov, nato odšla
od doma - ta čas pa se je avto
vnel. Verjetno zaradi kratkega
stika na napeljavi.
Fičica so našli
Lastnik fička, ki so mu ga nez-
nanci 6. junija odpeljali s par-
kirnega prostora štorske žele-
zarne, je dobil avto nazaj in
k sreči tudi nepoškodovanega.
Očitno se je nekdo z njim le po-
peljal proti hrvaškemu Zagor-
ju. Tri dni po tatvini so namreč
avto našli v bližini Klanjca
- imel je le prazno gumo.
PROMETNE NESREČE
pešci kršitelji
J Pof^edeljek so ob akciji »mi-
10 odst...» opravili miličniki
yj^ljskem območju še eno pre-
v""vno akcijo. Tokrat so pre-
^"jali varnost pešcev (predvsem
üjp) v prometu ter seveda to,
ti udeleženci upoštev^o
t ^ftne znake in signalizacijo.
J\iličnikov je od 6.30 do 9. uri
l2si	ure kontroliralo
y Udeležencev.
Prpk so jih zaradi manjših
[¡¡^■■^kov opozorili, proti 76 ose-
Pa so napisali predloge sod-
РЈалТ prekrške. Ka 429 jih je
'Чепг- "^ä^^iätno kazen, zaradi
ža^'P^erne vožnje pri prehodih
■	vozniška do-
J^nja trem voznikom.
''^^rsche v ognju
miličniki še vedno ugo-
ivj^^Jo, kdo je lastnik osebnega
(¡ђ^ Globila, ki je v petek popol-
jj^ Zgorel na celjski zahodni ma-
Voznik ga je namreč po
nesreči, ko je trčil
Sç| ob cesti, zapustil in od-
jt^Pfoti mestu. Ogenj, ki je na-
fej-j pogasili celjski poklicni
¿Of-'^i' Škode na osebnem vozilu
Ч 928 je za okoh 200 milijo-
jL ainarjev. Avto je imel avstrij-
■^^gistracijo - G 30-768.
S ceste po nasipu
Iz osebnega avtomobila, ki je
zunaj ceste obstal na boku, so
v nedeljo dopoldne potegnili hu-
do ranjenega 52-letnega voznika
Miho Maruška. Od Tinskega pro-
ti Sodni vasi je peljal prehitro in
v ovinku zapeljal levo ter po na-
sipu.
Večkrat se je
prevrnil
Tudi za prometno nesrečo, ki
seje pripetila v nedeljo popoldne
na cesti Zeče-Zreče je bila kriva
neprimerna vožnja. 22-letni Šte-
fan Petelinek iz Slovenskih Ko-
njic je zapeljal v oster ovinek pre-
hitro in zapeljal na travnik, kjer
se je avto večkrat prevrnil. Voz-
nik je bil hudo ranjen.
Trčil v nosilec
reklame
Dva hudo ranjena, dva lažje in
velika gmotna škoda - to so po-
sledice prometne nesreče, ki se
je pripetila v nedeljo nekaj pred'
17. uro na cesti Zreče-Zeče. 37-
letni Ivan Gros iz Slovenj Gradca
je peljal po klancu navzdol, ven-
dar prehitro, zato ga je v ovinku
zaneslo s ceste, kjer je trčil v no-
silec reklamne table. Voznik in
sopotnica, 38-letna Kristina Ster-
kuš, tudi iz Slovenj Gradca, sta
bila hudo ranjena, laže pa ostala
dva potnika zakonski par Pavel
in Jožica Gros iz Titovega Vele-
nja. Vse štiri so prepeljali v celj-
sko bolnišnico.
Kolesar pred avto
Na lokalni cesti v Kavčah je
v ponedeljek 48-letni voznik
osebnega avtomobila Vladimir
Miklavžin iz Titovega Velenja
zbil 14-letnega kolesarja Petra H.
Fant je v nepreglednem ovinku
neprevidno pripeljal na pred-
nostno cesto. Hudo ranjenega so
prepeljali v celjsko bolnišnico.
Oče mrtev, otroka
v bolnišnici
v petek nekaj pred 14. uro se
je zgodila v Hotemežu huda pro-
metna nesreča v kateri je en
udeleženec umrl, dva sta bila
hudo ranjena, nastala pa je še
velika gmotna škoda. Vzrok ne-
sreče: vožnja z neprimerno hi-
trostjo.
Sedeminštridesetletni voznik
tovornjaka - cisterne Štefan Ser-
šen iz Lendave peljal po magi-
stralni cesti od Zidanega mosta
proti Sevnici in na delu ceste
v Hotemežu, kjer je hitrost ome-
jena na 40 kilometrov na uro, je
s prazno cisterno za prevoz naft-
nih derivatov vozil skoraj dva-
krat prehitro - 75 kilometrov na
uro. Prav zaradi tako hitre vožnje
je v ovinku priklopnik zaneslo
levo in zaprl je pot tovornjaku, ki
ga je nasproti pripeljal 25-letni
Andrej Repolž iz Podkuma v ob-
čini Zagorje. Tovorryak je trčil
v levo kolo priklopnika, nato pa
sta se obe vozili prevrnili. Voznik
tovornjaka je umrl vkleščen v ka-
bini tovornjaka, njegova eno in
štiriletna otroka, ki sta se tudi
peljala z njim, paje vrglo iz vozila
na travnik. Hudo ranjena so pre-
peljali v celjsko bolnišnico.
Tretjina jih je bila
prehitrih
Med sobotno akcijo preverja-
nja hitrosti vozil, ki so jo opra-
vili v vsej Sloveniji in sodi med
akcije »minus 10 odst. promet-
nih nesreč«, so miličniki na celj-
skem območju ustavili 341
vozil.
Voznikom tovorryakov in avto-
busov so preverjali tafografe, za
kontrolo pa so uporabljali tudi
radarje.
Ustavili so 131 osebnih avto-
mobilov, 152 tovornjakov in 58
avtobusov. Od vseh 341 vozil, ko-
likor so jih ustavili, jih je 115 vo-
zilo s preveliko hitrostjo. Prehi-
trih je bilo 53 voznikov osebnih
avtomobilov, enako število voz-
nikov tovornjakov, pa tudi devet
avtobusov so vozniki vozili hitre-
je kot bi smeli.
Z vlačilcem se je
prevrnil
Veijetno je bila neizkušenost
kriva nesreče, ki se je zgodila
v soboto dopoldne v Gorenjevi
tovarni gospodinjskih aparatov.
20-letni Jože P. iz Šaleka je neu-
pravičeno vzel vlačilec, z njim za-
peljal z neprimerno hitrostjo in
se prevrnil. Hudo ranjenega so
prepeljali v celjsko bolnišnico,
vse okoliščine nesreče pa še ugo-
tavljajo.
Trčil v kombi
Zaradi vožnje v prekratki
varnostni razdalji in nepazlji-
vosti se je zgodila v četrtek pro-
metna nesreča na Ljubljanski
cesti v Celju. 30-letni voznik
kombija Bogomir Krpan je usta-
vil vozilo, ker je nameraval zavi-
jati, in da bi dal prednost vozni-
ku kolesa z motoijem, ki je peljal
za njim - vendar pa ga je 16-letni
Peter R. iz Lipja pri Žalcu spre-
gledal in trčil v kombi. Hudo ra-
lyenega so prepeljali v celjsko
bolnišnico.
Tatova za rešetkami
Celjsko višje sodišče je
potrdilo prvostopenjsko
sodbo, s katero sta bila ob-
sojena zaradi tatvin 20-letni
Stanislav Oset iz Bodreža
pri Grobelnem (na 2 leti in
6 mesecev zapora) in 19-let-
ni Andrej Koštomaj iz Qelja
(na leto dni in dva meseca
zapora).
Oset in Koštomaj sta se
spoznala v prevzgojnem do-
mu v Radečah. Koštomaja so
izpustili že lani februarja,
Oset pa je lani septembra po-
begnil. Najprej se je zadrže-
val doma pri očetu, potem pa
je v Celju srečal Koštomaja
in se zadrževal pri njem, vse
dokler ga niso prijeli milič-
niki.
Ker je bil tudi Koštomaj
brez zaposlitve in denaija, je
predlagal, da bi kradla torbi-
ce starejšim ženskam. Tatvi-
ne je izvrševal Oset, medtem
ko je Koštomaj stražil. Izpe-
ljala sta nekaj takšnih drznih
tatvin, plen pa sta si razdeli-
la. Poleg tega je Oset kradel
še sam - obtožen je bil še za
dvanajst tatvin, v glavnem za
vlome.
Na sojenju je Oset priznal,
medtem ko je Koštomaj za-
nikal, da bi sodeloval pri drz-
nih tatvinah. Vendar pa so
mu s pričami dokazali, da je
sodeloval.
Stanislava Oseta je sodišče
obsodilo na 2 leti in 6 mese-
cev zapora, ker je takoime-
novani specialni povratnik
kradel med begom iz rade-
škega prevzgojnega doma.
Kot olajševalne okoliščine
pa so šteli, da je na sojenju
priznal tatvine in da je imel
težko mladost.
Tudi Koštomaj je specialni
povratnik, ki je zašel na kri-
va pota komaj nekaj mese-
cev potem, ko so ga izpustili
iz radeškega doma. Sodišče
je upoštevalo, da je Košto-
maj tudi dal pobudo za tatvi-
ne torbic, kot olajševalno
okoliščino pa so mu šteli tež-
ko mladost, tako da so ga ob-
sodili ña leto dni in 2 meseca
zapora.
