Letnik XXVII — Štev. 24	12. junija 1975	Cena 4,— šil. P. b. b.
Erscheinungsort Klagenfurt. — Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Manifestacija gradiščanskih Hrvatov
V nedeljo je bila v Velikem Bo-rištofu na Gradiščanskem narodna manifestacija hrvaške narodne skupnosti v Avstriji. Proslava je bila ob priliki 30-letnice osvoboditve in dvajsetletnice podpisa državne pogodbe.
Dopoldne je bil redni občni zbor političnega zastopstva gradiščanskih Hrvatov, „Hrvatskega kulturnega društva", popoldne pa kulturna prireditev, na kateri je sodelovalo 5 skupin, med drugim tudi trio Korotan s pevci „Danice“ kot koroški zastopnik. Tudi delegacija koroških Slovencev, med njimi osrednji tajnik NSKS Filip VVarasch, namestnik Karel Smolle, ter predsednik ZSO dr. Franci Zvvitter je obiskala bratsko manjšino.
Na občnem zboru HKD in hrvat-
skega tiskovnega društva so dopoldne sklenili resolucijo, v kateri je rečeno, da so se gradiščanski Hrvati vedno priznavali k Avstriji, pač pa je Avstrija to slabo nagradila in že dvajset let ni izpolnila obveznosti iz državne pogodbe. Medtem se je položaj na Gradiščanskem bistveno poslabšal. Kot klasičen primer navajajo sramotno dotacijo hrvaških kulturnih skupin v proračunu.
Gradiščanski Hrvati so se tudi jasno odpovedali »krivim prerokom", asimilacijski skupini okoli poslanca Robaka, ki trdi, da nastopa v imenu narodne skupnosti. To pravico je Hrvatsko kulturno društvo tej skupini odpovedalo.
Prav tako jasno so protestirali
gradiščanski Hrvati proti nameravanemu ugotavljanju manjšine. V resoluciji so citirali Kreiskega, ki je dejal, da je znano, da na Gradiščanskem živijo Hrvati. V tej zvezi so stavili vprašanje po smislu tega štetja. Ugotovili so, da v tem vidijo le instrument za poostritev položaja.
Vsekakor je to zborovanje jasno pokazalo, da koroški Slovenci niso ekstremisti v primerjavi z gradiščanskimi Hrvati, katere skuša Koroški tisk poveličati kot angele, po katerih naj bi se ravnali Slovenci. Kajti obe narodni skupnosti imata pred seboj težak boj za dosego svojih pravic: razlika je bila edina ta, da na prireditvi Hrvatov ni bilo nobenega policaja.
Kulturni dom: diskriminacija Slovencev ie prav očitna!
Društvo Kulturni dom je v petek priredilo tiskovno konferenco, kjer so predsednik društva Karel Smolle, pravni zastopnik dr. Franci Zvvitter ter osrednji tajnik NSKS Filip VVarasch na podlagi dokumentov in drugega informacijskega materiala obvestili novinarje o enostranskem postopanju magistrata. Ker je bil navzoč tudi zastopnik magi-stratovskega lista „Klagenfurt", so novinarji slišali tudi njegove protiargumente, ki pa so jih slovenski zastopniki izpodbili. Še isti dan je magistrat izdal tiskovno izjavo, kjer
Informacijska akcija o ugotavljanju
V naslednjem času bo prišlo po vsej Avstriji do informacijske kampanje o manjšinskem vprašanju na Koroškem. To so sklenili v soboto, dne 7. junija 1975 na Dunaju udeleženci seminarja o manjšinah v Avstriji, ki so ga organizirale organizacije: »Kritično krščanstvo", »Akademija evangeličanov" ter »Katoliška visokošolska zveza" na Dunaju.
Dr. Ulrich T r i n k s , ki je zastopal akademijo evangeličanov, je že v uvodu poudaril, da je ugotavljanje manjšine, ali preštevanje Posebne vrste načrtovano edinole v škodo slovenske narodne skupnosti na Koroškem. To izhaja že iz dejstva, da se za reševanje problemov ne išče sodelovanje z manjšino, marveč se načrtuje preštevanje proti volji manjšine. Nadalje je Poudaril, da bi edino dvojezičnost vseh prebivalcev južne Koroške pomagala razvozlati zapleteni problem, zato so udeleženci ob koncu seminarja prišli do spoznanja, da je treba priporočati prebivalcem južne Koroške, naj omogočijo svojim otrokom, da se že v ljudski šo-i' naučijo slovensko.
Na seminarju je govoril tudi dr. Ernst W a I d s t e i n , ki je poro-°al o modelu Cerkve za sožitje na Koroškem. Med drugim je tudi pravilno ocenil socialno plat manjšinskega problema, kjer je dejal, da je marsikdo zavrgel narodnost, ko je dospel na višjo socialno stopnjo. Slovenski študentje na Dunaju ter Eilip VVarasch, osrednji tajnik MSKS in dr. Avguštin M a 11 e za ZSO so v svojih prispevkih našteli vrsto vzrokov za asimilacijo manjšine in nakazali tudi najnovejše pripre pritiska in diskriminacije Slovencev na Koroškem.
Udeleženci seminarja so se radi oglašali k diskusiji in so glasno ugotavljali, da je prastrah na Koroškem manipuliran, kajti mo-nepol informacij imajo zgolj na-sProtniki slovenske narodne skupiti. Ker pa vlada to dopusti, je sokriva za položaj, ki je nastal na Koroškem.
je skušal odgovoriti na argumentacijo slovenskih funkcionarjev ter se ponovno skliceval na zgodovinsko vrednost mestnega obzidja ter na leto zaščite spomenikov, poleg tega pa je tiskovna izjava poudarila »mirno vest" mesta Celovec v tej zadevi.
S prav tako mirno vestjo pa je mesto Celovec prav tako v letu za-
ščite spomenikov dalo dovoljenje, da so na Pfarrplatzu zraven mestne cerkve podrli preostali del mestnega obzidja. Zdaj polagajo na tem mestu fundamente za novo stavbo. Gradbeni gospodarji pa tam niso Slovenci, zato je mestu Celovcu zgodovinska vrednost mestnega obzidja tudi v letu zaščite spomenikov deveta briga.
Tako ravnanje celovškega magistrata pa jasno dokazuje neresničnost in neodkritost argumentacije celovške mestne občine. Dvojna mera je očitna. Prav tako očitno pa je, da koroški časopisi po geslu »molčati je zlato" kljub boljši vednosti molčijo k temu primeru diskriminacije. Kajti težko jim je priznati, da na Koroškem obstaja dis-
kriminacija, ko so vedno zopet trdili, da je ni. To je pokazal primer Vetrinj, in to je zdaj pokazal primer kulturni dom.
Pred zakonom so pač Slovenci enakopravni, drugi pa so enakopravnejši ...
Obširno dokumentacijo obeh diskriminacij prinašamo na 3. strani.
Praznik Slovenske gimnazije
Kadar napoči dan akademije Slovenske gimnazije, je za nas koroške Slovence praznik, ker je to dan, ki ga praznujemo vsi: mladi in manj mladi, ti drugi gotovo še najbolj radostno. Zdi pa se mi na tem mestu, da utegne vprav ta praznik našega veselja biti priložnost za drugačna razmišljanja. Zakaj prav bi bilo, da se ob svojem prazniku premerimo iz svojega vidika. Razveseliti se moramo narodnega vrenja med koroškimi Slovenci, kulturnega in družbenega osveščanja ter vse globlje segajočih korenin narodne zavesti kljub nezmanjšani krivici, ki jo moramo še zmerom trpeti, ko nam odrekajo pravice, ki so zapisane v členu 7. Navkljub temu pa naša samozavest rase, kar priča o naši nezlomljivi volji in o naši življenjski moči.
Polna velika dvorana Delavske zbornice je bila to nedeljo priča požrtvovalnega in aktivnega dela naših učiteljev in naše mladine. Vsakoletna zaključna prireditev zavoda je postala tradicionalna narodna manifestacija, ki ponovno združuje vse, ki jim je pri srcu lepota slovenske besede in pesmi. Učenci Slovenske gimnazije so pokazali svojim mamicam in očetom, sorodnikom, prijateljem in znancem, kaj so se lepega naučili za akademijo.
Po pozdravni pesmi je šolsko a-kademijo odprl ravnatelj dr. Pavle Z a b I a t n i k s prisrčnim pozdravom vsem, ki so se odzvali vabilu, kar je še poseben dokaz velikega zanimanja za našo šolo in njeno delo. Posebej je izrekel dobrodošlico številnim predstavnikom javnega in kulturnega življenja tu in onstran meje, nato pa je med drugim povedal:
„Pred enim mesecem se je Slovenska gimnazija čisto na tihem — brez oficialne otvoritve — preselila pod lastno streho. Danes čisto interno proslavljamo ta veseli dogodek. Veseli nas, da smo po 18-let-nem bivanju pod tujo streho mogli vendarle že zamenjati hudo obremenilni popoldanski pouk s prijetnim dopoldanskim poukom v prostornem, moderno opremljenem novem šolskem poslopju. Prav nič nas ne moti, da še ne moremo uporabljati vseh učnih prostorov. Nedostopni sta še učilnici za fiziko in kemijo, ker tam še manjka nekaj varnostnih naprav. Tudi telovadnici nam nista še na razpolago, ker še nista popolnoma opremljeni, dobita pa vso opremo vsaj do začetka prihodnjega šolskega leta. Do tedaj pa bo menda adaptirano za uporabo tudi že lastno šolsko igrišče tik ob šolskem poslopju. Dokler nam še niso na razpolago vsi učni prostori, se moramo še odpovedati t. i. kabinetnemu pouku na
višji stopnji. Uvedli ga bomo šele v prihodnjem šolskem letu. Medtem pa se razna dela v hiši in okoli hiše brez motnje pouka mirno nadaljujejo. V desetih dneh — 18. junija — bo slovesna oficialna otvoritev nove gimnazije. Ob 12.45 uri bo g. zvezni minister za gradnje in teh-
niko dipl. inž. Josef Moser slovesno predal ključe naše šole gospodu zveznemu ministru za pouk in umetnost dr. Fredu Sinovvatzu, ta pa bo nato oficialno odprl novo šolo. Vse vas prisrčno vabimo na to izredno slavnost.
Naša gimnazija, ustanovljena pred 18 leti kot »poskusna šola", je preizkušnjo vsekakor dobro prestala. Kljub popoldanskemu pouku je neprestano rasla. Letos ima 18 razredov s 436 učenci, za prihodnje šolsko leto je prijavljenih prvošolcev za tri paralelne razrede. Maturantov imamo letos 36. Skupno število vseh maturantov naše gimnazije je letos naraslo že čez 400.
Ta razveseljiva rast naše šole in seveda še posebej vzgoja mladine v narodnem duhu pa je žal narodnim nestrpnežem v deželi pravi trn v peti. Zato so lani jeseni skušali
proglasiti našo šolo za .veliki strup’, ki da menda ogroža deželo. Veliki strup v deželi je treba iskati drugje, ne na slovenski gimnaziji."
Letošnjo proslavo preselitve v novo šolsko poslopje je zavod priredil pod geslom: OSVOBODITEV 1945 — DRŽAVNA POGODBA 1955 — DVA TEMELJA NAŠE ŠOLE. To je dokumentacijsko v glasbi, besedi in sliki čudovito lepo našo pot v utrinkih prikazal iz Razvalin v novo bodočnost dr. Reginald Vospernik, ki je tudi sicer s primerno povezavo vodil od točke do točke skozi celoten program. S to dokumentacijo je avtor nakazal na dejstvo, da bi se zavedli pomembnosti teh dveh obletnic za slovenski
živelj na Koroškem in še posebej za našo Slovensko gimnazijo.
Če nam leto 1945 ne bi prineslo osvoboditve izpod Hitlerjeve oblasti, za koroške Slovence ne bi bilo
Dokumentarni film o koroških Slovencih
V sredo, 18. junija, bo ob 20. uri v 2. programu predvajala avstrijska televizija dokumentacijski film o koroških Slovencih. Film je posnela novinarka dr. Trautl Brandstal-ler. Filmu, ki bo trajal približno eno uro, bo sledil direktni prenos diskusije o tem delu. Diskutirali bodo po en zastopnik v parlamentu zastopanih strank, Filip VVarasch kot predstavnik koroških Slovencev ter dr. Trautl Brandstaller.
več prostora pod svobodnim soncem, bili bi danes že zbrisani z zemljevida južne Koroške; vsi, ki bi ušli smrti, bi dobili dodeljena nova bivališča v daljni Ukrajini. Leto 1945 nam je prineslo osvobodi-(Dalje na 8. strani)
Celovec soglasen sklep bil zaželen
Kako zelo so bili zainteresirani mestni očetje na soglasnem sklepu, kaže detajl ob robu, ki tudi priča o tem, da so mandatarji okoli OVP očitno dobro vedeli, da je to diskriminacija in se zato bali vsake debate v občinski sobi: Občinski odborniki so imeli pred seboj le dnevni red, ki je pri točki 64 (kjer je bila na sporedu prenamemba Kar-dinalschiitta) vseboval le številko parcele, katero bi bilo treba prenameniti. Za kakšno stavbo se je šlo, ni bilo zapisano.
Pred obravnavo te točke je mandatar OVP odvetnik dr. Karl Th. Mayer (ki je tudi vidni funkcionar Karntner Heimatdiensta) zvabil komunističnega mandatarja Perdacherja iz sejne sobe. „Z Vami bi rad nekaj govoril, pojdiva na kavo," je dejal Mayer Perdacherju. Perdacher se je sicer nekoliko čudil, kajti funkcionar Heimatdiensta ga še prej nikoli ni bil tako prijazno povabil, a se je vabilu le odzval. — V županovi sobi sta potem pila kavo, Mayer pa je govoril o vseh mogočih brezpomembnih zadevah. Perdacher je hotel nazaj v sejno sobo: »Ostanite še, gospod Perdacher, saj razpravljajo samo ne-važne zadeve," mu je prigovarjal dr. Mayer. Pijeta nekaj časa dalje, Perdacher zopet hoče nazaj. Ponovno mu prigovarja Mayer, naj ostane. Slednjič postane zadeva komunističnemu mandatarju sumljiva in vseeno gre nazaj. Ravno pravočasno, da je še slišal zadnji del Ferrarijevih izvajanj. Njegov šef stranke Josef Nieschelvvitzer, ki je o-pazoval potek seje z novinarske klopi, je med tem časom iskal Perdacherja, a ga nikjer ni našel. Vsekakor je dr. Mayer dobro izbral prostor, kajti da bi bil Perdacher ravno v županovi sobi, na to Nieschelvvitzer ni mislil. Skoraj bi se načrt posrečil...
V sejni sobi je sedel tudi kot zastopnik občinskega odbornika, socialist H., ki pa velja za Slovenca. Hotel se je izmuzniti glasovanju s tem, da je šel med to točko tja, kamor je tudi cesar hodil peš. Toda vrnil se je prezgodaj — in strankarska disciplina je pač velela glasovati proti kulturnemu domu na Kardinalschiittu ...