Stanislavu Osetu je sodiš-
če v kazen vštelo tudi čas, ki
gaje prebil v priporu - od 20.
9. do 20. 10. 1988 in od 11.
novembra lani dalje.
S. Š.
Celjski poklicni gasilci
imajo za sabo kar pester te-
den. V torek so gasili pri
Francu O. v Zvodnem. Zago-
relo je zaradi malomarnosti
oziroma neprevidnosti pri
ravnanju z vžigalicami, gasil-
ci pa se lahko pohvalijo, da
so bili uspešni, saj so požar
pogasili. Ta dan so potem
odbrzeli še na smetišče v Bu-
kovžlak, ker pa so se vnele
smeti, ni bilo tako »vroče«.
V petek je gorel avtomobil
v Vrunčevi ulici (ta dan so si
zaradi odsotnosti službojoče
izmene pomagah z gasilci iz
ŠkoQe vasi), v soboto pa seje
vnelo gospodarsko poslopje
pri Zofiji S. v Prekorjih. Za-
radi malomarnosti stanoval-
cev so ta dan morali še en-
krat posredovati, ker se je
vnel kontejner. Požar ni bil
velik in bi ga lahko pogasili
stanovalci sami, le nobenega
pravega prostovoljca ni bilo
v bližini.
Sicer pa so tudi prejšnji te-
den gasilci pomagali pozab-
ljivcem, ki so se znašli pred
zaklenjenimi vrati brez klju-
čev, precej hvaležnosti pa so
pokazali tudi stanovalci, ki
so ostali nekaj časa vklešče-
ni v dvigalu na Malgajevi 2.
Precej dela so imeli tudi na
cestah; opravili so 19 cestnih
reševanj, v Hotemežu pa so
reševali voznika, ki je po
prometni nesreči ostal vkleš-
čen v vozilu.
Celjski poklicni gasilci se
prejšnji teden sicer niso ude-
ležili nobenega tekmovanja,
zato pa so sodelovali pri Sko-
kovem memorialu - temelji-
to so očistili tartansko stezo
na stadionu Borisa Kidriča.
16. STRAN - NOVI TEDNIK
22. JUNIJ 1911,
Doživeli smo lepo atietsico prireditev
stadion Borisa Kidriča ob Kersni-
Itovi ulici v Celju je bil 16. junija poln
tistih, ki imajo radi atletiko. Prišli
niso samo iz Celja, ampak iz celotne
Slovenije in tudi od drugod, da bi
videli prave atletske mojstre, ki jih
žal sicer lahko vidimo samo na tele-
viziji ali o njih beremo v časnikih.
Vsakoletni Skokov memorial je praz-
nik za vse: tako za atlete, kot za tiste,
ki atletiko spremljajo.
Urgamzator AD Kovinotehna Kladi-
var je tudi tokrat pokazal vse svoje
sposobnosti, da ljudem zagotovi vsaj
enkrat na leto lepo atletsko prireditev,
ki odmeva tudi v svetu, saj je že drugič
v uradnem programu evropskih mitin-
gov. Ob vsem tem pa je najbolj razve-
seljiva izjava predsednika organizacij-
skega odbora Francija Pusarja:
»Veseli smo cele vrste resnično do-
brih atletskih imen iz več kot desetih
držav. Še bolj pa smo veseli, da se
znova pojavljajo tudi jugoslovanski at-
leti in še posebej celjski, kar smo dol-
go pogrešali. Med jugoslovanskimi gre
omeniti Čolovičevo, Popoviča, Kožula
in še koga, med našimi pa resnično
perspektivne Kocuvana, Straškovo,
Radmanovičevo... Treba je storiti vse,
da bodo svoj talent razvili do vrhunca
in končno zamenjali nekdanje celjske
in svetovne zvezde. Kovinotehna bo
storila vse, da bodo Skokovi memori-
ali vsako leto praznik športa.«
33. Skokov memorial je končan. Iz-
boljšanih je bilo pet rekordov stadi-
ona, ki so že doslej bili na izjemni viši-
ni. Postavljenih je bilo več osebnih,
republiških in državnih rekordov, vi-
deli smo najhitrejši tek letos na svetu
na 800 m za ženske. Malo je manjkalo,
da nismo videli mladinskega svetov-
nega rekorda v skoku ob palici mlade-
ga perspektivnega predstavnika Sov-
jetske zveze Tarasova! Še bi lahko na-
števali, vendar kdor je prireditev videl,
ve da je bila kvalitetna.
Da je vse skupaj lepo uspelo pa ni
samo zasluga odličnih delavcev AD
Kovinotehna Kladivar, ampak vseh
številnih delovnih organizacij in posa-
meznikov.
In ne smemo pozabiti, da je bila to
letos doslej največja atletska manife-
stacija v Jugoslaviji. Morda jo bo pre-
kosilo samo še mladinsko evropsko
prvenstvo v Varaždinu, kjer pa imamo
po daljšem času v ognju celjske adute:
Kocuvana, Radmanovičevo, Perčevo
in Straškovo.
REKLI SO:
Miro Kocuvan: »Z rezulta-
tom sem nadvse zadovoljen,
čeprav menim, da bi lahko bil
še boljši, kajti veliko rezerve je
še v samem teku in seveda teh-
niki preskakovanja ovir.
Upam, da bom do evropskega
mladinskega prvenstva v Va-
raždinu odpravil še te po-
manjkljivosti.«
Renata Strašek: »Zadovolj-
na sem tako z rezultatom kot
z osvojenim mestom. Mislim,
da je današnji dosežek že vre-
den medalje na evropskem
mladinskem prvenstvu, kako
bo pa v Varaždinu, pa pri naj-
boljši volji ne morem napove-
dovati.«
Biljana Petrovič: Skokov
memorial je zame osmi letošnji
nastop, kar pomeni, da se je
sezona šele začela. Z rezulta-
tom sem seveda zadovoljna,
vendar planiram skok preko
dveh metrov. Lepo je bilo tek-
movati v Celju, vreme nam je
bilo izredno naklonjeno, publi-
ka mnogoštevilna, imam pa
občutek, kot da je skok v viši-
no bil ravno v tem pogledu ma-
lo zapostavljen, saj je tribuna
grajena predvsem za ogled te-
kaških disciplin, tako da smo
bile skakalke bolj v anonim-
nosti.«
Aleš lic, direktor poslovod-
nega dobora Kovinotehne:
»Memorial Ferda Skoka je re-
zultat spoznanja, da ni razvoja
atletike brez vrhunskega atlet-
skega dogodka. Kovinotehna
je s sponzorstvom nad AD
Kov. Kladivar sprejela obvezo,
da bo ustvarila pogoje za po-
novno oživitev atletike v Celju.
Celjani smo se vedno radi poh-
valili, da je Celje mesto atleti-
ke, vendar na žalost ugotovlja-
mo, da je ta velika pripadnost
do atletike vedno bolj verbal-
nega značaja.«
Rezultati
Moški:
100 m (memorialna disciplina):
1. Surin (Kanada) 10.42; 400 m: 1.
Jorge (Kuba) 46.20, 2. Branković
(CZ) 46.40; 800 m: 1. Faü (Sene-
gal) 1:46.22, 2. Popović (CZ)
1:46.40... 9. Pohar (T. Velenje) 1:
51.75; 3000 m: 1. Taylor (Velika
Britanija) 8:01.14... 9. Noner
(Kov. Kladivar) 8:41.61... 11. Ku-
kovič (Kov. KI.) 8;42.39; 400 m
ovire: 1. Velazco (Kuba) 50.62, 2.
Kocuvan (Kov. KI.) 50.99; tro-
skok: 1. Srabarczyk (Poljska)
16.78, 2. Kožul (Madost ZG)
16.40; skok ob palici: 1. Tarasov
(Sovjetska zveza) 5,55 (rekord
stadiona); kopje: 1. Mandiucov
(Bolgarija) 72.96... 3. Stjepovič
(TAM MB) 69.40... 6. Uplanik
(Kov. KI.) 62.20;
Ženske:
100 m: 1. Zolotrarijova (Sovjet-
ska zveza) 11.57... 6. Pere (Kov.
KI.) 12.57; 800 m: 1. Quirot(Kuba)
1:57.78 (rekord stadiona in letoš-
nji najboljši rezultat na svetu), 2.
Mausevičiene (Sovjetska zveza)
1:58,71, 3. Čolović (Slavonija Osi-
jek) 1:58.84; 100 m ovire: 1.
Adams (Kuba) 13.53, 2. Bukovec
(IBL Olimpija) 13.77; 400m ovi-
re: 1. Jasevičiene (Sovjetska zve-
za) 55.96... Domine (TAM MB)
58.99; višina: 1. Petrovič (ASK
Split) 197 (državni rekord in re-
kord stadiona), 2. Turčak (Sovjet-
ska zveza) 194, 3. Gosta (Kuba)
194; daljina: 1. Czistiakova (Sov-
jetska zveza) 6.96 (rekord stadi-
ona).. . 5. Radmanovič (Kov. KI.)
5.86; kopje: Niakroszaite (Sovjet-
ska zveza) 57,88, 2. Strašek (Kov.
KI.) 57.80 (mladinski državni re-
kord) ... 4. Jazbinšek (Kov. KI.)