Za Koroško slovensko televizijo!
•	Za enakopravno uveljavitev koroških Slovencev v javnem življenju 9 so potrebne tudi slovenske oddaje v avstrijski televiziji ter omogo-
•	Čanje sprejema oddaj slovenske RTV. Naslednji članek, ki je izšel
•	v mariborskem Večeru, se temeljito bavi s to problematiko.
Ni še bilo medija, ki bi se v poldrugem ali v dveh desetletjih tako močno uveljavil, kot je to storila televizija. Tudi ko je pred dobro polovico stoletja začel svojo pot radio, ta še zdaleč ni bila tako uspešna kot zmagoviti pohod televizije v šestdesetih letih.
Koroški Slovenci so v svoji resoluciji ob dvajsetletnici podpisa avstrijske državne pogodbe poleg zahteve o splošnem izvajanju vseh določil sedmega člena postavili avstrijski vladi še nekaj konkretnih zahtev. S kulturnega področja tudi zagotovitev kvalitetnega sprejema slovenskega televizijskega programa na vsem Koroškem.
Če je to zahtevala Avstrija od italijanske vlade za svojo manjšino na Južnem Tirolskem — italijanska vlada pa je zahtevi ugodila in z mnogimi relejnimi oddajniki poskrbela, da pripadniki avstrijske manjšine lahko gledajo avstrijski narodnostni skupnosti. Zahteva potem naj avstrijska vlada enake ugodnosti zagotovi tudi slovenski narodnostni skupnosti. Zahteva je upravičena in koroški Slovenci si bodo prej ali slej — sicer z velikimi napori — gotovo izborili njeno izpolnitev, tako da bodo povsod — v Podjuni, Rožu, Zilji, Celovcu, na Gurah in tudi na Djekšah — lahko imeli kvaliteten sprejem slovenskega televizijskega programa, ne pa, kot doslej — zaradi Karavank — le na nekaterih področjih.
Seveda pa se takoj poraja vprašanje, ali slovenska televizija tudi dovolj poroča iz zamejstva? Nobenega dvoma ni, Slovence v Italiji in na Koroškem je na televiziji opaziti, saj ima RTV na Tržaškem in Koroškem svoja dopisnika. Toda oba poročata predvsem tisto, kar trenutno najbolj zanima Slovence tostran meje, ne pa tudi tega, kar bi morda zanimalo zamejske Slovence. Na kratko — Slovenci s Koroške in Tržaškega se v slovenski televiziji sami sebe ne vidijo, ali pa vsaj ne dovolj pogosto.
Avstrija ima v televizijskem programu vsak dan vsaj po en prispevek z Južne Tirolske. Ne sicer v glavnih poročilih, oziroma v televizijskem dnevniku, vendar na koncu Osterreich-Bilda, ki je nekoliko prej, toda tudi zelo gledana. Ljudje na Južnem Tirolskem natanko vedo, da bodo ob 19.15 videli prispevek iz življenja na njihovem področju.
Zdi se mi, da bi morali nekaj takega uvesti tudi v Sloveniji. Če že
..Kulturni dom": wie man Kultur findet...
Es scheint Usus zu sein: wenn sich elne slowenlsche Institution fiir ein Gebaude zu interessieren beginnt, um das sich schon jahrelang niemand ge-schert hat und das ebenso lang auf recht kultu rlose A rt dem Verfall preis-gegeben vvurde, riickt plotzlich das zur Ruine verurteilte Objekt ins offentliche Interesse. Man findet heraus, dali die-ser abbruchreife Bau eigentlich ein Juwel Klagenfurter Geschichte sei und daher unbedingt erhalten, restauriert und der Allgemeinheit zugangig ge-macht vverden miisse. Nur eines darf das Objekt auf keinen Fali: in slovve-nische Hande gelangen. Wenn schon nicht die Urangst, strapaziert man doch den Slogan des Heimatdienstes, wo-nach Klagenfurt Zentrum slowenischer Interessen sei.
Diese Vorgangsvveise vvurde schon beim beabsichtigten Kauf des Viktrin-ger Schlosses geiibt; in noch krasserer VVeise geschah dies nun rund um die Umvvidmung der Kardinalschiitt.
sistematično prezira koroške Slovence lastna televizija — pesmi in folklore koroških Slovencev na primer avstrijska televizija do nedavnega za nič na svetu ni hotela predvajati — moramo vsaj mi poskrbeti, da se bodo njihovo življenje, delo in uspehi pojavljali na televizijskih zaslonih. Na koncu vsakega televizijskega obzornika, ki je na sporedu ob 18. uri, bi moral biti tudi po en prispevek s Koroške in Tržaškega. Ti prispevki naj bi prikazovali zanimive dogodke iz kulturnega, političnega in gospodarskega delo-
Turistično gospodarstvo v Avstriji preživlja — globalno vzeto — čase naraščajoče negotovosti. Z njim povezano preživlja podobne čase negotovosti tudi dobršen del gradbenega in industrijskega gospodarstva, ne nazadnje pa tudi avstrijsko devizno in kreditno gospodarstvo. Kar je bilo v turističnem gospodarstvu več kot 20 let vsakoletni običaj, se je leta 1973 mahoma spremenilo. Število turistov in njihovih nočitev, ki je prej vsako leto naraslo za deset in več odstotkov, se je 1973 očitno ustavilo, marsikje pa je vidno nazadovalo. Turistično gospodarstvo je prišlo s tem v klešče, na eni strani v klešče mednarodne gospodarske recesije, na drugi pa v klešče kreditnega aparata, pri katerem je bilo že tedaj daleč preko mere zadolženo.
Iz teh klešč se doslej ni moglo rešiti in se verjetno tudi letos in prihodnje leto ne bo moglo. Lani je število turističnih nočitev nazadovalo za 3,8 odstotka na 88,7 milijona nočitev. Medtem ko je v zimski sezoni še naraslo za 7,7 odstotka na 25,5 milijona, je v poletni sezoni padlo za 7,8 odstotka na 63,2 milijona.
To samo na sebi še ne bi bilo tako kritično, če ne bi bil padec nočitev inozemskih turistov tako očiten kot je bil. Število njihovih noči-
Na iniciativo Kluba slovenskih študentov na Dunaju je 29. maja tega leta večje število slovenskih dijakov in študentov iz Celovca in Dunaja obiskalo koncentracijsko taborišče Mauthausen. V okviru kratke spominske svečanosti so položili pri osrednjem spomeniku venec v spomin žrtvam fašističnega terorja in borcem za svobodo. Predsednik dunajskega Kluba Mirko Bo-ročnik pa je v svojem spominskem govoru orisal barbarstvo fašizma, ki je z neverjetno krutostjo skušal vsiliti svetu svojo ..civilizacijo" in proti kateremu so se borili antifašisti vsega sveta.
„Tudi junaški boj slovenskega naroda je bil del zgodovinske bitke protihitlerjevske zveze držav in narodov ter vseh antifašističnih sil sveta. V tem boju so si stali ramo ob rami slovenski in nemškogovo-reči avstrijski antifašisti, združeni v boju proti skupnemu sovražniku — nacifašizmu," je dejal Boročnik.
Ob koncu je predsednik zatrdil, da želi slovenska študirajoča mladina v svojem političnem delovanju ostati zvesta idejam antifašističnega boja in naprednim tradicijam NOB slovenskega naroda.
Skozi taborišče pa je udeležence spominskega obiska vodil preri-
vanja naših rojakov v zamejstvu, lahko bi predstavili tega ali onega pomembnega Slovenca v Avstriji ali Italiji, skratka možnosti bi bilo veliko. Ni treba, da bi bili ti prispevki pretirano dolgi, morda bi zadostovala že minuta ali dve, pomembno pa je, da bi bili redni, da bi jih lahko videli vsak dan.
Korist od takega rednega televizijskega prispevka o življenju naših rojakov v zamejstvu bi bila (vsaj) trojna: Slovenci v Italiji in Avstriji bi odraz svojega — mnogokrat zelo napornega — življenja in dela lahko redno spremljali na televiziji; rojaki v Italiji bi se seznanili z delom rojakov v Avstriji in obratno, kar je za razvoj slovenske narodnostne skupnosti zelo pomembno.
tev je nazadovalo za 5,6 odstotka na 67,6 milijona. Pri tem je v poletni sezoni nazadovalo kar za 9 odstotkov na 50 milijonov nočitev. Ob vseh revalvacijah šilinga se je pritok turističnih deviz zmanjšal za blizu 300 milijonov na 42,4 milijarde šilingov, odtok turističnih deviz oz. znesek, ki so ga avstrijski turisti porabili v inozemstvu, pa je narasel za 4,5 milijarde na 20 milijard šilingov. Zaradi tega se je aktivni devizni saldo turističnega gospodarstva lani zmanjšal za 4,8 milijarde na 22,2 milijarde šilingov.
Trend, ki se je v avstrijskem turističnem gospodarstvu pričel kazati 1973, se ne bo tako naglo ustavil. Avstrijsko turistično gospodarstvo se nahaja na razpotju. Spričo razvoja, ki ga lahko opažamo na industrijskem Zahodu, bo prišlo letos, pa tudi prihodnje leto, do nadaljnjega nazadovanja nočitev inozemskih turistov. Turisti iz Zvezne republike Nemčije, ki so doslej na nočitvah inozemskih turistov v Avstriji imeli delež med 80 in 90 odstotkov, bodo letos po vseh znamenjih še bolj izostali kot lani. Zaradi visokih cen, ki jih podjetja nekaterih privlačnih turističnih centrov za svoje usluge še vedno zahtevajo, pa se bo tudi število domačih turi-sov, ki bodo kraje svojih oddihov iskali v inozemstvu, še bolj povečalo kot se je predlanskim in lani.
sednik mednarodnega Mauthausen-komiteja dr. Heinrich Durmayer, ki je med 2. svetovno vojno prebil več krutih let v tem taborišču smrti in bil eden izmed organizatorjev ilegalnega odpora jetnikov, ki so se končno tudi sami osvobodili. Posebno je opozoril študente na nenehni boj Mauthausen-komiteja z avstrijskimi oblastmi za vsak spomenik, za vsako tablo in vsako spominsko ploščo v tem taborišču. Avstrijska vlada je namreč nameravala zbrisati vse sledove nekdanjega taborišča in na kraju samem postaviti le velik križ brez vsakega napisa. Pozval je študente, naj se uprejo vsem podobnim tendencam, ki pod pretvezo, da je končno treba pozabiti preteklost, hočejo ba-gatelizirati fašizem in odvračati pozornost od podobnih pojavov v sedanjosti.
Zato se mora v strnjeni verigi nadaljevati pot tistih, ki so dali svoja dragocena življenja v boju proti fašizmu. — Le z neutrudnim bojem in delom za napredek in demokratizacijo družbe ter za dosego naših narodnih in socialnih pravic se da primerno oddolžiti vsem žrtvam fašističnega nasilja in padlim borcem za svobodo.
Rojaki, ki živijo onstran meje, bi se ob rednem gledanju obzornika — ki bi bil sklenjen vedno z oddajami iz zamejstva — temeljiteje seznanjali z življenjem in uspehi v matični domovini. Slovenci v matični državi pa bi ob teh prispevkih temeljiteje spoznavali delo svojih rojakov v Italiji in Avstriji.
Redno in izčrpnejše poročanje o slovenskih narodnostnih skupnostih v Avstriji in Italiji bi — ker bi poleg sedanjih dopisnikov zahtevalo še delo dveh snemalcev — terjalo kajpak nekaj stroškov. Toda ob velikih naporih naših rojakov na tujem in ob stotisočih slovenskih televizijskih naročnikov, bi — kar zadeva opisani problem — ne smeli biti preveč malenkostni!
na razpotju
Podjetja turističnega gospodarstva so po izkušnjah lani ob pogledu na začetek sedanje poletne sezone sila skeptična. Njihovi dolgovi so medtem narasli, ker določenih obrokov lani in deloma tudi predlanskim niso mogla odplačati. Precejšen del teh podjetij je v rdečih številkah in na poti v konkurz. Posebno očiten je ta razvoj na Koroškem, kjer je turizem omejen v glavnem na dva meseca poletne sezone. Tu se primeri konkurzov in likvidacije hotelov in penzionov kar vrstijo.
Od takega razvoja v turističnem gospodarstvu pa sta prizadeta tudi gradbeno in kreditno gospodarstvo. Slednje prevzema breme vzdrževanja objektov večmilijonske vrednosti, ki v takih pogojih na svoji vrednosti samo izgubljajo. Kakšnega obsega je njihov riziko, spoznamo tudi po tem, da je lani na obrtne hotele, penzione in gostišča odpadlo 58,4 milijona ali 60,6 odstotkov celokupnih nočitev. S tem je bilo za okroglo 6 odstotkov nižje kot 1972, čeprav se je število tovrstnih podjetij in obseg njihovih kapacitet zvečalo za okroglo deset odstotkov.
Pod črto: številna podjetja avstrijskega, posebej pa še koroškega turističnega gospodarstva je zaradi premikov v mednarodnem gospodarstvu sila prizadeta. To tem bolj, ker je skozi 20 let sila enostransko favorizirala goste iz Zahodne Nemčije in ker je svoje cene navijala na take višine, da jih domači turisti ne morejo več prenesti. Morebiti bo sedanja kriza spravila taka podjetja končno na pot strez-njenja in na pot spoznanja, da cene ne morejo biti višje od dejanskih uslug.	(bi)
Tiral brez trenda
Za Tirolsko veljajo posebni zakoni: to se je pokazalo tudi pri zadnjih deželnozborskih volitvah, ki so bile v nedeljo v „sveti deželi Ti-rolu": OVP je dobila ponovno dvotretjinsko večino, (24 namesto doslej 23 mandatov), SPO je enega zgubila, FPO pa je svojega ohranila. Značilno, da je OVP v svoji propagandi trdila, da ljudstvo voli deželnega glavarja in ne deželnega zbora, kot je v resnici bilo. Tirolski zaupniki Karla Schleinzerja so pač bolj zaupali v ime deželnega patriarha Eduarda VVallnoferja kot pa v program zvezne OVP. Tako je pač bila vsaka stranka po svoje zadovoljna z rezultatom. Predvsem zaradi tega, ker ni bilo nobenega trenda, ki bi tej ali drugi stranki dal boljšo pozicijo za jesenski celoav-strijski volilni pohod.
Koroška stvarnost — v NAŠEM TEDNIKU
Turistično gospodarstvo je
Slovenski študentje in dijaki so se poklonili žrtvam fašizma
Diskriminiening besteht nach wie vor!
V uglednem zahodnonemškem časopisu ..Deutsche Volkszeitung" je te dni izšel komentar o najnovejšem položaju koroških Slovencev. Prinašamo izvlečke.
Am 15. Mai feierte Osterreich den 20. Jahrestag der Unterzeichnung des Staatsvertrages. Mit diesem von den vier Siegermachten des 2. VVeltkrieges mit der Republik Osterreich geschlos-senen Vertrag wurde Osterreich als un-abhangiger, souveraner Staat, der sich selbst zu einer Politik der Neutralitat verpflichtete, vviederhergestellt. Bei einer von der uberparteilichen Osterrei-chischen VViderstandsbevvegung am 14. Mai organisierten Kundgebung in Wien vvurde vvieder einmal darauf hingevvie-sen, da!3 zwei Artikel immer noch nicht konseguent durchgesetzt vvorden sind: Nach Artikel 4 ist jegliche neonazisti-sche Betatigung und Propaganda in Osterreich verboten, und im Artikel 7 sind die Rechte der slovvenischen und kroatischen Minderheit festgelegt. Trotzdem kann in Osterreich z. B. die ..Deutsche Nationalzeitung" ungehin-dert verbreitet vverden, bestehen die NDP und andere neonazistische Orga-nisationen und sind die Rechte der na-tionalen Minderheiten nach wie vor nicht befriedigend verankert.
Gerade in Sudkarnten, dem Sied-lungsgebiet der Karntner Slovvenen, vverden standig sovvohl der Artikel 4 als auch der Artikel 7 des osterreichi-schen Staatsvertrages verletzt, ohne daB die sozialdemokratische Bundes-regierung energische Schritte dagegen unternehmen vvurde. Als im Oktober 1972 endlich — mit 18jahriger Verzoge-rung! — in einem Teil des zvveispra-chigen Gebiets von Kamten Ortstafeln in deutscher und slovvenischer Sprache aufgestellt vvurden, erčffneten deutsch-nationale Krafte den beruchtigten „Orts-tafelsturm". Innerhalb vveniger Tage gab es in Karnten keine zvveisprachige Orts-tafel mehr. Die Exekutive schritt gegen diese Ausschreitungen in keiner VVeise ein. Im Gegenteil: das vom National-rat beschlossene und daher gultige Bundesgesetz uber die topographischen Aufschriften in deutscher und slovvenischer Sprache vvurde nicht mehr aus-gefuhrt. Gultiges Gesetz vvich also ge-vvalttatigen Gesetzesbrechern!
Seither hat sich der nationalistische Druck auf die slovvenische Minderheit vveiter verscharft. Unter diesen Bedin-gungen verlangten nun deutschnatio-nale Krafte eine „Minderheitenfeststel-lung", d. h. also eine Zahlung jener nationalbevvuBten Slovvenen, die dem jahrzehntelangen Druck standgehalten haben. Bundeskanzler Kreisky erklar-te noch im November 1972 kategorisch: „Ohne Zustimmung der betroffenen Minderheit vvird es keine Minderheitenfest-stellung geben.“ Zvveieinhalb Jahre spater hat sich Kreisky nun gemeinsam mit den anderen Parlamentsparteien (OVP und FPO) — gegen den VVillen der Slovvenen — auf die Durchfiihrung einer Minderheitenfeststellung unter dem Deckmantel einer „Volkszahlung besonderer Art“ geeinigt. Schon im VVahlkampf fur die Karntner Landtags-vvahlen am 2. Marž 1975 trat das offen-sichtliche Zuruckvveichen der SPO ge-genuber den deutschnationalen Kraf-ten und das Buhlen um deren VVahler-stimmen klar zutage. Der Spitzenkandi-dat der SPO, Landeshauptmann Wag-ner, erklarte offentlich, daB er ein ..hochgradiger Hitlerjunge" gevvesen sei.
Davek bo povišan
Spoprijazniti se bo treba z mislijo, da bo treba povišati davek na večjo vrednost od dosedaj 16 na 18 odstotkov, je dejal zvezni kancler Bruno Kreisky ter dodal še brž utemeljitev: Ta denar naj bi izključno koristil pridobivanju delovnih mest. Kancler se je celo bahal, da je tokrat prvič, da se že pred volitvami pove, da bodo davki povišani. Luknja v Androschovem proračunu je nastala predvsem zaradi tega, ker nekateri podjetniki — predvsem na gradbenem področju — plačujejo davek šele, ko je nalog — v tem primeru stavba — docela dogotovljena. Opozicija pa trdi, da je država brez povišanja davka zrela za bankrot.
Celovški magistrat je s prenamembo zabranil slovenski kulturni dom:
Zapostavljanje Slovencev tudi z zlorabo zakona!
„Ta manever je tako prozoren, da vsak lahko spozna namen: preprečiti je treba, da preide naša premičnina v slovensko last“. — S tem stavkom je odvetnik dr. Gottfried Tschurtschenthaler primerno označil in ocenil prenamembo zemljišča na Kardinalschiittu, ki ga je kupilo društvo Kulturni dom z namenom, da bi tja postavilo poslopje za Kulturni dom, osrednjo hišo prosvete koroških Slovencev. Magistrat celovške občine se je trudil na vse kriplje, da bi našel izgovor ali primerno utemeljitev za ta samovoljni korak. Zamanj. Kajti kljub vsem tem utemeljitvam ostane neoporečno dejstvo: teh izgovorov so se spomnili šele potem, ko je nastopilo kot kupec društvo Kulturni dom.
Tako se je začelo: obe osrednji organizaciji koroških Slovencev, Narodni svet koroških Slovencev in Zveza slovenskih organizacij že skozi leta želita zgraditi v Celovcu dom, ki naj bi nudil vsem kulturnim stremljenjem koroških Slovencev, primeren prostor. Kulturni dom, tako sta osrednji organizaciji imenovali na papirju ta projekt, naj bi imel prostore za vse vrste prireditev: večjo in manjšo dvorano, predavalnice, prostor za galerijo, prostore za društveno dejavnost, za tiskovne konference, v njem naj bi bile nastanjene tudi pisarne osrednjih kulturnih organizacij. Prav tako naj bi kulturni dom imel tudi prostore za družabnosti, poleg tega naj bi v njem bili nastanjeni komercialni obrati, ki so potrebni za tako zgradbo. Kulturni dom naj bi bil čim bolj v centru, o tem sta si bili osrednji organizaciji vedno na jasnem. Zato je bilo ustanovljeno tudi društvo z
Vetrinjski grad je bil sprva klo-šter, grof Bernhard von Sponheim ga je ustanovil leta 1142, cesar Jožef II. ga je leta 1786 opustil. Tako daleč zgodovina, v kolikor je bila stavba morebitnega kulturnega pomena. Nato je bila nameščena v vetrinjskem gradu tovarna sukna Reichmann & Co. — Vzporedno z delovanjem te tovarne se je vršilo tudi ponemčevanje tedaj docela slovenskega kmečkega okolja Ve-trinja: še leta 1880 — torej niti sto let ni od tega — so našteli v Vetri-nju 742 Slovencev in le 542 Nemcev. Kam so le izginili?
Leta 1967 je šla tovarna Reichmann & Co. v konkurz. Upniki so imeli dolge nosove, zadolženost tovarne je namreč bila ogromna. Slednjič so zahtevali prodajo vetrinjskega gradu na dražbi. Grad je bil naposled razpisan na prostoročno prodajo. — Do 3. septembra 1969 naj bi interesenti oddali svoje oferte.
Ker je do tega datuma kot edini resni interesent nastopila Družba sv. Mohorja, ki je hotela tja namestiti dijaški dom, so termin kratko-malo podaljšali na 29. oktober.
Vest, da nastopa kot resen interesent Mohorjeva, je prišla namreč na dan samo potom indiskreci-ie. V tem času pa so rotirali vsi pristojni in nepristojni krogi, da bi napravili vse, samo da vetrinjski grad ne bi prišel v roke slovenske ustanove.
»KULTURNI BISER": IZ TOVARNE NAJ BI NASTALA KRČMA
Nihče ni vprašal, kaj bi napravili drugi interesenti iz vetrinjskega 9radu. Da bi bil grad kulturno pomembna stavba, tega se tedaj še nihče ni spomnil. Zakaj tudi? Saj nobenega ni motilo, da je v tem "kulturnem biseru" bila dolga leta nastanjena na dokaj nekulturen način tovarna sukna. »Kleine Zeitung" je tedaj publicistično ventilirala 'dejo gostinskega centra: v vetrinj-ski grad naj bi namestili pivovski
istim imenom, ki naj bi imelo na skrbi iskanje zemljišča, rešitev vprašanja financiranja, vodstvo gradnje, skratka: skrbeti naj bi moralo, da bodo Koroški Slovenci prišli do kulturnega doma. V društvu Kulturni dom so zastopani funkcionarji Narodnega sveta koroških Slovencev, Krščanske kulturne zveze, Zveze slovenskih organizacij in Slovenske prosvetne zveze.
Društvo Kulturni dom se je torej lotilo dela in sprva iskalo primerno zemljišče. Pojavila se je prva ovira: v centru privatniku skoraj ni bilo mogoče najti zemljišča, ki bi docela odgovarjalo predstavam gradbenega gospodarja. Javna roka, v tem primeru celovški magistrat ima tu lažje. Zagrabiti je bilo torej treba pri količkaj primernem objektu. Takšen objekt je bila zgradba na Kinoplatzu: za to deso-latno poslopje, ki je skozi leta kljub temu bila prav tako desolatna stre-
lokal, kmečko krčmo in imenitno restavracijo. Samo ker bi tak gostinski center vseeno ne porabil večjega dela prostorov, so hoteli napraviti še ekspozituro deželnega muzeja.
Navzlic ogorčeni »nemški Koroški" je zdaj nastopila kot kupec tudi dežela Koroška. Nudila je za grad 5,8 milijona in s tem prekosila Mohorjevo za 100.000 šilingov. K temu bi prišli še razni stroški v višini 300.000 šil., skupno torej 6,1 milijona. Zdaj je povišala Mohorjeva in nudila 7 milijonov šilingov. Na to oferto se je čutila Mohorjeva vezana do 15. decembra 1969.
Deželna vlada je izjavila, da ji ni mogoče konkurirati, kajti za adaptacijo desolatnega grada v muzej oz. prostore za celovško visoko šolo bi bilo potrebnih nadaljnjih 20 milijonov.
»PRALLER GELDBEUTEL ODER EIN DEUTSCHES KARNTEN?"
Koroško ogorčenje se je stopnjevalo. »Bi morda Mohorjeva grad potrgala in ga premestila onkraj Karavank?", je „nt“ sarkastično vprašal po motivu ihte domovini zvestih. Toda ta cinizem je Tedniku kmalu minil: Domovinska zvestoba je napravila ljudi slepe in zgubili so vsako kontrolo nad svojimi izjavami, čim bolj se je bližal usodni datum 15. decembra 1969.
Na časopise se je vsula toča pisem bralcev, katerih jasnost ni dopuščala nobenih vprašanj:
H »Deshalb frage ich die Glau-biger, was sagt ihr Gevvissen? Was ist ihnen vvichtiger: ein praller Geldbeutel oder ein deutsches Karnten? Noch ist es Zeit, der Hei-mat einen kleinen Dienst zu ervvei-sen.“ Tako je zapisal neki S. Mache iz Vetrinja v pismu bralca Kleine Zeitung 20. novembra 1969. Le-ta ga je objavila, ne da bi trenila. Da bi pomenil nakup grada po slovenski ustanovi za nemško Koroško pravo katastrofo, o tem priča resolucija beljaških abvvehrkampfer-
ha sezonskim delavcem, je bil izdan celo odlok podiranja. Toda arhitekti in drugi strokovnjaki za gradnjo so ugotovili, da bi kulturni dom na tem arealu imel neko izrazito slabo lastnost: preblizu je glavni kolodvor; nihanje, vibracija in ropot bi bili tako močni, da bi bilo treba investirati ogromno denarja v
jev, o kateri je Kleine Zeitung poročala 4. decembra:
■ „Wenn die Karntner Landesre-gierung finanziell nicht im Stande ist, mit einem Verein zu konkurrie-ren, so erhebt sich die Frage, wozu wir Karntner Steuern zahlen und fur die Katastrophenhilfe spen-den?" Deželno vodstvo Abvvehr-kampferbunda pa je ugotovilo,
H „da3 sich das SchloB seit sei-ner Grundung im Jahre 1142 in deutschen Handen befunden hat.“ Po telefonu pa je občina Vetrinj dobila grožnjo, da bi v slučaju, da bi Mohorjeva postala lastnik grada, nekdanji klošter pognali v zrak, da bi Mohorjevi ostal le »LuftschloB".
ŠKOF NAJ BI POMAGAL
Sedaj se je na popolnoma nedopusten način vključil takratni deželni glavar Hans Sima in zelo nazorno dokazal, koliko mu je bila mar enakost Slovencev pred zakonom: 11. decembra se je obrnil na celovškega škofa dr. Kostnerja s prošnjo, naj bi le-ta zastavil ves svoj vpliv na Mohorjevo, da bi odstopila od nameravanega nakupa.
Nato so se prevrnili dogodki: šef koroške OVP Bacher med tem časom ni bil neaktiven in je tekal od Poncija do Pilata, da bi dobil nekoga, ki bi bil pripravljen dodati diferenco med ponudbo deželne vlade in sedmimi milijoni Mohorjeve. Ni čudno: očitno tudi Bacher kot Vetrinjčan ne bi mogel prenesti slovenskega grada v domači občini. Zato je tudi na seji deželne vlade 4. decembra glasoval z svobodnjaškim zastopnikom, ki je zahteval, naj dežela še enkrat prekosi Mohorjevo. Oba sta propadla. Volkszeitung je 11. decembra — štiri dni pred potekom termina — namignila, da je bil Bacher uspešen. In res. 12. decembra — torej dan navrh — se je vključila Bank fur Karnten s ponudbo v višini 7,1 milijona, torej znova 100.000 šilingov več kot je nudila Mohorjeva. Bank fur Karnten je ta korak napravila kot skrbnik nekega tretjega.
izolacijo, kljub temu uspeh te investicije ne bi bil garantiran.
Društvo Kulturni dom je torej iskalo dalje. Iskalo predvsem poslopja, ki so bila pozabljena, za katera se ni našel noben kupec in ki so bila že več ali manj razvaline. Tak objekt so tudi našli na Kardi-(Dalje na 4. strani)
Potem se je zvedelo, da je banka agirala v imenu neke zvezne ustanove.
Ne da bi vedel za medtem od-vrnjeno »nevarnost slovenizacije", je isti dan zasedal koroški Abvvehr-kampferbund. V tam sklenjeni resoluciji so obsodili ravnanje odgovornih organov, »vvelches einem Ver-rat der Heimat gleichkommt". Če bi Vetrinj šel nemški Koroški v izgubo, so dejali zbrani abvvehrkamp-ferji, potem svojim pristašem ne bi mogli priporočati udeležbo praznovanja petdesetletnice plebiscita.