53.50;
Brez sodnikov ni atletske prireditve in vsi na fotografiji so
poskrbeli, da so se njihove ugotovitve po ročnih urah ujemale
z računalniškim podatkom.
Mlada Celjanka Maja Radmanovič se razvija v vse boljšo skakalko v daljavo ter je resna
kandidatka za nastop na mladinskem evropskem prvenstvu v Varaždinu.
Renata Strašek je vse boljša v metu kopja, saj v Jugoslaviji
trenutno nima prave konkurence. Morda pa bo ona namesto
velikega upa Kristine Jazbinšek, ki je iz nerazumljivih vzro-
kov zapadla v krizo, končno le nadomestila Natašo Urbančič.
Po daljši odsotnosti
seje na atletske ste-
ze vrnil Miro Kocu-
van. Tako imamo
v Celju tri najboljše
jugoslovanske tek-
movalce v teku na
400m ovire, žal pa
je na 33. Skokovem
memorialu nastopil
■ samo Miro.
NA KRATKO
Nov relcord Tanje
Gobec
v Ljubljani so praznovali
v kegljaškem klubu SCT. Ob tej
priložnosti so kegljavke EMO
(Gobec, Šeško, Lesjak, Petak,
Mikac in Nagy) nastopile kot slo-
venska reprezentanca proti naj-
boljši domači ekipi. Celjska še-
sterka je premočno zmagala, pri
tem pa je Tanja Gobec dosegla
nov rekord kegljišča 470 kegljev.
Malo slabša je bila Jožica Seško
453, razveseljiv pa je tudi povra-
tek Marike Nagy-Kardinar, ki se
je po letu dni odsotnosti vrnila
na kegljaške steze.
J. K.
Sedmič na Brezah
Na Brezah so minulo nedeljo
pripravili že sedmo tradicional-
no športno rekreacijsko sreča-
nje med organizacijami in dru-
štvi v tej krajevni skupnosti.
Tokrat so ga organizirali ga-
silci.
Že lani smo poročali o nadvse
presenetljivi udeležbi za to kra-
jevno skupnost, letos paje ta bila
še večja. Kar 120 tekmovalk in
tekmovalcev se je posamično in
ekipno pomerilo v sedmih disci-
plinah. Naslov zmagovalca in po-
kal so ob tesnem izidu točk ekip-
no osvojili člani gasilskega dru-
štva pred člani strelske družine.
Tretje mesto si delita mladinska
organizacija in kulturno društvo.
Na prireditvi so podelili tudi
bronasta odličja osvobodilne
fronte, ki so jih prejeli: Jure Jan
iz Marija Gradca, Antonija Marot
in Frančiška Gračner iz Brez.
VLADO MAROT
Presenetile z zmago
Med osmimi ekipami Srednjih
šol Slovenije, ki so sodelovale na
letošnjem tekmovanju v gimna-
stiki, je bila najbolj uspešna eki-
pa Srednje pedagoške šole Celje
in si proti pričakovanju priborila
1. mesto. Ekipno so nastopile
v postavi: Špela Sešlar, Tina Ro-
sina, Kati Pavlovič, Karmen Ro-
mih, Monika Kaluža in Klavdija
Tajnikar, med posameznicami je
osvojila zlato Kati Pavlovič^ bro-
nasto odličje pa sta si delili Spela
Sešlar in Tina Rosina.
S.K.
V soboto revialni
nogomet
Nogometni klub Penal Zvez-
daš Intihar bo v soboto, 24. juni-
ja organizator 6. rednega turnir-
ja v malem nogometu. Tekmo-
vanje bo na Skalni kleti, začelo
pa se bo dopoldne, finale pa bo
predvidoma ob 14.15 uri. Nasto-
pilo bo 12 ekip, s celjskega ob-
močja pa: Manchester iz Žalca,
DTV Borut iz Gotovelj pri Žalcu,
Cigler iz Šoštanja, Cinkarna tran-
sport Celje, Leveč Celje in orga-
nizator PZI iz Celja.
Zaključek v laški
občini
Zveza telesnokulturnih
štev občine Laško pripravlja?
žabno srečanje za vse udeW
športne rekreacije v minuli ^
ni in ljubitelje športa, ki bo S
v petek 23. junija ob 20
v Zdravilišču Laško. Na trari!
onalni prireditvi športnikov
športnih delavcev laške ote
bodo ob glasbi ansambla VjJ
razglasili rezultate in podelili,
dalje, priznanja in pokale ц
boljšim ter vročili BloudU
priznanja in plakete Občinskei
lesnokulturne skupnosti Laj^
4
Vodijo umetniki
v občinski ligi za mali no»,
met so odigrali predzadnje i
kolo. Rezultati Grofija - PZBj;
Marinero - Železar 6:0, L
- Grafika Gracer 3:2, Penal Zvj
daš Intihar - Klateži 3:1, Umej
ki - EMC Škorpioni 8:0 in Ašls
čeva - Skavti 7:1. Na lestvicii
dijo Umetniki pred ZP Intilu
Aero itd.
Uspeh celjskih
strelcev
V Postojni je bilo prvenst
Slovenije z MK pištolo seriji
izdelave drulow, kjer so ce¿
strelci v postavi Jože Štrajh
Zoran Lah in Jože Teržan (m
posamezniki je bil peti) osvc)
49 pravilnih odgovorov
Dobili smo 64 dopisnic, med njimi 49 pravilnih (Robert^
sher). Nagrade sta izžrebala Olga Stina in Danilo Hedžet iz'
TIM Laško. NagrćOenci: Janez Nedeljkovič, Pivovarnišk^
63270 Laško, Anica Janežič, Kresniški vrh 24 A, 61281 Kresih
in Milan Žibert, Čopova 23, 63000 СеЏе.
Skrivnostna oseba v oddaji pa'je bil Zdravko Martun,
nogometni sodnik iz Laškega, katerega je odkrila Lojzka O"
žan, Titova 126, Laško.
Vse nagrade so v oglasno naročniškem oddelku in jih nas
jenci lahko dvignejo v 30 dneh.
,f JUNIJ 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 17
ingrad Kladivar odhaja
^otia'TarUzana^meza
^"l^čano je prvenstveno tekmovanje v me-
jfepiibliški in republiški nogometni ligi, obe
sta se za predstavnike Slovenije, posebej
L s celjskega območja slabo, da ne rečemo
^lostno končali.
Iz medrepubliške lige sta izpadla slovenska
predstavnika Teol Slovan iz Ljubljane, ki je
^dnjo tekmo zaradi prepovedi igranja na do-
^naćem igrišču odigral v Celju ter trboveljski
Rudar. Oba se vračata v republiško ligo, kjesr
pa so poleg mariborskega Kovinarja izpadli še
jeljski Ingrad Kladivar, ljubljanska Svoboda,
(a usoda pa lahko doleti tudi Partizana-Hme-
Žalec. V republiško ligo se bo iz območne
republiške lige vzhod po enem letu vrnil Ste-
llar iz Rogaške slatine, v MNZ člansko ligo se
vrača Papirničar Radeče, prvak te lige Odred
Kozje pa se »seli« v MNZ.
V zadnjem kolu republiške lige so bili dose-
ženi naslednji rezultati: Ingrad Kladivar je iz-
gubil v Kamniku s Stol Virtusom 2:1 (strelec
zadnjega gola v tej konkurenci je bil Vevč),
velenjski Rudar sije privoščil poraz doma pro-
ti Domžalam 1:2 (gol je dal Salija), odločilni
lokalni derbi na nogometnem igrišču v Žalcu
med Elkrojem iz Mozirja ter Partizan Hmezad
Žalec pa se je končal neodločeno 1:1, strelca
sta bila Ermenc za Elkroj, ki je povedel in za
Žalec Mavrek tik pred koncem tekme iz čudno
dosojene enajstmetrovke.
Tako kot lani je postala prvak Ljubljana,
vrstni red ekip s celjskega območja pa je na-
slednji:
6. RUDAR 26 10 9 7 34:34 29
10.	ELKROJ 26 8 9 9 22:39 25
11.	Partizan
Hmezad 26 5 12 9 24:33 22
13. I. Kladivar 26 4 10 12 18:34 18
Tudi v območni republiški nogometni ligi
vzhod so odigrali zadnje kolo prišlo pa je do
zanimivih rezultatov. Tako je ERA Šmartno
kar 4:1 izgubila v Pesnici (golje dal Tomažič),
Papirničar iz Radeč je s 3:1 izgubil s Partiza-
nom v S.Gradcu (golje dal Glinšek, domačini
pa so vodil že 3:0), Dravinja sije doma privošči-
la poraz 7. Nafto 0:1, novi prvak in novi član
'republiške lige Steklar iz Rogaške Slatine paje
doma premagal Proletarca iz Zagorja 3:1, strel-
ci so bili Brundič, Valek in Prevoljšek, zanimi-
vo pa je, da so povedli gostje.
Končna lestvica	območne	republiške lige
vzhod:
1. Steklar	22	13	6	3	46:21	32
3.	ERA
Šmartno	22	10	7	5	38:26	27
4.	Dravinja	22	11	2	9	49:32	24
12. Papirničar	22	4	4	14	22:42	12
Na republiškem polfinalnem kadetskem pr-
venstvu Slovenije, kije bilo v soboto v Celju so
zmagali mladi igralci Ingrad Kladivaija in si
tako priborili pravico sodelovanja v finalu tega
zanimivega tekmovanja igralcev starosti do 17
let. V konkurenci štirih ekip so Celjani najprej
premagali Tišino 9:0, medtem koje drugi fina-
list celjskega srečanja Impol Osarikarica pre-
magala Pohorje (Ruše) 9:1. V finalu pa so Celja-
ni premagali Impol Osankarico 3:1 (2:0).