PO DISKRIMINACIJI: »SPRAVA"
Kaj takega se seveda ni smelo zgoditi in tako je resolucija opozorila tako deželne kot zvezne politike, naj ne popustijo v borbi za nemško Koroško. In ker je padla beseda 10. oktober, je takratni zvezni kancler dr. Josef Klaus stopil na plan. Njemu je pisal že deželni glavar Sima in ga svaril pred »emigrantskim centrom", ki bi nastal, če bi postala lastnik Vetrinja Mohorjeva. Tik pred božičnimi prazniki je zveza potem kupila grad in ga z dodatnimi 8 milijoni šilingov za popravila podarila kot „Ab-stimmungsgeschenk" deželi Koroški.
Zdaj se je Sima branil sprejeti grad kot darilo.
Zdaj so naenkrat tudi vedeli za namen, kateremu naj bi služil vetrinjski grad: »Nemara, da bi iz vroče osporavanega kompleksa napravili kraj sprave, bi še najbolj odgovarjala idejni vsebini jubilejnega leta," je zapisal Heinz Stritzl 20. decembra v Kleine Zeitung. To idejo je potem pobral tudi kancler Klaus. V namembi zvezne vlade je bilo potem svetohlinsko zapisano, naj bi to jubilejno darilo »služilo kot kraj srečanja med večino in manjšino."
Pričakovali so očitno, da bodo Slovenci imeli še apetit, da bi ta simbol diskriminacije smatrali kot kraj srečanja.
DR. TSCHURTSCHENTHALER:
Prozoren manever
Da je samovoljno postopanje celovške občine v zvezi s kulturnim domom naperjeno proti manjšini, je spoznal tudi pravni zastopnik dosedanjega lastnika dr. Gottfried Tschurtschenthaler. To je zapisal tudi v svojem ugovoru. Prinašamo bistveni del njegovih izvajanj:
... Eine Anderung des Fla-chenvvidmungsplanes darf nur aus vvichtigen Griinden erfolgen z. B. dann, wenn dies durch die Aufstellung oder Anderung eines Entvvicklungsprogrammes erfor-derlich vvird, oder wenn sich die fur die ortliche Planung maBge-benden vvirtschaftlichen, sozia-len oder kulturellen Verhaltnis-se vvesentlich geandert haben. Keine dieser Voraussetzungen trifft im gegenstandlichen Fali zu...
Wir standen im Laufe der letz-ten Jahre mit verschiedenen Kaufinteressenten in Verhand-lung.
... In keiner Phase dieser Ver-handlungen ist jemals seitens des Magistrates die Absicht einer Inanspruchnahme dieser Bauflache fur offentliche oder eigene Zvvecke geauBert wor-den. Der Magistrat hatte in dieser Phase jederzeit die Moglich-keit gehabt, selbst als Kaufer dieser Liegenschaft aufzutreten, hat es aber nicht getan.
Erst nachdem es uns gelun-gen ist einen Kaufer und Interes-senten zu finden und zwar den Slovvenischen Verein »Kulturni dom" und der mit diesem abge-schlossene Kaufvertrag nach den Bestimmungen des WSG vorge-legt vvurde, taucht plotzlich die Idee auf unser Grundstuck fur Zvvecke eines »Stadtmuseums" in Anspruch zu nehmen.
Normalervveise dauert eine Kaufvertragsgenehmigung nach dem WSG 2 bis 3 VVochen. Unser Kaufvertrag liegt bereits seit Mo-naten unerledigt beim dortigen Magistrat, und vvurde die Erle-digung vveiter verzogert, um in der Zvvischenzeit die eingangs ervvahnte Umvvidmung unseres Grundstuckes durchzupeitschen und dann spater auf Grund des geanderten Flachenvvidmungs-planes dem Kaufvertrag die Ge-nehmigung zu versagen.
Dieses Manover ist so durch-sichtig, daB fur jedermann die Absicht erkennbar ist: Es soli verhindert vverden, daB unsere Liegenschaft in slovvenisches Ei-gentum iibergeht. Dies ist ein klarer VerstoB gegen die Bestimmungen des Staatsvertrages und gegen die verfassungsrechtlich geschutzte Gleichberechtigung.
Die Errichtung eines Stadtmuseums ist keinesvvegs ein so dringendes Anliegen, daB des-vvegen eine Abanderung des Fla-cheravidmungsplanes gerecht-fertigt vvare. Es haben sich auch die Verhaltnisse fur die ortliche Planung in keiner VVeise geandert. Neue Planungsideen sind keine zulassigen Griinde fur die Anderung eines Flachenvvid-mungsplanes unter der Zeit.
Was hier geschieht ist ein krasser MiBbrauch gesetzlicher Bestimmungen, der jeder Rechts-staatlichkeit Hohn spricht. Es ist nicht nur eine unfreundliche A rt gegenuber der slovvenischen Minderheit, sondern auch ein schvverer Eingriff in unsere Ver-mogenssphare.
Zanemarjena stavba na Kardinalschiittu štev. 7: delno bombardirana, brez oken, z nekaj plankami. Po mnogih letih se je celovška občina spomnila »zgodovinske vrednosti" propadle stavbe.
Grad Vetrinj: »Seit 1142 in deutschen Handen!"
Srebrna maša na Pečnici
Pečniška farna cerkev je zunaj in znotraj okusno prenovljena. Kot nalašč olepšana za ta praznik, je bila pač najprimernejši okvir za svečanost srebrnega mašniškega jubileja domačina, župnika Jožefa Gabruča. Pod svetlim stropom prezbiterija, ki ga krasijo novoodkrite gotske freske, je v nedeljo, 8. junija, ob pol 11. uri pristopil srebrno-mašnik k zahvalni sveti daritvi, h kateri je bil povabil svoje sobrate, sorodnike in znance. Slavnostno pridigo je imel stolni kanonik Rafko Lešnik iz Ljubljane, ki je prav tako pečniški rojak. Domači pevci so pod vodstvom ravnatelja Samo-
..Kozika Lizika" v obmejnih krajih
Tudi minuli teden so dijaki Koroške dijaške zveze uspešno gostovali po naših krajih z lutkovno veseloigro „Kozika Lizika'1. Tokrat so si izbrali bolj obmejne jezikovne kraje in sicer Bistrico na Zilji, Št. Lenart pri Sedmih studencih, ter Kostanje. V prvih dveh krajih je bila prirediteljica Krščanska kulturna zveza, na Kostanjah pa domače SPD „Drabosnjak“. Obisk je bil zelo razveseljiv, kajti v vseh treh krajih si je ogledalo predstave nad 220 otrok.
Tudi v teh krajih so igralci navdušili otroke, zato vse priznanje dijakom Koroške dijaške zveze, ki se res žrtvujejo z njihovim idealizmom in da tako ponesejo pisano slovensko besedo med naše otroke. Priznanje naj tudi velja Krščanski kulturni zvezi, ki je dala iniciativo in prevzela vso organizacijo za te lutkovne predstave po naših krajih.
Ta teden, v sredo, so pa bile prireditve v št. Lipšu, ki jo je priredila farna mladina in v Št. Primožu pa SPD „Danica“. Tudi tu so bili otroci navdušeni nad predstavo in si želeli več takih lutkovnih nastopov v letu.
niga spremljali mašno liturgijo z ubranim, prijetnim petjem.
Za obed je bila miza pogrnjena v gostoljubnem župnišču, kjer je Štikrova mama s pomočjo pridnih pomočnic, farank, postregla z okusno „čisavo“ juho in z vsem dobrim, kar ji je še sledilo, da so bili svatje siti in zadovoljni. Petje moškega zbora je skrbelo za prijetno vzdušje, srečanje starih znancev ni dalo prilike za dolgčas. V imenu duhovnikov rožeške dekanije je slavljencu in svatom spodbudno in tolažilno spregovoril gospod dekan msgr. dr. Hornbock. V smislu gesla: „Za ciljem glej, ne stopaj s poti, naj te pogum ne zapusti!" je srebrnomaš-nika pozdravil tudi njegov novo-
mašni pridigar Lovro Kašelj. S svojo navzočnostjo je jubilanta in nas vse razveselil akademski slikar Wer-ner Berg, ki je slavljencu prinesel v dar lastno umetnino, lesorez, ki predstavlja nekega jubilanta v or-natu ter novomašnika.
Jožef Gabruč je začel s študijem bogoslovnih ved, ko se je zdrav vrnil iz druge svetovne vojne. Po razmeroma kraktem kaplanovanju je prevzel v oskrbo župnijo Pokrče in z njo Marijino božjo pot v Dolini. Hkrati pa je vršil važno službo šolanja mladine v Tinjskem domu. Priljubljen zaradi vedre družabnosti in spoštovan zaradi izredne nači-tanosti, si je kmalu pridobil splošno pozornost in ugled. Žal pa ga je bolezen prisilila, da se je začasno umaknil iz dosedanjega delokroga ter se podal na zapadni ko-
nec Koroške. Naj mu Bog da zdravja, da se lahko spet kdaj povrne v naše kraje ter nadaljuje svoje poslanstvo med svojim ljudstvom.
NOGOMETNA TEKMA UČITELJEV
ROŽ — PODJUNA
Učitelji, ki poučujejo na koroških dvojezičnih šolah slovenščino, se bodo tudi letos spoprijeli v nogometni tekmi. V 3. tradicionalni učiteljski nogometni tekmi si bosta stali nasproti moštvi iz Roža in Podjune. Prvi dve tekmi sta bili v Globasnici oziroma v Št. Janžu v Rožu, obe moštvi sta bili po enkrat uspešni. Tokrat bo padla odločitev to soboto popoldan, ob 14.30 v Celovcu na Koschatovem igrišču. Nogometna tekma dvojezičnih učiteljev bo na sporedu kot predigra k zadnji prvenstveni tekmi: Slovenski atletski klub — Št. Janž.
LIPUŠEVA PROZA predava dr. Boris Paternu
Kraj: Dijaški dom, Tarviser
Str. 16, Celovec
Čas: Petek, 13. 6., ob 19. uri
HIMALAJA
predavanje z diapozitivi
Kraj: Marijanišče, Celovec Čas: Torek, 17. 6., ob 19.30
OBČNI ZBOR SAK
Kraj: Dijaški dom, Tarviser
Str. 16, Celovec
Čas: Petek, 20. 6., ob 19. uri
PEVSKI KONCERT RADIŠKIH FANTOV z diapozitivi
Prireditelj: SPD Bilka Bilčovs Kraj: Gostilna Miklavž Čas: Sobota, 14. 6., ob 20. uri
Prireditelj: SPD Obir na Obirskem
Kraj: Gostilna Kovač
Čas: Sobota, 21. jun., ob 20.00
Prireditelj: KPD Drava Žvabek Kraj: Farna dvorana, Žvabek Čas: Nedelja, 22. 6., ob 14.30
OTVORITEV PROSVETNE DVORANE
Prireditelj: SPD „Srce“
Dobrla vas
Čas: Nedelja, 22. 6., ob 13. uri Kraj: Dobrla vas, društveni dom Sodelujejo: Pevski zbori pod vodstvom Hanzija Kežarja, Jo-zeja Starca, Otona VVutteja ter folklorna skupina Dobrla vas
OBČNI ZBOR POSOJILNICE DOBRLA VAS
Kraj: Prosvetna dvorana Narodnega doma, Pliberška cesta 6
Čas: Nedelja, 15. 6., ob 9.30
MLADINSKI DAN — ..ŽIVLJENJE 75“
Št. Jakob, 15. junija 1975 Začetek ob 9.30 v farni dvorani
9.30 diskusija „Problemi sožitja Slovencev in Nemcev v letu 1975“
11.30 maša
14.00 začetek popoldanskega programa
Po končanem sporedu ples — igra instrumentalni ansambel Bellamies
			
Zapostavljanje Slovencev ■. ■
(Nadaljevanje s 3. strani)
nalschiittu štev. 7: Leži prav tako v centru, pač pa ima neprecenljivo prednost, da je od dnevnega glavnega cestnega prometa le za nekaj metrov oddaljen.
Omenjeni areal, ki nosi vložno številko (Einlagezahl) 91 celovške katastralne občine, sestoji iz dveh delov: iz gradbene površine štev. 161 (na njej stoji desolatna zgradba) ter iz vrta štev. 52/1. Za to poslopje, ki je bilo vsled vojnih dogodkov in drugih posledic bolj razvalina kot poslopje, je bil izdan celo za lastnika obvezen odlok za podiranje. Poleg tega je bilo dano dne 1. 8. 1966 gradbeno dovoljenje za štirinadstropno stavbo, ki naj bi imela pod streho trgovine in stanovanja. Z odlokom z dne 12. 9. 1968 je bil rok za začetek gradnje podaljšan vse dotlej, da bi prišel graditelj do subvencij. Še 16. 5. 1974 je magistrat v pismu takratnemu lastniku potrdil veljavnost gradbenega dovoljenja.
Vknjiženi lastnik tega areala je z 90 odstotki dunajska Gemeinnutzi-ge allgemeine Bau- Wohn- und Siedlungsgenossenschaft, reg. z. z
o.	j., ter z eno desetino upokojena Franziska Schutz iz Celovca.
Lastnika sta ponujala areal več interesentom, toda nihče se ni mogel odločiti za nakup razvaline in vrta.
Tudi celovški občini so ponudili zemljišče: v pismu z dne 27. 8. 71, je večinski lastnik vprašal magistrat, če je občina Celovec zainteresirana pri nakupu zemljišča. Magistrat se je nato sicer pogajal z lastnikoma, pač pa očitno občina ni imela preveč interesa pri nakupu
teh parcel. Če bi občina leta 1971 bila tako vroče zainteresirana za to poslopje, bi namreč gotovo priganjala na odločitev oz. na uspešen zaključek pogajanj o nakupu. Toda nič takega se ni zgodilo.
Zemljišče je bilo torej še dalje na prodaj. Kot interesent je sedaj nastopilo društvo Kulturni dom. Pogajanja o nakupu so bila uspešno zaključena in 19. ter 25. februarja sta bili podpisani kupni pogodbi. Kot predvideva zakon, sta bili ti pogodbi predloženi magistratu v o-dobritev. Pravzaprav je to le formalna procedura, ki traja navadno dva do tri tedne. Toda za društvo Kulturni dom so veljali drugi zakoni:
Ko je namreč postalo jasno, da bi po kupni pogodbi postala lastnik zanemarjenega poslopja slovenska ustanova, so ukrenili vse, da bi vendar še preprečili ta nakup. Kot prvo je bilo treba pridobiti čas: namesto da bi odobrili nakup, so akt „položili na dolgo mizo", medtem pa iskali možnosti, da bi nakup le splaval po vodi:
H Prvo dejanje s strani magistrata je bilo, da so lastnika skušali pregovoriti, naj bi odstopil od kupne pogodbe. Ko to ni zaleglo, pa so se naenkrat spomnili „zgodo-vinskega pomena" te stavbe. Občina je riskirala brž nekaj davčnih milijonov, da bi napravila iz zanemarjenega poslopja mestni muzej.
Po besedah pristojnega referenta za načrtovanje dr. Ferrarija, je šele neko predavanje o ..Turških vpadih na Koroškem in iz tega sledeči razvoj" v deželnem muzeju dne 8. aprila — torej poldrugi mesec p o predložitvi kupne pogodbe — dalo
pobudo za prenamembo načrta o namembi zemljišč (Flachenvvid-mungsplan). Z drugimi besedami: šele ko je društvo Kulturni dom nastopilo kot kupec, so se spomnili ..zgodovinske vrednosti" tega objekta. Dr. Ferrari je to odkrito priznal. Istočasno so se spomnili, da je leto 1975 tudi „Denkmalschutz-jahr", leto zaščite spomenikov.
Kaj je torej kulturni spomenik? Za to obstaja čisto preprosta formula, ki se je pred petimi leti že obnesla na primeru Vetrinj (glej dokumentacijo na 3. strani!): vsako zapuščeno poslopje, za katerega se zanimajo Slovenci. Kajti taka poslopja, za katera se nihče ni in-teresiral, dobijo pod zornim kotom nemške tradicije na Koroškem naenkrat simboličen pomen: postanejo spomenik in trdnjava nemštva, zato jih je treba ohraniti v čim bolj nemških rokah.
V kakšni argumentacijski stiski (Nemci k temu zelo primerno rečejo „Argumentationsnotstand“) so bili pristojni referenti mesta, da bi dokazali kulturni pomen nekulturno razpadle stavbe, kaže stališče dr. Ferrari-Brunnenfeida: celo zdavnaj pokojni knezoškof in kardinal izza časa Francozov Salm je moral iz pozabe groba, da pomaga argumentirati Ferrariju: FRO-jevski mestni svetnik je namreč Salma (ki ima v neposredni bližini Kardinal-schiltta svojo ulico) uporabil za priliko: Salm je svojčas plačal Francozom 40.000 goldinarjev, da niso podrli mestnega zida v neposredni bližini parcele 161 na Kardinal-schiittu. Da so se mestni očetje spomnili tega ..zgodovinskega naloga" ravno šele v času od 25. fe-
bruarja naprej, je dokaj nenavadno in vrže na celotno argumentacijo posebno luč.
Kajti ..pravilna" ocena kulturnih dobrin po magistratu, ki se je naenkrat tako hitro pojavila in medtem ..bistveno spremenjeni kulturni pogoji za krajevno načrtovanje" (citat iz stališča dr. Ferrarija) stojijo v neposredni vzročni zvezi s prodajo tega zanemarjenega poslopja slovenski instituciji.
Da pa vse ne bi bilo tako očitno in da bi pa mestni očetje v svoji argumentaciji le ne navajali momentov, ki so se pojavili šele potem, ko je postal nameravani nakup obče znan, pa so navedli prizadevanja občine iz let 1971 in 1972, ko se ie magistrat nekaj časa bavil z mislijo, da bi sam kupil zemljišče. Zgleda, da je bila to le muha enodnevnica in je občina na to kmalu pozabila:
HI Kajti še 16. maja lanskega leta je pisala takratnemu lastniku, da je zazidalni načrt slej ko prej veljaven. Pismo ni vsebovalo nobenega opozorila na kakšno nameravano spremembo zazidalnega načrta (faksimile pisma smo objavili v prejšnji številki na 1. strani).
HI 10. maja letos pa je naenkrat v listu mesta Celovec „Klagenfurt“ bila objavljena nameravana prena-memba parcele štev. 161 iz gradbene površine v površino s pridržkom za mestni muzej.
Proti tej nameri sta vložila tako vknjižena lastnika kot tudi društvo kulturni dom svoje pomisleke. Tudi odvetnik dr. Gottfried Tschur-tschenthaler, ki v javnem mnenju ne velja ravno kot poseben prijatelj Slovencev, zastopnik dosedanjih lastnikov, je takoj spoznal namero magistrata in ugotovil, da se je šele potem, ko je nastopilo kot
kupec društvo ..Kulturni dom", pojavila ideja o ..mestnem muzeju" (bistvene točke njegovega ugovora prinašamo na 3. strani).
Za društvo Kulturni dom pa je vložil ugovor odvetnik dr. Franci Zvvitter. Ugotovil je, da ta prena-memba nasprotuje ustavno zajamčeni pravici svobodi pridobivanja zemljišča po členu 6 državnega temeljnega zakona ter sploh ustavno zagotovljeni enakosti pred zakonom. Poleg tega pa predstavlja ta prenamemba izrecno diskriminacijo slovenske narodne skupnosti na Koroškem, kateri je zajamčena e-nakost v členu 7 državne pogodbe. Ta prenamemba, je dejal dr. Zvvitter, je nestvaren akt samovolje, ki na noben način ni v soglasju s pravno državo.
Na občinski seji dne 4, junija („nt“ je na kratko poročal že v prejšnji številki) pa so odborniki treh večinskih strank OVP, SPt) in FPO sklenili prenamembo zemljišča, brez da bi upoštevali težo argumentov v ugovorih. Samo zastopnik KPO Johann Perdacher je glasoval proti prenamembi.
5e pred glasovanjem pa je stopil — po Perdacherju — k govorniškemu pultu župan Guggenberger. Štrapaciral je zgodovinski pomen stavbe in mestnega zida. Obžaloval je, „da sedanji kupec (društvo Kulturni dom, op. „nt“) ni pravočasno stopil v zvezo z mestno upravo". To izjavo moremo smatrati le kot roganje: vsak si more izračunati na svojih prstih, da bi magistrat tedaj podvzel vse, da bi zabranil u-spešna pogajanja. Verjetno niti do podpisa kupne pogodbe ne bi prišlo, če si predočimo dvomljive intervencije magistrata nasproti dosedanjemu lastniku, da bi odstopil od kupne pogodbe.
Zasedanje odbora za ozemeljsko načrtovanje Slovenci na Madžarskem
zelo aktivni
CELOVEC, TRST. — V Trstu se je pred kratkim po daljšem času sestal koordinacijski odbor za probleme ozemeljskega načrtovanja in turizma med štirimi sosednjimi deželami: Koroško, Slovenijo, Furla-nijo-Julijsko krajino in Hrvaško. Koroško so zastopali na tem dvodnevnem srečanju podglavar Ervvin Friihbauer in strokovni uradniki oddelka za ustavo, načrtovanje in turizem; Slovenijo podtajnik za turizem Rado Lipicar, ravnatelj inštituta za regionalno načrtovanje Milan Naprudnik ter član istega inštituta Matija Jeršič. V hrvaškem zastopstvu sta bila svetovalec tajništva za urbanistično načrtovanje arh. Fedor Wenzler in arh. Franjo Vončina, v delegaciji Furlanije-Ju-lijske krajine pa so bili poleg podpredsednika De Carlija še dr. Cian in arh. Spagna.
Dela dvodnevnega zasedanja je odprl podpredsednik De Carli, ki je prinesel pozdrav deželnega predsednika Comellija ter med drugim poudaril, da je dežela Furlanija-Ju-lijska krajina vselej zasledovala politiko sodelovanja s sosednjimi državami in deželami tudi v sicer o-mejeni, a pomembni funkciji mostu
med sosednjimi državami in drugimi deželami Italije.
Z zanimanjem so na zasedanju sprejeli na znanje poročilo slovenskega predstavnika inž. Naprudni-ka, ki je med drugim dejal: „Turi-zem kot dejavnik medsebojnega spoznavanja prispeva k boljšemu razumevanju in k vzpostavitvi dobrih sosedskih odnosov, k razširjenemu sodelovanju in k premostitvi problemov preteklosti in je hkrati pomemben dejavnik mirnega sožitja. Vprav zaradi tega bodo morala ravno množična komunikacijska sredstva okrepiti svoje napore, da bi se tako izognili tendencioznim, turizmu škodljivim poročilom nasproti sosednim deželam in preprečiti, da bi politične in druge razlike negativno vplivale na razvoj tradicionalnega turizma in sodelovanja v obmejnem področju.11
Tehniki štirih dežel so na zasedanju poročali o dosedanjem delu in uspehih odbora na področju urbanističnega načrtovanja. Prvi viden rezultat dela delovnih skupin strokovnjakov štirih dežel je komparativni zemljevid ter vrsta študij in statističnih podatkov o urbanističnem razvoju. Na zemljevidu so
označena že dovršena dela, posegi v fazi uresničevanja ter načrti za bodočnost. Poleg upravnih in političnih meja so označeni tudi vsi mejni prehodi, turistični centri, zaščitena področja, letališča, in druge postaje, industrijski obrati.
Predstavniki štirih delegacij so soglasno odobrili zemljevid in predložene študije ter sklenili poslati to dokumentacijo vsem zainteresiranim ustanovam v vseh štirih deželah.
Koroški podglavar Ervvin Frtih-bauer je ob koncu zasedanja z veseljem ugotovil, da se bo, iz raznih razlogov v zadnjih letih zamrlo sodelovanje med našimi pokrajinami, pospešeno nadaljevalo. Frtih-bauer je tudi omenil, da bodo tukaj sestavljena poročila tehnikov, posebno za urbanistično načrtovanje predložili na vpogled vsem koroškim zainteresiranim zastopstvom, kot tudi obmejnim občinam in institucijam. Podglavar je glede na nadaljnje sodelovanje opozoril še na odločilni pomen prometnih potov sever-jug v zvezi s ponovnim odprtjem Sueškega prekopa, zlasti za pristanišča Trst, Koper in Reko.
Med največje slovenske porab-ske vasi na Madžarskem, spada Slovenska vas, kjer so v kulturnem udejstvovanju močno aktivni. Tako so začeli obnavljati kulturni dom. Zanj zbirajo vsi, tako mladina kot odrasli, ki imajo na voljo med drugim tudi vzorno urejeno knjižnico s čitalnico, kjer med izbranimi leposlovnimi deli ne manjka tudi slovenske literature.
Po obnovitvi kulturnega doma bodo še bolj popestrili kulturno delovanje, zlasti še predavanja in diskusijske večere, ki jih pod vodstvom vodje kluba Zaszla Anta pripravlja društvo za informativna predavanja. Udejstvuje se tudi dramska sekcija. V Slovenski vasi so ustanovili tudi šestčlanski orkester. Inštrumente je kupilo vodstvo kluba. Ustanoviti hočejo tudi folklorno skupino.
Omembe vredno je, da mladina in odrasli v Slovenski vasi na Mad-
žarskem vse češče segajo po slovenskih knjigah.
SLOVENSKA LITERARNA DELA V MADŽARŠČINI
Akademik Josip Vidmar se je z direktorjem Pomurske založbe Jožetom V i I d o m udeležil v osrednji budimpeštanski založbi „Euro-pa“ slovesnosti, kjer so izdali tudi štiri slovenska knjižna dela v madžarščini. Izdali so naslednja slovenska knjižna dela: izbor ..Prešerno-vih pesmi", ki ga je opravil Josip Vidmar in tudi napisal spremno besedo, Kranjčevo „Povest o dobrih ljudeh", „Balado o trobenti in oblaku" Cirila Kosmača ter Kovičev roman „Tekma“.
Ta enkratni dogodek, je dejal Jože Vild, je sad uspešnega sodelovanja med založbama, katerih predstavniki so tudi to srečanje izkoristili za oblikovanje še obsežnejšega programa skupnega snovanja.
50 let slovenske I. gimnazije v Mariboru
-------- ŽENSKI KOTIČEK: -------
Okusne jedi iz jagod in češenj
Čeravno lahko kupimo prek cele zime različno sadje kot so jabolka, hruške, pomaranče, grenivke in še drugo, vendar težko čakamo, da nam dozori prvo sadje na vrtu. Željno uživamo surovega, predelujemo pa ga tudi v razne sladice in druge jedi, shranjujemo konzerviranega tudi za zimo. Za vsako zgoraj naštetih vrst sadja vam bomo svetovali po nekaj dobrih jedi in po eno konzervo za zimo.
JAGODE
Vsebujejo veliko vitamina C. S 15— 20 dkg sveže nabranih in zrelih jagod pokrijemo dnevno potrebo po tem vitaminu. Važna sestavina je tudi železo, ki ga je v jagodah več, kot v marsikaterem drugem sadju. Jagodove sadne kisline in drobna zrca, ki pokrivajo površino pospešujejo delovanje želodca in črevesja. Znan je njih vpliv tudi na krvni obtok. Pospešujejo izločanje vode. Ugotovljeno je, da vsebujejo salicilno kislino in s tem je medicinsko pojasnjeno, kar ljudje že dolgo vedo iz izkušenj, da so jagode zdravilne za revmo. Le uživati jih moramo celo sezono in v večjih količinah.
Jagodovo meso je zelo nežno, vsebuje veliko sadnih kislin in zato z njim dobro pogasimo žejo. Pred uživanjem Pa jih moramo oprati, da odstranimo ostanke škropiv. Pri pranju plodove naj-rnanj poškodujemo, če spustimo nanje rahel vodni tuš.
JAGODE S SMETANO
Opranim jagodam potrgamo peclje, debele plodove prerežemo na polovice. Potresemo s sladkorjem in rahlo zamešamo v stepeno smetano.
JAGODE Z VINOM
Debelejše jagode razpolovimo in polijemo s sladkanim belim vinom. Pustimo nekaj časa pokrite, da se jagodovo meso navzame vinske arome. Ponudimo s kupčkom smetane.
JAGODOVA TORTA
Najhitreje jo naredimo, če kupimo že Pečeno tortno podlogo za sadne torte, ki ima robček, da jo s sadjem laže obložimo. Na njo naložimo drobnejše cele jagode, debelejše pa razpolovimo. Potresemo s sladkorjem. Prelijemo z mlačnim tortnim prelivom, ki ga pripravimo po navodilu na vrečici. Namesto, da sladkamo jagode, lahko nekoliko bolj sladkamo tekočino, s katero delamo preliv. Torto postavimo na hlad-
in dom
no, da se preliv strdi. Posamezne rezine ponudimo s kupčkom stepene smetane.
SADJE V RUMU ALI ŽGANJU
V tej delikatesni sadni konzervi niso samo jagode, ampak različno sadje po sezoni zorenja. Ker pa navadno začne-mov vlaganje z jagodami, bomo ta postopek opisali že sedaj. Vse sadje, ki jagodam sledi, mora biti dobre kakovosti in popolnoma zdravo. Najboljše je, da pustimo napolnjen kozarec nedotaknjen do novega leta. Tedaj je shranek najboljši. Ponudimo ga kot sladko s kakim pecivom, mešamo ga med različne kompote ali ga uporabljamo za nadeve, sadne kupe in podobno. Za otroke je manj primerno, ker vsebuje alkohol.
Potrebujemo velik steklen kozarec. Posodo polnimo takole: Jagode operemo, odcedimo in jih pustimo na zraku, da se osuše. Nato jih potresemo s sladkorjem. Pokrijemo in nekaj časa pustimo, da se presladkajo in pri tem izločijo tudi nekaj soka. Vse skupaj denemo v kozarec. Po vrhu nalijemo rum ali dobro žganje, ki mora stati 1—2 cm čez sadje. Posodo zavežemo s celofanom in jo postavimo na hladen in temen prostor. Jagode rade priplavajo na vrh. Če se to zgodi, jih pokrijemo s primerno velikim krožnikom, ki ga še malo obtežimo. Postopoma dolagamo sadje kot zori. Sadje sladkamo in dodamo. Zalijemo z rumom ali žganjem. Marelice in breskve pred vlaganjem blanširamo, to je, olupimo in razpolovimo, koščice izločimo. Češnjam koščice pustimo, ker dajo shranku izredno aromo. Hruške in jabolka olupimo, izločimo peščice in zrežemo na tanke krheljčke. Zaključimo z grozdnimi jagodami.