Na regijskem finalu pionirjev pa so imeli
največ uspeha mladi pionirji Zreč, ki so prema-
gali Ingrad Kladivar 3:1 in igrali z Celulozaijem
0:0. Celulozar pa je premagal Ingrad Kladivarja
3:2. Tako bodo igralci Zreč nastopili v finalu
republiškega prvenstva.
TONE VRABL, JOŽE KUZMA
Dve medalji za
Koičana
Plavalni klub Primorje je na
Beki pripravil miting za pionir-
je. Nastopilo je 192 mladih pla-
valcev in 15 jugoslovanskih klu-
bov, med njimi tudi predstavniki
estih klubov iz Slovenije. Lep
ispeh je dosegel član PK Klima
Neptun iz Celja Kolčan, ki je
svojil dve drugi mesti na 100 m
ibtno in 200 m mešano.
strelci tudi
v Braslovčah
Ob krajevnem prazniku so
v Braslovčah pripravili tekmo-
vanje z vojaško puško, kjer so
zmagali člani SD Celje z odlič-
nim rezultatom 554 krogov, kar
je neuradni slovenski rekord.
Za Celje so nastopili JLože Jeram,
Tone Jager in Slavko Frece. Dru-
go mesto so osvojili strelci Jutek-
sa iz Žalca v-postavi Justin Smr-
kolj, Vojko Škodnik in Mladen
Melanšek. Med posamezniki je
bil najboljši Celjan Slavko Frece.
TJ
Prvi veteran
šahovski klub v Žalcu je orga-
niziral šesti redni mesečni hitro-
potezni turnir na katerem je zma-
gal veteran Franc Brinovec pred
Karlijem Turkom in Dušanom
Lesjakom. Nastopilo je 19 šahi-
stov. JOŽE GROBELNIK
NA KRATKO
Deset let strelstva
v Škofji vasi
Ob prazniku občine Celje so
v Škofji vasi pri Celju pripravi-
li tudi dve tekmovanji z zrač-
nim orožjem.
Obe tekmovanji je ob 10-letnici
obstoja organizirala domača
strelska družina F. Šteklič, o tek-
movanjih pa nam je povedala Fa-
nika Klokočovnik, strelka in zag-
nana amaterska športna delavka
iz omenjenega kraja:
»Ob občinskem prazniku je na-
stopilo pet ekip, zmagala pa je
SD Metka pred SD Avto Celje in
SD F. šteklič, med_ posamezniki
pa so bili najboljši Željko Lamut,
Zofija Voler in Vinko Petek. Pri-
pravili smo tudi tekmovanje
strelskih družin krajevnih skup-
nosti v celjski občini, žal pa se je
tekmovanja od 25 KS udeležilo le
9 ekip. Zmagala je KS Škofja vas
pred KS Savinja in KS Vojnik,
medtem ko so med posamezniki
bili najboljši Branko Malee, Tone
Jager in Zeljko Lamut.«
Uspeh mladih
judoistov
v Ljubljani so za to sezono
pripravili zadnje letošnje tek-
movanje mlađih judoistov in si-
cer 5. mednarodni turnir, kjer
so nastopili predstavniki 18 ju-
do klubov iz Slovenije, Hrva-
ške, Avstrije in Italije oz. sku-
paj 124 tekmovalcev, med njimi
tudi 12.predstavnikov judo klu-
ba I. Reya iz Celja, ki so osvojili
šest medalj.
Pionirji so ekipno osvojili dru-
go, mladinci pa peto mesto, med
posamezniki pa so bili: pionirji
do 34 kg 3. Denis Mahkutonič, do
38 kg; 1. Jernej Petrak, do 42 kg;
1. Marjan Bednički, do 46 kg; 3.
Rok Košir ter med mladinci v ka-
tegoriji do 70 kg; 3. Dušan Kačič-
nik in nad 70 kg; tudi 3. Mile Sad-
žak. To je bila zadnja tekma
v uspešni sezoni, vendar bodo
celjski judoisti nadaljevali s pri-
pravami, saj se želijo prihodnjo
sezono, ki se bo začela čez nekaj
mesecev j po osvojitvi prvega me-
sta v republiški ligi ponovno vr-
niti v zvezno ligo.
s konji za pokal
v Škofji vasi
Ob občinskem prazniku so na
hipodromu v Škofji vasi člani
KK Merx Celje pripravili klub-
sko tekmovanje, kjer je nastopilo
17 tekmovalcev z mladimi in sta-
rejšimi konji. V kategoriji mladih
konj je zmagal Bojan Herman
s konjem Lumbardo (vzgojen do-
ma), v preskakovanju ovir višine
110 cm pa Breda Camernik s ko-
njem Markizom.
Bauer - Šemrov prva
Po uspehu na republiškem pr-
venstvu v jadralnem letenju
v Murski Soboti, kjer so pred-
stavniki Aero kluba Celje pobrali
vsa odličja in dokazali, da so
v odlični formi, sta nov uspeh
dosegla tudi člana tega društva
Bauer in Šemrov, ki pa sta posta-
la republiška prvaka v motor-
nem letenju, ki je bilo dva dni
v Mariboru. Sodelovalo je 17 po-
sadk, zmagovalca sta bila naju-
spešnejša v navigaciji, drugi celj-
ski par Ravnak-Andrejaš pa je
osvojil 9. mesto.
strelci v Rečici
Strelska družina D. Poženel
v Rečici pri Laškem, pripravlja
za soboto in nedeljo, 24. in 25.
junija dve zanimivi prireditvi.
Na svojem strelišču bodo pri-
pravili v soboto ob 9. uri tekmo-
vanje z MK pištolo proste izbire
in MK pištolo standard za mla-
dinke, popoldne ob 15. uri pa
tekmovanje z MK pištolo stan-
dard za članice.
V nedeljo se bo tekmovanje tu-
di začelo ob 9. uri, ko bodo nasto-
pili člani in mladinci z MK hitro-
strelno pištolo, MK puško 60 leže
(olimpijski program) in MK pu-
ško 3 X 40.
Zmagala Je IMetka
Celje
v 3. ligi OKS Celje v kegljanju
so končali s tekmovanjem Na
stopilo je 8 ekip, končni vrstni
red pa je naslednji: Metka, Kli-
ma, Keramična Liboje, Partizan
Kostrivnica, Žična, Libela, RŠD
Emajlirec in Petrol.
V	Splitu trije naslovi
Takoj po 33. Skokovem memo-
rialu je bilo v soboto in nedeljo
v Splitu finale atletskega pokala
Jugoslavije, kjer so nekaj lepih
uspehov dosegli tudi atleti AD
Kovinotehna Kladivar iz Celja in
Velenja iz T. Velenja. Državni pr-
vaki so postali: Miro Kocuvan na
400 m ovire z letos najboljšim ča-
som v Jugoslaviji 50,62, Renata
Strašek v metu kopja 54,14 (oba
iz Celja) ter Velenjčan Romeo
Živko v teku na 5000 m 13:56,37.
Ob tem so celjski in velenjski at-
leti osvojili še več drugih in tret-
jih ter ostalih solidnih mest.
Športniki Siska med
nami
Ob občinskem prazniku Celja
so bili med nami ponovno šport-
niki iz pobratenega Siska. V od-
lični organizaciji ZTKO Celje in
Športnega centra Golovec so
športniki Siska in Celja imeli več
srečanj. V kegljanju so se pome-
rili v borbenih igrah. Pri moških ,
so bili uspešni Celjani, pri žen-
skah pa gostje. V malem nogo-
metu so potem igrali kegljači ene
in druge ekipe neodločeno 2:2 in
šele streljanje kazenskih strelov
je prineslo prednost Celjanom.
V	odbojki pa so mlajše in višje
Celjanke gladko zmagale 3:1.
J. KUZMA
Šah v Šempetru
ŠK Savinjčan je v Šempetru
pripravil prijateljski dvoboj na
sedmih šahovnicah s šahisti Re-
čice ob Savinji. Zmagali so do-
mačini 5,5:1,5. Takoj za tem so
qdigrali še hitropotezni turnir,
kjer so tudi zmagali domačini
26,5:21,5.
S klarinetom in harmoniko po ohcetih
Kadar se »ptički ženijo« za Milana
Cretnika z Ljubečne, ki mu pomaga
delati dobro voljo Janko Mogu, ni
íroste sobote in nedelje, pa še kakš-
»ega drugega dne v tednu ne. Oba sta
S€ že v mladosti naučila igranja har-
monike in klarineta, z obojim pa še
s pripovedovanjem šal, pa se da do-
loro poživiti tisti trenutek, ko se vza-
meta dva mlada. Veselo popotnico ji-
»a z glasbo in dovtipi zaželita po-
vsod dobrodošla Milan in Janko.
»Tudi oče je bil glasbenik in sva sku-
paj igrala,« se spominja Milan, kije pri
■granju na oba instrumenta samouk.
Harmoniko igra že več kot dvajset let
jer tako nadaljuje očetovo tradicijo,
адап zna zaigrati okoli petdeset
skladb, kar je za srednje dolgo noč
"dovolj, saj vmes pove še veliko okro-
glih, da se vsi prisotni nasmejijo do
Solz, kot temu radi rečemo. »Takoj vi-
"liš, kakšni družbi igraš in temu se mo-
prilagoditi,« ugotavlja Milan, ki
Pl'avi, da moraš poleg dobrega glasbe-
nika biti tudi dober psiholog. »Ni vse-
^fio, kaj in kje kaj klobasaš. Eni imajo
¡^di nekaj umirjenega in na ,nivoju',
"'^gi, da imaš čimdaljši jezik.«
Milan ima za seboj igranje na okoli
dvesto ohcetih, pri tem si šteje v po-
sebno čast, da je igral tudi na treh
zlatih porokah. Igra tudi za kmečke
zadružnike, velikokrat ga povabijo na
kakšen izlet. Seveda pa takšno igranje
po ohcetih ni niti najmanj lahko, saj se
začne ob četrtkih in petkih takoimeno-*
vano vabljenje, potem dve uri spanja,
pa nadaljevanje igranja. To se vleče
skozi soboto in nedeljo, včasih celo do
ponedeljka zjutraj, ko je treba na red-
no delo. Zapisali smo že, da se je igra-
nja klarineta in harmonike naučil sam,
šale pa je pridno arhiviral ob posluša-
nju očeta in drugih, ki jih tudi znajo.
Čeprav ima oba instrumenta rad, pa
vseeno raje piha v klarinet. Največ igra
po ohcetih v šentjurski in konjiški ob-
čini pa po Savinjski dolini. Med naj-
bolj zanimivimi spomini je tisti, ko je
mladoporočencema zvečer pridno go-
dei pozno v noč, naslednji dan sta se
pa že ločila.
»Najprej sem igral z očetom, zdaj pa
z Jankom Mogujem. Poznajo naju in
greva. Če je treba, dobiva še tretjega,
ki igra bariton. To je veselje!«
Sicer pa Milan takrat, ko ne piha
v klarinet ali vleče »frajtonarico« do-
poldne že sedemnajst let opravlja zi-
darska dela v opekarni na Ljubečni,
popoldne pa z ženo obdelujeta kmeti-
jo, kjer je štiri hektare obdelovalne
zemlje in trije hektarji gozda. »Pa ne-
kaj vinograda imam,« se hitro pohvali,
»saj žejen ne moreš igrati in peti.« Raz-
pet je med delom v tovarni in na polju,
sobote in nedelje pa so njegove v glas-
bi in humorju, v splošno veselje tistih,
ki ga poslušajo.
TONE VRABL
število privržencev citer se
Povečuje in Cita Galič je že
pripravila material za prvo
knjigo za začetnike igranja
instrumenta • Nasploh
pri Galičevih zelo delavni
največkrat se pri r\jih
^i^enja vodja ansambla Slo-
žnija Jože, v kratkem pa
°omo lahko zasledili ime
^l^še Galičeve Katarine, ki
Pripravlja samostojno kase-
z narodnimi pesmimi
• Celjski instrumentalni
kvintet bo po napornem po-
letju, ko imajo razprodane
skoraj vse vikende, odšel na
10-dnevno turnejo v NDR,
kjer bodo poleg koncertov
posneli tudi samostojno TV
oddajo za državno TV • N^-
bolj zaseden in morda tudi
plačan glasbenik paje v tem
trenutku Miro Kline, ki dva-
krat tedensko igra pri av-
strijskem ansamblu v ZRN,
Italiji, Avstriji • CIK je na-
stopil tudi na sobotni Celj-
ski noči, vsi ljubitelji dru-
gačne glasbe pa so zaman
pričakovali napovedani na-
stop The Young Ones pred
Muzejem revolucije. Roc-
kerji so se ustrašili neviht
• Celjska Damjana Penič je
pred dobrim tednom nasto-
pila pred Magistratom
v Ljubljani, prireditev pa je
prenašala tudi televizija •
REKLI SO:
Mitja Bervar, diskoteka
Queen: Opazili smo, da zâ kla-
sično disko glasbo ni več toli-
ko zanimanja in daje potrebno
dognanja v diskotekah prila-
goditi obiskovalcem. Z živimi
nastopi in raznimi lepotnimi
tekmovanji smo nekateri že
pričeli, v naši diskoteki pa smo
ob petkih poleg živih nastopov
pričeli vrteti tudi staro in še
vedno priljubljeno glasbo (El-
vis Presley, Bee Gees, The
Platters). Tudi postrežba go-
stov je drugačna, saj barmani
pripravljajo coctaile, gostje pa
uživajo v solatah, ki si jih po
mili volji lahko postrežejo v ru-
skem bifeju. Zanimivo je, da se
teh srečanj udeležuje zelo veli-
ko mladih, čeprav je bil osnov-
ni namen približati diskoteko
tudi ostali populaciji željni
glasbe, dobre postrežbe in tudi
obnašanja. EDI MASNEC
Lestvici Radia Ceije
Zabavne melodije:
1.	ROCK ME-RIVA	(5)
2.	TOO MANY BROKEN HEARTS - JASON DONOVAN	(7)
3.	WHEN LOVE COMES TO TOWN - U 2 and B. B. KING	(4)
4.	SVE OVE GODINE - JASNA ZLOKIČ	(8)
5.	MACHO MACHO - POP DESIGN	(4)
6.	SOMETHING'S GOTTEN HOLD OF MY HEART-
MARC ALMOND AND GENE PITNEY	(7)
7.	KOKOMO - THE BEACH BOYS	(2)
8.	LIKE A PRAYER - MADONNA	(10)
9.	OHRANIMO NAŠO VRSTO - PANDA	(1)
10. I WANT IT ALL-QUEEN	(1)
Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje vsako
soboto ob 17.15.
DomaČe meiodije:
1.	SEM DEKLICA ZA VSE - AVSENIK	(9)
2.	ŠOPEK ZA MAMICO - RŽ	(6)
3.	MARJETKA - OBJEM	(4)
4.	PO SLOVENIJI - ZAJC	(6)
5.	S HARMONIKO PO SVETU - VIKI AŠIČ	(8)
6.	BODI DO JUTRA Z MENOJ- BURNIK	(3)
7.	ČE BI SE ŠE ENKRAT RODIL - ŠTIRJE KOVAČI	(8)
8.	ZA NAŠE PRIJATELJE - MUŽENIČ	(2)
9.	VEM, DA DANES SI JOKALA - STEGU	(4)
10. VESELJE DRUŽI NAJ LJUDI - SLOVENSKI MUZIKANTJE (10)
Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje vsak
ponedeljek ob 17.15.
KUPON
lestvica zabavnih melodij_
izvajalec___
lestvica domačih melodij_
izvajalec__
ime in priimek_
naslov__
Nagrajenca: Vida Brilej, Podčetrtek 44
Ksenija Zore, Ul. Karla Vovka 9, Štore
Pišite na naslov: Novi tednik - Radio Celje,
Trg V. kongresa 3a. 63000 Celje
Vsakič nagrada - velika plošča, ki jo izžrebanca izbereta v
prodajalni MELODIJA v Celju.
18. STRAN - NOVI TEDNIK
22. JUNIJ 1911,
bodeči
шошимк
Ugotovitev
v Celju so morali dolgo ugotavljati, zakaj je Cin-
karna dobila najvišje zvezno priznanje SZDL. Vest
iz Beograda je namreč govorila, da za razvoj SZDL,
o kakem takem prispevku pa še niti na celjski
frontni organizaciji niso ničesar vedeli.
Zvedeli smo, naj bi jo dobili za inovativno deja-
vost; glede na razvejanost socialistične zveze bi jo
namreč lahko dobili tudi za ekologijo.
V glavnem
v Celju smo - v glavnem - že
proslavili občinski praznik. Smo
ga, kakor smo pač ga.
Saj končno - v glavnem - niti
ni prevelikega vzroka, da ga sla-
vimo.
Olajšanje
v Šentjurju so se oddahnili.
Nič jim ne bo več tako težko, nič
prevelika obremenitev.
Za občinskega podpredsedni-
ka so dobili Tovornika!
Simbol
Pri nas vse bolj propagiramo
kozje mleko in kozjerejo. Nekate-
ri pravijo, da s tem kažemo naše
sedanje stanje. Saj veste, kako
molzemo koze.
Od zadaj!
Pomota
Prireditev Zlata har-
monika, ki jo prirejajo
na Ljubečni, res dobi-
vajo vse večjo veljavo.
Slišimo, da se zanjo
vse bolj zanimajo celo
žalski občinski možje.
Pa so se tako odločili,
da kupijo svojo harmo-
niko.
Vendar slišimo, da
so se zmotili, pa niso
kupili frajtonarce! Nič
hudega, svirajo ga pa
le!
ZARADI JEZE SMO ŽE TAKO ZELENI, DA JE
BIL ŽE SKRAJNI ČAS, DA SE ORGANIZIRAMO.
Razočaranje
Učitelji celjskih osnovnih šol,
ki so rekli, da ne štrajkajo zaradi
plač, pa so od štrajka vendarle
odstopili, ko so jim obljubili višje
plače, so razočarali učence.
Že spet! so rekli nekateri in
mislili na nekatere.
Ideja
v Celju smo zaprli sejem Ideja.
Na tem sejmu je bilo res tudi
nekaj novih idej, ena najboljših
je bila gotovo ideja organizator-
jev, da so za vstopnino terjali po
50 tisoč dinarjev.