Čez štiri tedne shranek pogledamo, če ni prekrit z rumom ali žganjem, ga prilijemo.
ČEŠNJE
Večkrat smo že kaj zapisali o njih, pa naj še nekaj dodamo. Redno uživanje češenj preganja zaprtost. Češnje so lahko tudi zelo uspešne pri shujševalni kuri. Ker vsebujejo okoli 12 odst. sladkorja, narede občutek sitosti. Kljub temu pa ob daljšem vsakodnevnem uživanju pada telesna teža. Vzroki za to še niso natančno pojasnjeni. Seveda je predpogoj, da omejimo drugo hrano na manjše količine. Po možnosti uvedimo češnjev dan. Domnevajo, da je učinek zato tako zadovoljiv, ker je v češnjah zelo malo kuhinjske soli.
češnje uživamo surove, dobro oprane. Izvrstne pa so tudi razne sladice in mlečne oziroma sadne mešanice.
ČEŠNJEV KOLAČ
30 dkg moke, 2 žlički pecilnega praš-ša, 10 dkg sladkorja, 1 zavitek vanilija, ščepec soli, 1 jajce, 1 žlica mleka, 15 dkg masla ali margarine.
Iz vsega naštetega hitro pognetemo krhko testo. Gnetemo le toliko, da se sestavine sprimejo, sicer testo ni več krhko. S polovico testa obložimo okrogel model za torte, ki ga prej pomasti-mo in pomokamo. Testo z vilicami večkrat prebodemo, da ne nastajajo zračni mehurji. Pečemo le pet minut v precej vroči pečici. Iz ostalega testa izoblikujemo okroglo obliko v velikosti tortnega modela in izrežemo. Iz ostankov naredimo v modelu ob strani rob, da nadev ne uhaja in ne moči. Za nadev dobro sladkane češnje prevremo brez koščic in jih odcedimo. Soku dolijemo še toliko vode, da je vsega skupaj 3/8 I tekočine. V malo mrzlega češnjevega soka razmešamo 5 dkg škrobne moke (gustina) in zakuhamo v prevrel sok. Odstavimo, dodamo češnje in ohladimo. Skoraj ohlajen nadev namažemo na testo v modelu. Pokrijemo ga s testenim pokrovom, pomažemo z rumenjakom. Z zobotrebcem prebodemo tudi zgornjo plast testa. Pečemo v precej vroči pečici 20 do 30 minut. Ponudimo mlačno ali tudi mrzlo.
ČEŠNJEVA PITA
40 dkg moke, 15 dkg sladkorja, sol, sok in lupinica ene limone, 2 jajci, 3/4 do 1 kg češenj, drobtin po potrebi, malo mleka, maščobe in moka za pekač, sladkor za potresanje.
Moko presejemo, v njej z nožem fino zdrobimo maslo, ki mora biti trdo. Dodamo sladkor, sol, sok limone, malo naribane limonine lupinice in obe razžvrkljani jajci. Pognetemo testo, če se nam zdi trdo, prilijemo malo mleka. Gnetemo le toliko, da se sestavine sprimejo. Pokrijemo in denemo na hladno za pol ure. Testo nato razvaljamo v velikosti pekača ali večje o-krogle pekve. Pri valjanju testo pokapamo z mlekom. Približno eno četrtino testa pa pustimo za mrežo.
Testo denemo v pomaščen in pomokan pekač. Večkrat ga prebodemo, da ne bo zračnih lukenj. Potresemo z drobtinami, obložimo s češnjami, ki jih po vrhu posladkamo. Vse skupaj pokrijemo s testeno mrežo, ki jo naredimo iz ostanka testa. Mrežo pomažemo z rumenjakom. Pečemo v srednje vroči pečici približno 40 minut. Še toplo sladico potresemo s sladkorjem in zrežemo na rezine. Pito pa lahko naredimo tudi iz češenj brez koščic. Tedaj testo malo bolj potresemo z drobtinami, da ga sok češenj ne moči.
Prva gimnazija v Mariboru je pognala korenine že v letu 1850. Velika večina dijakov je bila takrat nemškega rodu. O pravih slovenskih dijakih skoraj ni moč govoriti. Ves profesorski zbor je bil nemški, slovenski jezik ni bil upoštevan. V prvih letih realke število Slovencev sicer ni bilo tako majhno, toda okoli leta 1878 se je pričel močan in načrten germanizatorski vpliv. Rezultat tega je dejstvo, da so na prehodu stoletja realko obiskovali med 166 Nemci le še trije Slovenci. 2e v drugem letu I. svetovne vojne — leta 1915 — je realno gimnazijo obiskovalo ponovno več Slovencev. Dokončen preobrat je nastopil šele po končani vojni.
Takoj po ustanovitvi nove države je izšel odlok, v katerem je bilo zapisano, da je treba v vseh razredih poučevati v slovenščini. To je bilo 27. novembra 1918. Vendar to zaenkrat še ni bilo dovolj. Slovenskih učiteljev je bilo premalo. Nemški dijaki so se organizirali celo v tajno organizacijo, ki je ovirala izvrševanje omenjenega odloka. Tako je imela tudi kljub formalni strani obvezna slovenščina še mnogo težav.
Realka je postala popolnoma slovenska v šolskem letu 1925/26 — šele sedem let po končani vojni. Ta datum je bil velika prelomnica
LIKOVNA UMETNOST:
v razvoju I. gimnazije. Zato so se dijaki in profesorski zbor šole odločili, da ta dogodek svečano proslavijo in tako obudijo spomin na tiste pomembne prelomne dni pred pol stoletja.
Skoraj ves mesec majnik so proslavljali zgodovinski dogodek svojega zavoda. V času svečanih majskih prireditev je izšel Zbornik zgodovine I. gimnazije, razvojne poti in današnjega dela na raznih področjih. Izšla je tudi slavnostna številka Mlade misli literarnega glasila, ki izhaja že nekaj let. V njej so izbrani prispevki dijakov, Prešernovih nagrajencev, dijakov naše Slovenske gimnazije v Celovcu in dijakov gimnazije iz Kraljeva.
V okviru kulturnega ciklusa so pripravili več likovnih ter literarnih prireditev.
Nekaj dijakov gimnazije se je predstavilo z recitalom in pesmijo Karla Destovnika Kajuha tudi na gostovanju, in sicer v dijaškem domu v Tarviser Str. v Celovcu. S tem želijo navezati tudi tesnejše in trajnejše stike med dijaki obeh gimnazij.
Pripravili so tudi športna srečanja v Ljudskem vrtu. S svečano akademijo v Unionski dvorani pa je slovenska I. gimnazija v Mariboru zaključila praznovanje 50-letnice svojega obstoja.
Mednarodni grafični bienale v Ljubljani - odprt
Nad vse slovesno so minuli petek zvečer v ljubljanski Moderni galeriji odprli 11. mednarodni grafični bienale. Ta, poleg Sao Paola in Tokia, največja likovna manifestacija, že dvajseto leto spremlja grafično dogajanje v svetu in ga dokumentira.
Poudariti je treba, da si je ljubljanska likovna prireditev, po vzoru katere nastaja v svetu čedalje več manifestacij s podobnimi težnjami, pridobila sloves najpomembnejšega soočenja grafične umetnosti vzhoda in zahoda, severa in juga, ki ji je edini pogoj umetniška kvaliteta. Za vsakega avtorja pomeni sodelovanje na tej dvoletni prireditvi posebno priznanje, saj so merila za izbor del zelo visoko postavljena. Na letošnji razstavi sodeluje 440 avtorjev iz 51 držav. V 16 razstavnih dvoranah visi 1259 grafičnih listov. Osemčlanska mednarodna žirija je podelila Veliko premijo Japoncu Akiri Matsumoto, dve premiji sta prejela še Jugoslovan Andrej
Jemec in Američan Ron Kitaj. Odkupne nagrade je prejelo 18 avtorjev.
Avstrija je zastopana z 8 umetniki, med katerimi je tudi rojak Valentin OMAN. Razstavlja tri zamolklo sive sitotiske: ANKARA I, ANA-TOLIJA II in FOSILI lil, vsi iz leta 1975. V njih se prvič zavestno umika človeška figura drugim strukturalnim izraznim motivom.
Kar je nakazal že 10. bienale, prihaja letos še bolj do izraza. Nove generacije nadomeščajo, enakovredno in uspešno starejše skupine, ki so še pred desetimi, petnajstimi leti tvorile jedro bienala. Opazen je odmik od čistega sitotiska, ki ga številni avtorji kombinirajo z drugimi tehnikami, nekateri pa celo opuščajo. Močan vpliv si je priborila fotografija kot vkomponirani sestavni del eno- ali večbarvnih grafik. Mnogi avtorji se vračajo h klasični grafični tehniki in roka u-metnika se ponovno močneje zaznava.	M. K.
PROF. DR. ANTON VVUTTE:	(10. nadaljevanje)
Potovanje maturantov po Jugoslaviji (2.dei)
Do vetrinjskih posesti v dolini Ljubeljske Borovnice je prišlo takole: Vetrinjski samostan je imel v Gosinji vasi ali Št. Janžu v Rožu nekaj poljedelcev (kolonov). Leta 1231 je prepustil oglejski patriarh, katerega cerkvena nadoblast je segala tedaj še iz juga do Drave, vetrinjskemu samostanu cerkev sv. Lenarta pod Ljubeljem, ki se prvič omenja leta 1207 z bogatimi pritiklinami in vsemi patronatskimi pravicami. Zato pa se je moral obvezati, da bo naredil pota in mostove na tem področju, da jih bo vzdrževal in ustanovil zavetišče za potnike. Menih in nekaj samostan-
Henrik iz goriško-tirolske rodbine, ko je podelil leta 1330 vetrinjskemu samostanu pot do Malega Ljubelja do prelaza Ljubelja prav tako pod pogojem, da se pri cerkvi sv. Lenarta uredi in vzdržuje hospic. Verjetno ga tedaj že ni bilo več. Zidni ostanki ob prvem ovinku ceste pod Ljubeljem so od stare cerkve sv. Lenarta in od prizidanega župnišča. V tem župnišču je bil prvotni hospic. Cerkev so zaradi razpadanja podrli leta 1898. Kljub bogati posesti pod Ljubeljem in kljub temu, da bi moral biti vetrinjski samostan zainteresiran na ljubeljski poti, ki je povezovala koroška in

Ime Vetrinj se omenja v latinski listini že 890 kot Vitrini, leta 1143 pa Vitrin-gen in pozneje Vit-ring. Na sliki: južna stran vetrinjskega samostana, v o-spredju jarek z vodo.
skih hlapcev naj bi ga oskrbovali vključno bogoslužja. Samostan se je moral tudi obvezati, da se bo brala v Vetrinju vsak dan maša za-dušnica za pokojne družine An-dechs. Patriarh je bil namreč član te družine. Ko je leta 1248 izumrl rod Andechsov, so podedovali njegove posesti sorodni Spanheimi, ki so od vojvode Bernharda dalje nadaljevali s podelitvijo posesti pod Ljubeljem samostanu v Vetrinju: gozdov ob Malem Ljubelju, doline Podna in področja Slovenjega Plaj-berka. Kajti vojvoda Bernhard je zavidal bamberške škofe za bogati dobiček iz blagovnega prometa ob pomembni trgovski poti, ki je šla preko bamberškega Beljaka v Italijo in Trst. Hotel je preusmeriti del tega blagovnega prometa preko Ljubelja v Celovec. Ta cilj je verjetno zasledoval tudi še vojvoda
kranjska posestva, je postal že zgodaj, verjetno že v 14. stoletju, last humperške graščine. Tudi zavetišče ni preživelo srednjega veka.
Vetrinjski samostan je pridobival tudi svinčevo rudo na svojem področju pri Slovenjem Plajberku. Rudo so topili v Slovenjem Plajberku in v topilnici ob Rožanski cesti v današnjem Celovcu, tam, kjer stojijo poslopja firme Stroh. Še danes se tisto področje imenuje „Schmelz“. Z vetrinjskimi posestvi vred pa je prišlo tudi rudarstvo polagoma v roke humperških gospodov, ki so izvajali sodstvo nad tistim predelom Karavank, in s katerimi je bilo veliko prepira. Proti koncu 16. stoletja pa je bil vetrinjski samostan zopet vsaj delni lastnik rudnikov. Kajti listina iz tistega časa imenuje celovškega meščana, ki je kot zakupnik deležev rudar-
stva plačeval samostanu zakupnino.
Most čez Dravo pod Humperkom sta izročila vetrinjskemu samostanu okoli leta 1200 takratni humper-ški gospod Svviker in njegova mati Adeledis. Za vzdrževanje mostu sta prepustila samostanu gozd na Žeh-tarju (Sechtervvald) pri Borovljah in posestvo „Ebenau“ v Svetni vasi. Takratni koroški vojvoda, ki je to pogodbo potrdil, je pridjal še eno kmetijo v Glinjah. Turški vpadi in tudi notranje zmede so samostan tako oškodovale, da ni bil več kos svojim obveznostim in je zanemarjal tudi most čez Dravo. Ko je leta 1527 huda poplava Drave most tako poškodovala, da ni bil več uporaben, se je takratni lastnik Humper-ka „Siegmund von Dietrichstein" pritožil, da samostan mostu ne popravi in s tem dela težave tistim, ki most potrebujejo. Zato je zagrozil takratni koroški deželni glavar „Veit Welzer“ vetrinjskemu opatu, da bo odvzel samostanu posesti, ki jih je prejel za vzdrževanje mostu. Da bi mogel plačevati visoki in strogo obvezni turški davek, je prodal vetrinjski opat okoli srede 16. stoletja številne posesti v območju Humper-škega gradu njegovemu lastniku. Prav tako leta 1551 most čez Dravo, ki je bil več kot 300 let last samostana, skupaj z gozdom na Žeh-tarju in posestvom v Svetni vasi. Ker most ni odgovarjal več takratnemu prometu, so ga morali sinovi Siegmunda von Dietrichsteina podaljšati za 12 pol (Joch), razširiti in okrepiti. Zato pa sta dobila leta 1595 od cesarja pravico pobirati ob-mostno mitnino („Bruckenmaut“).
Kako je dosegel vetrinjski samostan nazadnje navedeni cilj, o tem poroča v latinskem jeziku napisana listina z dne 7. marca 1246. Kratka vsebina je tale: „Hartnid iz Ptuja" in „Erhanger iz Hohenwanga“ podelita kot dediča po sorodniku Swi-kerju iz Humperka vetrinjskemu samostanu dohodke desetih mark in sicer v Zadolah od petih kmetij, v Medborovnici od treh kmetij in v Goričah od petih kmetij v blagor duše rečenega Svvikerja ter zaradi krivic, ki jih je naredil samostanu.
Te dohodke naj imajo menihi brez kake odvetniške pravice kot svojo lastnino. S petimi markami naj se jim v adventu preskrbijo ribe in drug potreben živež, ostalih pet naj se porabi za Svvikerjevo obletnico. Ako bi naštete kmetije ne dajale o-menjenih dohodkov, hočeta še druge kmetije dodati, in ako bi bile o-bremenjene, jih hočeta brez škode za samostan odkupiti. Prostovoljno se odrekata odvetniški pravici v vasi Borovljah („Vorelach“).
(Dalje prihodnjič)
V BIFEJU
Tone naroči v bifeju turško kavo pa vpraša natakarja: »Koliko stane turška?«
»Deset šilingov!«
»Koliko pa sladkor?«
»Nič, zastonj je!«
»Dobro, dobro,« pravi Tone natakarju, »potem pa mi, prosim, prinesite kilogram sladkorja.«
Vsa sem takšna
Prisluhnite, jaz vsa sem takšna kot ste vi!
Če žalostna sem, me kot vas srce boli.
A kadar sreče vsa prepolna sem, s prešernim smehom, kakor vi pokažem vsem.
Napolni dušo mi, kot vam skrivnost, tedaj kot vi, k ljudem si iščem most.
In če bolesti kdaj vsa polna sem, zatečem se, kot skoraj vsak — k ljudem.
Ljubezen, mržnjo, žalost, srečo, kakor vi poznam.
Morda le to mi dano je, da jo drugače kakor vi z besedami podati znam.
Sicer pa vsa sem takšna, kot ste vi.
Nemara prav zato — sem srečna med ljudmi.
Presenečenje
Vesela družba se je v sončni nedelji odpravila na izlet na Vršič. Zrak je bil čist in zato čudovito lep razgled. Vsi so bili prevzeti.
»Joj, ko bi človek mogel tole lepoto pokazati tudi tistim, ki niso mogli iti z nami,« je vzdihnila Magdalenca, ki je bila prvič na izletu.
»Tistim našim prijateljem, ki se nam niso mogli pridružiti, pošljimo razglednice!« je predlagal Feliks, ki je bil že vajen izletov. Feliksovo zamisel so vsi odobravali in brž računali, koliko razglednic bi potrebovali. Feliks je odšel proti kiosku po razglednice. »Prinesi še več razglednic, se bomo medtem še koga spomnili, da ga z razglednico razveselimo!« je klicala Magdalenca za njim.
Vesela družba je sedla v senco, Feliks pa je prinesel razglednice.
»Razglednice najprej meni, da se podpišem! Če jih boste drugi počečkali, kam naj potem jaz napišem svoje ime? Imam najdaljše
in najlepše ime!« je zaklicala Magdalenca in hitela na razglednice pisati svoje ime. Imela je lepo pokončno pisavo in svoje ime je najraje napisala poševno na razglednico, da je prišla njena lepa pisava bolj do izraza. T udi drugi so pridno pisali in kmalu je bilo pisanje razglednic končano. Feliks je pobral razglednice in jih odnesel v nabiralnik.
Kakor vse lepo prehitro mine, tako je minil tudi izlet vesele družbe. Polni prelepih vtisov so se razhajali.
»Magdalenca, jutri te čaka presenečenje!« je še nagajivo zaklical Feliks, ko sta se med zadnjimi poslovila z Magdalenco.
»Kakšno presenečenje neki?« je ugibala Magdalenca. Drugo jutro je Magdalenca negotovo vstopila v pisarno, kajti Feliksova beseda, da jo čaka presenečenje, ji kar ni hotela iz glave.
Magdalenca je mislila, da se je
(Dalje na 7. strani)
J-------------
JACK LONDON:
TRI SRCA
'n________r
V sobo je planil orožnik Rafael s puško v roki. Glavo je imel vso okrvavljeno in komaj se je prerinil skozi množico radovednežev, ki so bili že napolnili sobo, da slišijo, kaj se je zgodilo.
..Uničeni smo!" To so bile prve Rafaelove besede. „Malone vsa jetnišnica je porušena. Dinamit! Sto funtov ga je bilo! Kaj pravim, sto tisoč! Junaško smo branili jet-nišnico. S puško v roki sem omahnil in omedlel. Ko sem se zopet zavedel, sem pogledal okrog sebe. Vsi drugi — hrabri Pedro, hrabri Ignacio, hrabri Augustino — vsi, prav vsi so ležali okrog mene ... mrtvi!"
Malo je manjkalo, da ni bleknil: pijani. Toda njegov špansko-ameriški značaj je bil tak, da je povsem iskreno opisal katastrofo, tako kakor si jo je naslikala njegova bujna fantazija.
„Ležali so mrtvi. Morda so bili od strašne eksplozije samo omamljeni. Ne vem. Po vseh štirih sem začel plezati po hodniku. Celica, v kateri je bil zaprt na smrt obsojeni yanki Morgan, je bila prazna. V steni je bila ogromna luknja. Zlezel sem skozi njo na dvorišče in odtod na ulico. Tam se je zbrala ogromna množica radovednega občinstva. Toda Morgana ni bilo nikjer. Začel sem poizvedovati pri vseh, ki so ga videli. Napadalci so imeli pripravljene konje in tako so pobegnili proti obali. Tam jih je čakal čoln. Francis Morgan je imel s seboj vrečo zlata. Ljudje so videli, kako jo je privezal k sedlu. Ogromna vreča je bila, vam pravim!"
„A luknja?" je vprašal poglavar. „Luknja je v steni?"
„Večja je kakor vreča, mnogo večja," je odgovoril Ra-
fael. „Pa tudi vreča je ogromna. Tako so mi pravili ljudje. In pobegnil je s to vrečo na sedlu."
„Moja jetnišnica!" je vzkliknil poglavar. Izpod plašča je potegnil in dvignil bodalo z ostrino navzgor, tako da je tvorilo z ročajem križ.
„Prisegam pri vseh svetnikih, da se bom maščeval! Moja jetnišnica! Naše pravosodje! Naš zakon! Konje sem! Hitro privedite konje! Orožniki, konje!"
Ves iz sebe je začel zmerjati Torresa, kakor da mu hoče ta ugovarjati.
„Vrag vzemi vašega senora Regana! Zdaj imam svojega jetnika, ki ga moramo ujeti in izročiti pravici. Rokavico so mi vrgli! Moja jetnišnica je porušena. Mojim zakonom, našim skupnim zakonom se rogajo! Konje, hitro konje! Osedlajte jih in urno se pripravite na pot! Hitro, podvizajte se!“
Kapitan Trefethen, lastnik „Angelike“, sin Indijanke iz plemena Maya in črnca z Jamaike, je hodil po ozkem kapitanskem mostičku svoje jadrnice in se oziral proti San Antoniu, od koder se je vračal čoln z begunci. Kapitan je razmišljal, kako bi se odkrižal svojega vihravega ameriškega potnika. Z druge strani ga je pa mikalo ostati v teh krajih kljub izpolnjeni pogodbi. Saj bi z bogatim Američanom lahko sklenil novo pogodbo, ki bi mu napolnila žepe z zlatom. Črnska kri je zahtevala, naj bo pameten in naj se pokori panamskim zakonom. Indijanska kri je hrepenela po nezakonitosti in trikratni nagradi.
Naposled je zmagala v njem indijanska kri in začel se je pripravljati, da sprejme begunce na krov. Ko je pa opazil, koliko orožja imajo člani rodbine Solano in oba Morgana, ga je strašno mikalo, da bi vrtoglavemu Američanu odpovedal pokorščino. Ko pa je zagledal v čolnu žensko, se je oglasila v njegovi duši romantičnost in pohlep po mastnem dobičku. Zato je sklenil vzeti begunce na krov. Vedel je namreč, da se pri vsakem moškem podjetju obeta nevarnost in možnost zaslužka, čim se vmeša v to stvar ženska.
In tako je stopilo na krov njegove jadrnice vse troje:
ženska, nevarnost in zaslužek. Leoncie, puška in vreča zlata.
„Veseli me, da vas lahko pozdravim na krovu .Angelike’ sire," se je obrnil kapitan Trefethen k Francisu ter pokazal svoje snežno bele zobe. „Kdo je pa ta tujec?" je pokazal na Henryja.
„Moj prijatelj in gost, dragi kapitan. Pravzaprav sva si tudi v sorodu."
„Kdo so onile gentlemani, ki tako nervozno skačejo po obali?"
Henry se je naglo ozrl na skupino jezdecev, ki so galopirali po peščeni obali. Brez vsakih ceremonij je vzel kapitanu iz rok daljnogled in začel opazovati jezdece.
„Bogme, poglavar nam je za petami," se je obrnil k Leoncii, „in orožnike ima s seboj."
Vzkliknil je, naravnal daljnogled in zmajal z glavo.
„Prav zdi se mi, da sem opazil med jezdeci tudi vašega prijatelja Torresa."
„Med našimi sovražniki?" je vzkliknila Leoncie presenečeno. Spomnila se je, da jo je Torres zjutraj zasnubil in prisegel žrtvovati zanjo vse, celo življenje.
„ Naj brž se je zmotil," je dejal Francis in vzel daljnogled, da se sam prepriča. ..Jezdeci so v gruči, tako da obrazov ni mogoče razločiti. Gotovo pa je, da jih vodi poglavar."
„Kdo pa je ta capin, Torres?" je vprašal Henry osorno. „Takoj, ko sva se spoznala, mi ni bil nič kaj všeč, in vendar ste ga vedno z veseljem sprejemali pod svojo streho, Leoncie."
..Oprostite, sire, prav ponižno prosim, oprostite," se je oglasil kapetan Trefethen. „Moram vas namreč opozoriti na neko stvar, sire. Rad bi namreč vedel, kdo so ti jezdeci, ki galopirajo po obali?"
„Včeraj so me hoteli ti gospodje obesiti," se je zasmejal Francis. „Jutri so pa nameravali zaviti vrat mojemu sorodniku, ki stoji tu pred vami. Pa smo jih speljali na led in zdaj smo srečno tu. Zdaj vas pa opozarjam, gospod kapitan, da vaša jadra brez pomena vihrajo po
RADIO CELOVEC
SLOVENSKE ODDAJE
NEDELJA, 15. 6.: 7.05 Duhovni nagovor. — Po vaši želji.
PONEDELJEK, 16. 6.: 13.45 Celovški radijski dnevnik. — Mladinski dan. — Koroška duhovnost — 9.
TOREK, 17. 6.: 9.30 Za vsakega nekaj. — 13.45 Celovški radijski dnevnik.
—	Šport. — Otroci, poslušajte!
SREDA, 18. 6.: 13.45 Celovški radijski dnevnik. — Poper in sol.
ČETRTEK, 19. 6.: 13.45 Celovški radijski dnevnik. — Koroški zbori. — Knjige za vas. — Poskočne viže.
PETEK, 20. 6.: 13.45 Celovški radijski dnevnik. — Solistična glasba.
SOBOTA, 21. 6.: 9.45 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
TV AVSTRIJA
1. PROGRAM
NEDELJA, 15. junija:
17.00	Živalski leksikon — 17.30 Viking Viki — 17.55 Za lahko noč —
18.00	Klub seniorjev — 18.30 Lumier-jevi otroci — 19.00 Avstrija v sliki —
19.25	Kristjan v času — 19.30 Čas v sliki in kultura — 19.50 Šport — 20.15 Kraljevska visokost; romantična ljubezenska zgodba po Thomasu Mannu —
22.00	Pogovor — 23.00 Poročila. PONEDELJEK, 16. junija:
9.30	Za otroke v predšolski dobi —
10.00	Grozljivi obiskovalec — 17.55 Za lahko noč — 18.00 V kraljestvu divjih živali — 18.25 Ml — 18.50 ORF danes
—	19.00 Avstrija v sliki — 19.20 Šport
—	19.30 Čas v sliki, kultura in šport —
20.00	Šport — 20.45 Ljudje na renču Shilu — 21.45 Poročila.
TOREK, 17. junija:
9.30	Za otroke v predšolski dobi —
10.00	Kraljevska visokost — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Gospod Kotnik; kako je gospod Kotnik špijoniral — 18.25
Čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Kdor trikrat laže; noben kviz za lahko-verneže — 20.55 Gozdna sorodstva; po J. W. Goethejevem istoimenskem romanu — 22.30 Poročila.
SREDA, 18. junija:
9.30	Za otroke v predšolski dobi —
10.00	TV v šoli: Nepoznano sosedstvo: Jugoslavija — 10.30 Uporabna fizika: Merjenje časa — 11.00 Heinz Conrads — 17.00 Pojoča skrinja — 17.30 Dr.
Doolittle in leteči nilski konj — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Naslednji, prosim — 18.25 Ml — 18.50 ORF danes
—	19.00 Avstrija v sliki — 19.20 Šport
—	19.30 Čas v sliki, kultura in šport
—	20.00 Zgodbe iz Avstrije — 21.45 Vojna in mir (18); Umik — 22.30 Poročila.
ČETRTEK, 19. junija:
9.30	Za otroke v predšolski dobi —
10.00	TV v šoli: Šolski poskusi in šolske reforme — 10.30 Obiščemo razstavo: Dunaj okoli 1900 — 11.00 Vizija ZDA — 11.30 Motivi pesnitve: Darovani sin — 12.00 Mesto dela zgodovino: Bog med kralji in predsedniki — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Bridget in Ber-nie — 18.25 MI — 18.50 ORF danes —
19.00	Avstrija v sliki — 19.20 Šport —
19.30	Čas v sliki, kultura in šport —
20.00	Svet in znanje: Elektronika za vse — 21.00 Primeri delovnega sveta danes; sin kmečkega delavca je zidar in si zida hišo — 22.40 Poročila.
PETEK, 20. junija:
9.30	Za otroke v predšolski dobi —
10.00	TV v šoli: Ne smeš želeti — 10.30 Viri zgodovine: Akvileja — 11.00 Klub seniorjev — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Družina Feuerstein: Napačni princ —
18.25	Ml — 18.50 ORF danes — 19.00 Avstrija v sliki — 19.20 Šport — 19.30 Čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Zgodbe iz zgodovine: Homer ie rekel: Zeus je vsega kriv — 20.15 Komisar: Padec iz velike višine — 21.15 Posodi mi tvojega moža; ameriška zakonska komedija — 23.20 Poročila.
SOBOTA, 21. junija:
16.30	Živordeči avtobus — 17.00 Poskušajte z nami: Žičnica — 17.30 Indijanska reka: Medvedi v hiši — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Heinz Conrads v soboto zvečer — 18.25 Prizma — 18.50 ORF danes — 19.00 Avstrija v sliki z Južno Tirolsko — aktualno — 19.20 Šport — 19.30 Čas v sliki in kultura — 19.56 Šport — 20.15 Kabaret, kabaret
—	21.15 Panoptikum — 21.35 EL DORA-DO: film z Divjega zapada — 23.40 Poročila.