Ob taki vstopnini namreč na
sejmu ni bilo gneče.
Pritožba
Krajani Medloga so se
nam pritožili, da je naša
vojska pustila po sobot-
ni in nedeljski vaji skraj-
no blatno asfaltno cesto.
In pravijo, da bi bilo tre-
ba to nekje objaviti.
Žal jih moramo razo-
čarati - tega ne moremo
narediti, ker bi kdo tako
objavo smatral za nov
napad na JLA.
Pa-ra-de
Ob celjskem občin-
skem prazniku že nekaj
časa prakticiramo tudi
parade. Eni jih imenuje-
jo tudi mimohode. Prav
zaradi slednjega ni čud-
no, da je za take oblike
praznovanje v Celju zelo
majhno zanimanje.
Tistim pametnim na-
mreč ni do tega, da bi
šlo nekaj le mimo.
Le kako naj gremo
s stvarnostjo naprej v korak,
če so cene vse težje,
denar pa vse bolj lahak.
Je v denarnicah nered,
vse po bankovcih zaudarja -
a vse skupaj je le papir,
a vse manj pravega denarja!
Vzdih našega za cestno povezavo zaskrbljenega občana:
Kdaj bo le prišlo »babje« leto!?
,f JUNIJ 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 19
20. STRAN - NOVI TEDNIK
22. JUNIJ 1911,
ZDRAVILNE RASTLINE
Uhovnik
Uhovnik (Sempervivum tectorium) spada v dru-
žino lepljivčevk. Znano je približno 200 vrst, ki jih
porazdelimo na devet rodov. Rod Sempervivum vse-
buje 30 vrst, ki so med seboj križane in poznamo
številne križance med divje rastočimi rastlinami.
Navadni uhovnik ali netresk je dobro poznana rast-
lina, ki raste po strehah, zidovih in skalah. Njegovi listi
so mesnati in tvorijo listno rozeto, iz katere poženejo
pokončna stebla z majhnimi, rožnatimi cvetovi.
Vsebuje čreslovine, sluzi, smole in jabolčno kislino,
ter njene soli. Rastlino nabiramo poleti, ko cveti. Iz
listov stisnemo svež sok ali jih posušimo na toplem in
vetrovnem mestu.
Uhovnik uporablja ljudsko zdravilstvo za izdelavo
zdravilnih masti. Pest drobno zrezanih listov prepra-
žimo v govejem loju, nato precedimo in shranimo
v stekleni ali plastični posodi. S to mastjo lahko
mažemo razpokano kožo na podplatih, udarnine in
otekline. Zdravilni učinek ojačamo, če dodamo še žlico
medu in vse dobro premešamo.
Svežo rastlino oziroma njene liste samb zmečkamo
in dobimo sluz, ki hladi in so ga nekoč uporabljali za
lajšanje opeklin, za zdravljenje razjed ter kot odlično
hladilno zdravilo za rane.
Lahko si pripravimo sluzasto tinkturo iz korenik
svežega gabeza, listov šentjanževih rož, arnikinih cve-
tov ter listov uhovnika. Sluzasta tinkutura se lahko
uporablja za zdravljenje ran, opeklin in pekočih nog.
Sveži sok iz listov uhovnika lahko tudi uživamo in
pomaga pri živčnosti, proti občutkom strahu in sla-
bega spanja. Iz posušenih listov si lahko pripravimo
čaj in sicer vzamemo епо«уеИко žlico posušenih listov
na pol litra vrele vode, pustimo da se ohladi in pijemo
po tri skodelice čaja na dan. Ta č^ osveži cel organi-
zem, ščiti sluznico prebavil in lajša tegobe pri čiru
v želodcu. S tem čajem lahko tudi spiramo vneto ustno
votlino. Včasih so ga stiskali v vneto uho in od tod tudi
njegovo ime. Sveži sok so uporabljali tudi za odstranje-
vanje peg in bradavic, v zadnjem času pa z uživanjem
svežega soka zdravijo premočno menstruacijo. Iz sve-
žih listov si lahko pripravimo tudi tinkturo, in sicer
vzamemo 200 g svežih listov, ki jih drobno zrežemo ter
jih namočimo za 14 dni v 70% alkoholu. Zeliščno tink-
turo precedimo in jo lahko uživamo pri raznih vnetjih
oziroma se z njo masiramo pri opisanih težavah.
B.J.
Sezonske solate
Sojina solata
Ena porcija znese 570 ka-
lorij, za njo pa potrebuje-
mo: 250 g sojinih kalčkov,
1	paradižnik, 1 majhno kon-
zervo drobnega graha, 2 re-
zini šunke, 1 žličko kisa,
2	žlici olja, 2 žlici sojine
omake, nekaj kapljic limo-
ninega soka, soljeno vlože-
no čebulo, poper.
Pol sojinih kalčkov prelije-
mo z vrelo vodo in jih pusti-
mo notri nekaj minut.
Paradižnik operemo, izre-
žemo nastavek za pecelj,
obrišemo s kuhinjskim krep
papiijem in narežemo na
tanke trakove. Prav tako na
rezine narežemo šunko.
Grah stresemo v cedilo in
odcedimo."
Iz kisa, olja, sojine moke,
limoninega soka, soljene če-
bule in svežega zmletega po-
pra pripravimo marinado in
jo zlijemo na sojine kalčke.
ki smo jih prej dobro odcedi-
li. Ostale dodatke počasi
vmešamo v solato. Drugo
polovico sojinih kalčkov pri-
pravimo še v istem tednu in
sicer jih prepražimo na suro-
vem maslu in postrežemo
k hitro pripravljenemu zrez-
ku, zarebrnici ćili jetrom.
Z. S.
Korenčkova solata
Ena porcija znese 340 ka-
lorij, za njo pa potrebuje-
mo: 200 g rdečega korenja,
1 gomolj zelene, 1 žličko na-
ribanih lešnikov, 2 žlici
olja, 1 ščepec sladkorja,
1 ščepec soli.
Dobro oprane in ostrgane
korenčke in zeleno drobno
naribamo. Dodamo zmlete
lešnike, olje, sladkor, sol in
dobro premešamo. Za spre-
membo lahko dodamo še
lonček navadnega jogurta.
Jagodov sladoled
Potrebujemo: 1 kg očiščenih jagod, 40 dag sladkorja, pol
litra vode, sok ene limone, beljaka dveh jajc.
Jagode očistimo in zmiksamo. Vodo in 35 dag sladkorja
prevremo in dobro ohladimo. Dodamo limonin sok in zmi-
ksane jagode ter vse skupaj dobro premešamo. Maso vli-
jemo v stroj za sladoled in vključimo ter postavimo v zmrzo-
valnik. Ko se začne masa gostiti, ji dodamo trd sneg iz
beljakov, ki smo ga sladkali s preostankom sladkorja. Dobro
premešamo in zopet vključimo stroj, dokler ne doseže pri-
merne gostote in se metlica sama izključi.
Bananin sladoled
Potrebujemo: 4 banane, 15 dag sladkorja, dve jajci, 4 del
sladke smetane, ščepec soli.
Celi j^ci krepko stepamo s sladkorjem, dokler ne nastane
penasta zmes. Banane pretlačimo in jih dodamo jajčni peni.
Sladko smetano stepamo le toliko časa, da se nekoliko
¿gosti in jo vmešamo v maso, rahlo posolimo s ščepcem soli
tn vse skup^ damo v strojček za sladoled ter vse skupaj
v zmrzovalnik. Če nimamo strojčka, damo dobro ohlajeno
maso v primemo posodo, ki jo postavimo v zmrzovalnik. Ko
se mešanica delno strdi, hladilnik naravnamo na najnižjo
vrednost. Z lopatico zmrzlino večkrat dobro premešamo,
dokler se vse ne strdi.
MODNI KOTIČEK
pripravlja VLASTA ARČAN-CAH
Modno poletje 89
Domišliijski preklopi, naborki...
Tudi to je ena iz-
med tistih lepših in
uporabnejših novo-
sti, ki jih prinaša le-
toš^a moda za to-
plejše dni.
Seveda paje ta no-
vost le nekoliko pre-
delan stil iz zgodr^ih
dvajsetih let, s pridi-
hom Kitajske in Ja-
ponske, ki daje v jgu-
bah, preklopih in
naborkih telesu
skrajno senzualen
videz.
Linije so mehko
pad^oče in večino-
ma ovalno zaključe-
ne, kombiniramo
lahko več različnih
materialov in barv.
Včasih je za atrakti-
ven in izviren model
potreben le nekaj
metrov dolg trak iz
tanke, voljne tkani-
ne, ki ga ovijamo na
različne načine.
Najbolj primeren
je bombažni jersey,
prosojni šifon ali na-
ravna svila. Takšni
modeli so najlepši,
kadar je blago brez
vzorca, barve pa
svetle in nežne.
NASVETI ZA DOM
Mastne madeže na papirju
potresemo s stolčeno kredo,
damo med dva pivnika in
obtežimo za 24 ur. Nato kre-
do odstranimo. Papir se spet
sveti in je gladek, ako vza-
memo čisto mehko ščetko in
brišemo to mesto s špiritom.
Mastni in krvni madeži iz
lesa izginejo takole: desko
namežemo z glino, namoče-
no z vodo, čez nekaj ur jo
odrgnemo z milom in pe-
skom.
Sadni madeži izginejo iz
perila brez pranja, ako damo
v pločevinasto posodo vrele
vode, v kateri je mnogo sode
in držimo madež nad paro.
Sadne in vinske madeže
na prtu odstranimo, če takoj
položimo nanje namočeno
sredico kruha. Sredica naj
bo v kosu, voda mrzla.
Mastne madeže na hrasto-
vem pohištvu pokapljamo
s terpentinoni in čez nekaj
časa zmijemo ž mlačno vodo.
Potem pohištvo osušimo
z mehko krpico.
Jajčni madeži: pustimo
jih, naj se posuše, nato jih
zmanemo in z milnico oči-
stimo.
Travne madeže izperemo
v sirovem mleku in izplakne-
mo v vodi.
Apnene madeže razpušča
kis. Kis z vodo čisti lakirano
pohištvo. Topli kis topi bar-
vo, ki je brizgnila na steklo,
pri pleskanju okvirov; prak-
tično tudi je, če pri pleskanju
zakrijemo steklo s papirjem.
Temne madeže na stropu,
ki jih povzroče petrolejke ali
plin, očistimo z mrzlim škro-
bom. Po čiščenju obrišemo
z mehko krpo bele barve,
najbolje z mehko brisačo.
GREMO V KINO
KINO UNION
do 25.6. MAMA JE PONO-
RELA - nizozemski film
od 22.6. dalje PRESIDIO
-	ameriški film
MALI UNION
do 24.6. FLÈTCH - MASKI-
RANI DETEKTIV - ameriški
film
od 26.6. dalje KLOŠAR
Z BEVERLY HILLSA
-	ameriški film
KINO METROPOL
do 25.6. VOZNIŠKO DOVO-
LJENJE - ameriški film
do 25.6. SMEH V VESOLJU
-	ameriški film
od 26.6. dalje SEKS V DE-
LOVNEM ČASU - ameriški
film
od 26.6. dalje MOČAN UDA-
REC - ameriški film
Matineja
24.6. PEKLENSKA STEZA
BMX - ameriški film
KINO DOM
23.-24.6.	CARICA KATARI-
NA IN NJENI LJUBIMCI
-	nemški film
25.-26.6. KARATE KID - 2.
del - ameriški film
27.-28.6. NEUMNA DETEK-
TIVA - ameriški film
Mladinski spored
22.-25.6. KO ZORIJO JAGO-
DE - slovenski film
KINO VOJNIK
24.6. PEKLENSKA STEZA
BMX - ameriški film
KINO SLOVENSKE KONJICE
22.6.: TRI SIMPATIČNE
BARABE - ameriško-nemški
film
23.6.: RAJ ZA BOGATE
-	MONTE CARLO - italijan-
ski film
25.6.: POLICIJSKA AKA-
DEMIJA IV. del - ameriški
film
KINO ŠMARJE PRI JELŠAH
22.6.: KAČA IN MAVRICA
-	ameriški film
23.6.: NOČ IN DAN ZVOD-
NIKA - ameriški film
24.	in 25.6.: PRED VRATI JE
BIL DOJENČEK - ameriški
film
KINO DOM MOZIRJE
22.6.: AMERIŠKA PITA
-	ameriški film
24. in 25.6.: REŠITEV
V PRAVEM TRENUTKU
-	ameriški film
KINO LJUBNO
24. in 25.6.: MOŽ Z ZVEZDE
-	ameriški film
27.6.: KO ZAZVONI TELE-
FON - ameriški film
KINO JELKA NAZARJE
24. in 25.6.: STROJ ZA UBI-
JANJE - ameriški film
28.6.: PLAVI SATAN - ame-
riški film
KINO ŽALEC
22.6.: D.O.A. - ameriški film
23.	in 25.6.: STABILIZATOR
-	ameriški film
24.6.: HOLANDSKE LUT-
KICE - holandsko-ameriški
film
KINO PREBOLD
22.6.: SUPER NIN JA
-	hongkoiiški film
23.6.: SOVRAŽNO OZEM-
LJE - ameriški film
25.6.: D.O.A. - ameriški film
27.6.: HELLRAISER - ame-
riški film
KINO POLZELA
24.6.: SUPER NINJA
-	hongkonški film
25.6.: SOVRAŽNO OZEM-
LJE - ameriški film
27.6.: STABILIZATOR
-	ameriški film	*■
KINO UNIOR ZREČE
22.6.: SMRT PO SMRTI
-	ameriški film
23.6.:VILA ORHIDEJA - ju-
goslovanski film
24.	in 26.6.: GROM NA Ка
LESIH - ameriški film
24.6.: DEKLE IZ TAKSIJA
-	ameriški film
KINO RADEČE
25.6. MORA V ULICI BRE-
STOV - ameriški film
KINO TITOVO VELENJE
22.6. NISEM JAZ NORA
-	ameriški film
23.	in 26.6. NAJETI POLI-
CAJ - ameriški film
24.	in 25.6. PRIČO JE TRE
BA UBITI - ameriški film
27.6. POLICIJSKA AKADE-
MIJA - 6. del - ameriški fil®
-	video
28.6. SUPERLEPOTEC - it»
lijanski film
Nočni kino	.
22., 23. in 25.6. PRIVLAC
NOST - ameriški film
Nočni video kino
24. in 26.6. RASPUTIN
-	ameriški film
KINO ŠOŠTANJ
25.6. NISEM JAZ NOB-'^
-	ameriški film
26.6. PRIČO JE TREBA
UBITI - ameriški film
Nočni kino
24.6. PRIVLAČNOST - ame-
riški film
KINO ŠMARTNO OB PAKI
23.6. GROM NA KOLES»
-	ameriški film	,
27.6. PRIČO JE TREBA
UBITI - ameriški film
Nočni kino
25.6. PRIVLAČNOST-ame-
riški film
,f JUNIJ 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 21
22. STRAN - NOVI TEDNIK
22. JUNIJ 1911,
,f JUNIJ 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 23
Celje
Rojenih je bilo 21 dečkov in	' ^ ^ barija ŠTOR-
23 deklic	MAN 75, Prebold, Alojzija JU-
TERŠEK, 66, Šempeter, Anton
Шlmmmmf'ШÊШШBÊÊШÊШШ	Gubno, Frančiška
■^ЈЈТТПуТ^^^^^^Н	PARADIŽ, 80, Ložnica, Anton
ШшÊШIшàÊШI^^ШÊШÊ	KOCMAN, 85, Sveli dol, Anton
GOBEC, 56, Nimeno, Elizabe-
Poročilo se je 10 parov od	lOrÌÌ^
teh: Zdenko GORENŠEK iz	кп??р Ч9 WÄii, т f
^п^ ^ГсГс ШШИ'	~feKŠER
TERŽAN, tudi iz Zadobrove,	K^f^íur ■'^^^nyww
Damjan POČIVALNIK iz Gl«:	^toSt^ rÍ^ 1
bokega in Irena PEČNIK iz Tr-	Čl'
bovelj, Štefan MARČEN iz Do-	KmŽAN R
brine in Milena ŠUHEL iz Pe-	^ jaLf Urška VA^^^^ Jo"
čovja. Vili PUNGARTNIK iz	x , „o \r . лУ
D|r„e in Irena ŠALEJ iz	^.ESt^''^'' Sn^
GRADIČ, 76, Gorica, Jakob
KOBALE, 60, Donačka gora.
Poročili so se: Anton RUS iz ' ^^HumrI'k
Vrzdenca in Terezija LAH iz	' ' ^
lífSca'^GRAbS^S"	Um" i so: Janez ŽEKAR,
^ifveS ^^	kmečki upokojenec iz Loke
^	pri Zusmu, Ana SKOBERNE,
Šentjur	upokojenka iz Podloga pod
Poročila sta se dva para.	Bohoijem, Matilda PLANKO,
kmečka upokojenka iz Lok pri
Velenje	Planini.
Poročili so se: Stanislav LIP-	Laško
NIKAR, mizar iz T. Velenja in	Umrli so: Ludvik GREŠAK,
Erna LESJAK, predm. učite-	79, iz Sp. Rečice, Frančiška
Ijica iz T.Velenja, Miran NA-	GRADIČ, 83, iz Rimskih To-
POTNIK, elektrotehnik iz	plic.
Gave in Vesna PRELOŽNIK,	Šmarje
komerc. tehnik iz Vel. Vrha,	Umrli so: Bernardka MAST-
Miran SLAPNIČAR, dipl. ing.	NAK, 56, Rakovec, Ana ŠI-
elektroteh. iz T.Velenja in	REC, 45, Iije,
Zlatka LAMOT, gostinski teh-	Velenje
nik iz T. Velenja.	Umrli so: Franc KOVAČ,
kmetovalec iz Škalskih Cir-
ZLATA POROKA	kovc, Ludvik KUHAR, upoko-
Sklenih sojo: Josip in Julija-	jenec iz Slatine, Jožef SMID,
na ZIBRET IZ
Radeč ter Ciril	upokojenec iz Sp. Sečovega,
in Ana TRATENŠEK, iz Debra	Vinko DELAKORDA, kmeto-
pri Laškem.	valeč iz Ložnice.
24. STRAN - NOVI TEDNIK
22. JUNIJ 1911,
Za vesel zaključek
v vrtcu
Skozi obroče je bilo treba zlesti, se
zapeljati po toboganu in narediti pre-
val na blazini, da so starši in radoved-
neži videli, kaj vse zn^o malčki iz vrt-
ca Tončke Čečeve ob Mariborski cesti.
Včasih se je malo zataknilo, pa so pri-
skočile na pomoč tovarišice, nazadnje
pa tudi mame in očetje in zabava je
bila vsesplošna. Postregli so še s peci-
vom, sadjem in sokom, in tako prosla-
vih zaključek vrtčevskega programa.
Seveda pa so na zabavo povabih tudi
vse ostale otroke, ki niso v vrtcu ob
Mariborski, pa še pioniije iz TVD Par-
tizana v Gabeiju, ki so pokazali svoje
telovadne spretnosti. Starši pa so se
n^bolj razgreli pri srečelovu, česar so
bili v vrtcu še kako veseli, saj bodo
izkupiček porabili za nakup novih
igrač.	TC
Narodni dnevnik, 17. junij 1909
Za razširjanje telefonskega omrežja je proračunski
odsek dovolil še 6 milijonov kron. Gre tu posebno га
zgrajenje nove, druge telefonske zveze z Berlinom
Frankfurtom itd. Mi smo že imeli enkrat priliko opozo.
riti na nedostatke telefonskega omrežja na Sp. Stajer^
skem. Dočim so na Srednjem Štajerskem v telefon,
skem omrežju docela neznatna gnezda, nimajo pri nas
mesta kakor Ptuj, Slovenj gradeč, Brežice, Radgona
Ormož, Ljutomer itd. nobene telefonske zveze. Edino
Žalec je tako srečen, daje zvezan telefonično S' Celjem
in z interurbanskim telefonskim omrežjem. Gospodje
poslanci, opozorite trgovinskga ministra na to! Cas b¡ >
tudi bil, da bi se zganili občinski zastopi in pbdpirah <
akcijo poslancev.
Timov modri program
Laški TIM, kije znan pred-
vsem kot proizvajalec izola-
cijskega materiala, se je lotil
tudi takoimenovanega mo-
drega programa. Povezali so
se z begunjskim Elanom, za
katerega v kooperaciji izde-
lujejo enega izmed čolnov iz
Elanovega programa, lani pa
so sami začeli razvijati tudi
proizvodnjo gliseijev-sku-
teijev. Lanski »vodni mo-
ped« je imel še nekaj po-
manjkljivosti, T-20, ki so ga
začeli izdelovati letos, pa je
precej bolj izpopolnjen, tako
da se lahko z njim nadejajo
tudi komercialnega uspeha.
T-20 je praktično nepotop-
Ijiv (ima posebne pregrade),
nanj pa je mogoče zelo eno-
stavno montirati izvenkrmni
motor. Vodni moped so
predstavili tudi na celjskem
pomladanskem sejmu. Zara-
di precejšnjega povpraševa-
nja so v TIM odpravili neka-
tera ozka grla v proizvodnji,
tako da lahko vsak mesec
naredijo približno trideset
skuteijev.
S.Š.
Foto: EDO EINSPIELER
S konll na matični urad
Miha Rojnik, ki je vedel, da se posinovljenec Zdenko Gorenjšek že krepko spogleduj
z Romano Fijavž, je nekaj časa koval načrt za poroko. Povabil je šest kočijažev od Babnega di
Ostrožnega in Vojnika, od koder je prejšnjo soboto tudi krenila povorka svatov na matični игш
v Celje. Mimogrede so svoj špalir naredili tudi celjski poklicni gasilci, kjer je Zdenko zaposlen, d
o postankih pred domačimi gostilnami in veseljačenju, ki so ga privabili zvoki ljudskih muzikan-
tov niti ne govorimo. Prava kmečka ohcet, od katere so imeli tudi Celjani kaj videti.
EDI MASNEC
njimi ovaduštva manj, pred-
vsem pa, ker so bili ljudje
vešči tudi nemškega jezika
in so tako lažje sporazume-
vali s sodnimi oblastmi. Je
pa tudi v mestu, kot je bilo
Celje, prišlo do procesov, ne-
kateri so imeli prav posebno
vsebino obtožbe. Kot je
utegnilo biti na deželi po-
vzročanje škode, kuhanja
hudega vremena poglavitno
pri obtožbi, je v mestih bilo
več »prefinjenih« kriminal-
nih dejanj, maščevalnosti in
seveda nevoščljivosti. No,
tudi ljubezenske tegobe so
utegnile v mestih biti pogo-
stejši predmet copranja.
Pred božičem 1683 leta,
natančno 17. decembra se je
v Celju v rabljevo vrečo sko-
talila glava neimenovane
uslugo, da se bo z njeno po-
močjo rešil kakšnega nadlež-
neža, upnika, tekmeca. Bilo
je dovolj, da je zadeva prišla
na ušesa komu, ki je bil blizu
lovcem na čarovnice.
Zdaj spet nastopa Paul
Schatz, deželni krvni sodnik.
Leta 1677 je dal zapreti celj-
sko meščanko Jero Brinov-
šek. Obtožena je bila, da z ro-
žami, zelišči in koreninami
zdravi in zavdaja somešča-
nom ali pa jih zdravi. Ker bi
bilo zdravljenje manj spor-
no, so mu dodali zlonamerno
zavdajanje in čarovniško za-
govarjanje. Najprej je bila za-
prta v gradu Gornje СеЦе,
kjer so jo mučili, vendar ni
priznala drugega, ko da je
zdravila ljudi. Schatz jo je
moral predati celjskemu
Ceijska čarovnica Jera Brinovšek
Težava pri opisovanju ča-
rovništva, oziroma lova na
čarovnice na Celjskem, je
ротагцкапје podatkov. A še
tisti, ki so na voljo, so nastali
iz različnih pobud. Obstajajo
kot razlage k izdatkom mest-
nih, trških in deželno-sodnih
oblasti; kot korespondenca
med sodniki in vladnimi ura-
di notranje-avstrijskih dežel;
kot razgubljeni posamični li-
sti in sporočila v kronikah in
podobnem. Največkrat
manjkajo imena, ker se jih
krvnim »rihtaijem« ni zdelo
vredno navajati. Zato je n^-
več primerov opisovanih
brez imen žrtev, pogosto tu-
di brez podrobnega opisa ob-
tožbe in sodbe. Tudi izidi teh
procesov pogosto niso znani,
vendar bo najbrž držalo, da
obtoženi zlepa niso odnesli
žive glave.
V Celju je bilo v primerjavi
z Laškim, Šentjurjem, Konji-
cami, Planino in Podčetrt-
kom, precej manj sojenj. Ce-
ljani, svobodni meščani, so
bili gotovo v boljšem položa-
ju, tudi zato, ker je bilo med
ženske, obtožene in obsoje-
ne zločina čarovništva. Žen-
ska naj bi bila sposobna iz
gline zgnesti nekakšno lut-
ko, ki jo je uporabila kot me-
dij do človeka, ki mu je hote-
la storiti zlo. To verovanje je
bilo razširjeno po vsej Evro-
pi. Lutke so bile lahko tudi iz
cunj, iz testa, lesa - pozneje
tudi slike in v novejšem času
so istemu namenu služile tu-
di fotografije, kajti ta vera se
je ohranila skoraj do današ-
njih dni. Omenjena Celjanka
je bržčas komu ponujala
mestnemu sodišču, kjer pa
so jo obsodili na šest srebr-
nih kron denarne kazni in na
izgon iz mesta. Toda vlada
notranje avstrijskih dežel je
to kazen preklicala. Jera je
morala ponovno na mučilne
naprave in celo za 12 ur na
čarovniški stol. Nič več, kot
že poprej, ni prišlo iz njenih
ust. Obsodili so jo na zasra-
movanje na prangerju in po-
novno na izgon. In spet se je
vmešala vlada v Gradcu. Mo-
rali bi jo obesiti od tal, da se
ne bi dotikala zemlje, jo
obleči v sr^co iz konoplje in
spet mučiti. Toda tokrat
v navzočnosti krvnega sod-
nika Paula Schatza, ki si ni
pustil vzeti zaslužka, ki se
mu je obetal - saj je bil brž-
čas tisti, ki je iz Gradca terjal
spremembe sodnih odloči-
tev v Celju. Tu se sicer pi-
smeni dokazi primera Jere
Brinovšek nehajo, toda Pa-
ulu Schatzu se ni dostikrat
zgodilo, da bi svojih prime-
rov ne spravil s sveta.
Kaže, da je proti koncu 16.
stoletja vnema preganjanja
čarovnic in čarovnikov po-
pustila, če so bili tudi prime-
ri, ko je bila kazen pregon.
Toda pregon je za manj imo-
vite pomenil beraštvo, bera-
štvo pa stalno nevarnost po-
novne obtožbe in obsodbe.
Sicer pa se tudi dandanes
enkrat osumljeni nikoli ^
izmota iz pajčevine pregoj*
kaj šele če je bil obsojen - "
prav je kazen prestal.
Prihodn|i{
JASNOVIDKA BARBAR
IN NJENA HtJ
Morda so zdravniki z diplomami bili tudi nejevoljni
konkurenco amaterskih zdravilarjev, ranocelnikov j
zagovarjevalcev. Toda ljudje tudi takratnim profesiofí^
cem niso preveč zaupali, predvsem pa se niso radi pod^
gli njihovim kirurškim posegom. Lesorez iz leta 1682 P^
kazuje zaustavljanje krvavitve na nogi - kirurg jo opf^
Ija tako, da z razbeljeno ploščico žge rano.