TV AVSTRIJA
NEDELJA, 15. junija:
16.30	Režiserski festival:	Hovvard
Havvke (1934): Napoleon z Broadwayja; ameriška komedija — 18.00 Spotlight — 18.30 Zgodba zakona iz vidika ženske — 20.15 V lastni zadevi — 22.00 Poročilo o kolesarski krožni vožnji vo Avstriji.
PONEDELJEK, 16. junija:
17.55	Matematika in eksperiment —
18.25	Znanje — aktualno — 19.00 So-
žitje z mohamedansko vero: Kristjani v Egiptu — 19.30 5000 karatov dnevno; reportaža iz največjega rudnika diamantov na svetu — 20.00 Vojna in mir (18): Umik.
TOREK, 17. junija:
17.55	Tehnična kemija — 18.25 Tečaj angleškega jezika — 19.00 Nestvor, leteči krožniki in bliski iz krogel — 20.00 Stoletje kirurgov: V imenu ljubezni — 21.35 Glasbena poročila — 21.40 Ludvvig van Beethoven: Klavirske sonate.
SREDA, 18. junija:
17.55	Kaj lahko postanem? Poklici, ki raziskujejo in merijo — 18.25 Tečaj francoskega jezika — 19.00 Nova Zelandija — raj na Tihem oceanu — 19.25 Ptičji umor — 20.00 Dokumentacija —
21.00	Stalno kuharsko omizje.
ČETRTEK, 19. junija:
17.55	Kaj lahko postanem? Poklici, ki organizirajo in gospodarijo — 18.25 Tečaj ruskega jezika — 19.00 Burkež Nuk — 19.30 Dalje, dalje — 21.40 Trai-ler.
PETEK, 20. junija:
17.55	Uporabna fizika: Merjenje časa — 18.25 Nemščina (19) — 19.00 Zemlja Afrika: Buduma iz Čadskega jezera — 19.45 Zidali so posnetek neba; primeri stavbarstva romantike v Nemčiji: Stolnica v Paderbornu — 20.00 Moja Avstrija: 20-letnica državne pogodbe v karikaturi — 20.45 Kultura — posebno — 21.45 Šport.
SOBOTA, 21. junija:
14.30	Mednarodno plavalno tekmovanje v umetnostnih skokih in skokih s stolpa — 16.30 Na svidenje: Človek, o katerem govorijo — 18.00 Grips — 19.00 Pustolovščina divjina: Črna gora —
20.15	Portret glasbenika: Mstislav Ro-strokovič — 21.35 Vprašanja kristjana.
TV Ljubljana
NEDELJA, 15. junija:
8.50	Poročila — 8.55 J. Semjonov: 17 trenutkov pomladi — 10.05 Otroška matineja — 12.00 Poročila — Nedelj-
sko popoldne — 17.35 Poročila — 17.50 Pika, pika, vejica — 19.10 Barvna risanka — 19.30 TV dnevnik — 20.05 Odborniki — 20.50 Spomini na Iva Lola Ribarja — 21.10 Evropsko prvenstvo v košarki — 22.45 Športni pregled — 23.20 TV dnevnik.
PONEDELJEK, 16. junija:
17.35 Lovec na race — 17.50 Obzornik — 18.05 Jazz na ekranu — 18.40 Teritorialna obramba in civilna zaščita
—	19.10 Barvna risanka — 19.30 TV dnevnik — 19.55 Sodobna oprema —
20.10	Stilistične vaje — 21.10 Kulturne diagonale — 21.40 Mozaik kratkega filma.
TOREK, 17. junija:
17.35 Noge v zlatu, glava v blatu —
17.50	Risanka — 18.00 Obzornik —
18.15	Egipt za časa Tutankamona —
18.45	Ne prezrite — 19.10 Risanka —
19.30	TV dnevnik — 20.05 Diagonale
—	21.00 R. M. du Gard: Thibaultovi —
21.45	TV dnevnik.
SREDA, 18. junija:
17.25	Vrančeve dogodivščine — 17.50 Obzornik — 18.05 Mladi za mlade — 18.40 Po sledeh napredka — 19.10 Risanka — 19.30 TV dnevnik — 20.05 Film tedna: Kralj podgan — 22.20 TV dnevnik.
ČETRTEK, 19. junija:
17.30	Na črko, na črko — 18.00 Obzornik — 18.20 Vzpon človeka — 19.10 Risanka — 19.30 TV dnevnik — 20.05 E. Panitz: Sedem ljubezni done Juanite
—	21.55 Glasbeni magazin — 22.25 TV dnevnik.
PETEK, 20. junija:
17.15	Pisani svet — 17.50 Obzornik —• 18.05 Tuja folklora: Norveški in danski plesi — 18.40 Spoznavajmo otrokov svet: Tako pač sodimo odrasli — 19.30 TV dnevnik — 20.05 Sicilijanski klan — 22.05 625 — 22.40 TV dnevnik.
SOBOTA, 21. junija:
18.05 Obzornik — 18.25 Janošik —
19.10	Risanka — 19.30 TV dnevnik —
19.50	Tedenski zunanjepolitični komentar — 20.00 Iz del Mirka Božiča — 20.40 Marjana — 21.20 Kojak — 22.10 TV dnevnik.
Presenečenje
(Nadaljevanje s 6. strani)
Feliks samo šalil, da jo čaka presenečenje, ko je vstopil pismonoša. Pobrskal je po torbi, dvignil lepo razglednico z Vršiča in se poredilo nasmejal: »Ja, Magdalenca, kaj pa je s teboj? Ali so te vsi zapustili, ali so vsi pozabili nate, da pošiljaš sama sebi pozdrav?«
Magdalenca je začudeno gledala razglednico, na kateri se je, ko jo je pismonoša obrnil, raztezalo eno samo lepo ime »Magdalenca«. Počasi se ji je posvetilo, da je to Feliksovo »presenečenje«, ki ji ga je sinoči obljubil. Ona je v svojem navdušenju podpisovala kar prazne razglednice, da ne bi zmanjkal prostor za njeno ime, Feliks pa je napisal njen naslov ter razglednico pred drugimi hitro skril in tako je Magdalenca poslala pozdrav — sama sebi.
Kadar zdaj Magdalenca pričakuje pošto in se vprašujoče ozira v pismonoševo torbo, se ji pismonoša nagajivo opraviči:
»Veš, Magdalenca, zate pa nimam nič, ker si si pozabila pisati!«
VRNIL MU JE
»Tovariš, koliko vas je v tej obmejni karavli?« vpraša deček graničarja ob meji.
»Ha, dečko, tega pa ne povem, to je vojaška skrivnost!« odgovori graničar in nadaljuje: »Ali ie obiskuješ šolo?«
»Že, ie, in hodim v tretji razred.«
»Koliko pa imaš slabih ocen, kaj?«
»Ej, tovariš, to pa je moja skrivnost!«
NAS TEDNIK izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Naš tednik", Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagen-furt. — Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave 84 3 58. Naročnina znaša letno: za tuzemstvo 150.— šil., za inozemstvo 250.— šil. (po zračni pošti 500.— šil.). — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Nužej Tolmajer, Verovce št. 2, 9065 Žrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.
RUTAR CENTER, A-9141 Dobrla vas Eberndorf, telefon 0 42 36-381
RUTAR-CENTER
0 ugodno dobavi 0 in hitro na dom 0 dostavi
Ml — 18.50 ORF danes — 19.00 Avstrija v sliki — 19.20 Šport — 19.30
2. PROGRAM
vetru. Jadrnica stoji na mestu. Kako dolgo se pa mislite še muditi v teh krajih?"
„Mr. Morgan, sire," se je oglasil kapitan, „z velikim veseljem služim vam, ki ste najeli jadrnico. Vendar pa vas moram opozoriti, da sem angleški državljan. Kralj George, sire, je moj kralj, in njemu se moram pokoriti v Prvi vrsti, njemu in njegovim zakonom o pomorskem prometu. Zame je povsem jasno, da ste prekršili zakone države, ki ji pripada ta del oceana. Drugače bi nas jezdeci ne preganjali, sire. Vem tudi, da me hočete prisiliti, naj Prekršim mednarodno pravo, s tem da vam pomagam pobegniti. Čast mi torej veleva, da ostanem tu, dokler ne bo v sporazumu z obema prizadetima strankama likvidiran konflikt, ki ste ga zakrivili v mestu. To je moja dolžnost, ki mi jo nalaga zakoniti vladar."
..Nehajte s temi lamentacijami in podvizajte se, da čimprej odplujemo, kapitan!" ga je prekinil Henry srdito.
„Sire, oprostite, toda opozoriti vas moram, da niste vi najemnik te ladje. Niste pa tudi veliki kralj George, ki s®m mu prisegel zvestobo."
„Veste kaj, kapitan," je dejal Francis prijazno, zakaj naučil se je bil občevati s človekom, v katerem sta bili Pomešani dve rasi in dve naravi. „Jaz sem najemnik vaše iadje. Zato bi vas prosil, da se podvizate in odrinete iz ohiruquiskega zaliva takoj, čim zapiha ugoden veter."
„V pogodbi, sire, ni rečeno, da mora moja .Angelika’ Prekršiti zakone Paname in kralja Georga."
„Za to dobite posebno nagrado," je dejal Francis, ki ie postajal že nestrpen. „Kar hitro na delo!"
„Če je tako, sire, tedaj morava prepisati pogodbo in določiti trikratni znesek prvotne najemnine."
Francis je prikimal z glavo.
„Dobro. Samo še trenutek sire. Takoj prinesem iz kabine Pero in črnilo, da podpiševa pogodbo."
„Grom in strela!" je zakričal Francis. „Pustite vendar te formalnosti in poskrbite, da takoj odrinemo. Pogodbo lahko podpiševa tudi med vožnjo, in prepričani bodite, da ne bo nič slabša. Prisluhnite! Tam na obali so že
začeli streljati za nami."
Tudi kapitan je slišal strel. Ozrl se je in opazil luknjo, ki jo je napravila krogla na jadru.
..Imenitno, sire," je dejal. „Vi ste gentleman in poštenjak. S pogodbo bom torej počakal do prve ugodne prilike. Hej, ti črnec! Majdi h krmilu! Vsi na svoja mesta! Le hitro razpnite jadra! Hej, podvizajte se, Parcivale!"
Vsi so ubogali — celo Parcival, kingstonski črnec, čigar koža je bila tako črna, kakor je bilo belo njegovo ime, je molče odšel na svoje mesto. Tudi drugi mornar Juan, ki je bil bolj Španec kakor Indijanec, se je uklonil kapitanovemu povelju.
„Daj temu črncu po glavi, če se ti bo upiral," je zašepetal Henry Francisu. „Sam sem pripravljen to storiti za dva centa." Toda Francis je zmajal z glavo.
„Mož ravna prav, toda vsa nesreča je v tem, da ima jamaiski črnec strašno trdo butico. Poleg tega pa teče po njegovih žilah še indijanska kri. Lahko si torej misliš, da zgrda ničesar ne opraviva. Mož je tako trmast, da nama ne kaže drugega kakor potrpeti in ostati pri starem pregovoru, ki pravi, da lepa beseda vedno najde lepo mesto. Mož ima dobre namene, samo zaslužil bi rad. Poleg tega pa tvega svojo ladjo in živi v trdnem prepričanju, da je imeniten govornik. Te dolge lamentacije mora vleči iz sebe, sicer bi ga razneslo."
Tisti hip se je Henryju približal Enrico Solano. Nosnice so se mu napele, v drhteči roki je nervozno stiskal puško. Ves ginjen je potegnil Henryja za roko.
„Težko sem se pregrešil zoper vas, senor Morgan," je dejal stari Solano. ..Nenadna smrt dragega brata Alfara me je tako pretresla, da sem za umor obdolžil vas."
Pri tem so se starcu oči srdito zasvetile.
„Zakaj to je bil umor, zavraten in strahopeten umor — sunek v hrbet pod okriljem temne noči. Moral bi vas bolje poznati. Toda bratova smrt me je tako potrla, da nisem mogel trezno misliti. In vse okoliščine so govorile proti vam. Na to, da je moja ljubljena in edina hčerka zaročena z vami, nisem niti pomislil. Pozabljeno je bilo
vse, kar sem vedel o vas. Kaj mi je bilo takrat mar, da ste pošten, iskren in pogumen mož, ki nikakor ne bi mogel zahrbtno napasti in umoriti človeka. Obžalujem, verjemite mi, da obžalujem. In ponosen sem, da vas lahko znova pozdravim v svoji rodbini kot bodočega moža nam vsem enako drage Leoncie."
Henry Morgan je bil torej znova prisrčno sprejet med člane rodbine Solano, toda Leoncio je jezilo, da njen oče po svoji španski navadi izgublja toliko nepotrebnih besed, namesto da bi stisnil Henryju roko ter mu pogledal odkrito v oči. Henry ali Francis v takem primeru gotovo ne bi frazarila.
„Zakaj neki," je razmišljala, ..morajo moji rojaki v zgovornosti posnemati jamaiske črnce?"
Francis se na videz ni zmenil za obnovitev Henryjeve zaroke z Leoncio. Opazoval je zdaj bledožoltega mornarja Juana, ki se je pogovarjal s svojimi tovariši, zdaj zopet je gestikuliral z rokami ali kimal z glavo, kakor da je zatopljen v svoje misli. V resnici mu pa pri srcu ni bilo nič kaj prijetno.
7
„Zdaj bo pa težko ujeti te ameriške svinje," je tarnal Torres, ko je videl, kako ..Angelika" naglo reže valove.
„Vse tri nove zvonove bi dal iz katedrale, če bi jih mogel dobiti na muho, še preden zapuste zaliv," je izjavil Mariano Vercara e Hijos. „ln če bi imel oblast nad vsemi yankiji, ki tako hitro beže, bi jih prav tako hitro poslal k vragu, in sam hudič bi se moral naučiti angleščine."
Alvarez Torres je z obema rokama tolkel po sedlu, toda vsa besnost je bila zaman.
„Kraljica mojih sanj!" je ponavljal venomer. „lzgub-Ijena je, za vedno je izgubljena. Videl sem jo, kako je plezala po lestvi na krov. In vsega je kriv ta newyorški Morgan. Cim ladja zapusti chiriguiski zaliv, ji bo odprta pot do New Yorka. In ni se mi posrečilo zadržati tega malopridneža niti mesec dni. Regan mi obljubljene nagrade ne bo izplačal."	(Dalje prihodnjič)
Praznik Slovenske gimnazije
(Nadaljevanje s 1. strani)
tev, leto 1955 pa nam je s členom 7 državne pogodbe zajamčilo poleg drugih pravic tudi pravico do sorazmernega števila lastnih šol. Na tej podlagi smo leta 1957 dobili slovensko gimnazijo — kot sad obveznosti, ki jih je Avstrija prevzela z državno pogodbo.
V tej točki so pokazali svoje znanje: Andreja Z i k u I n i g (8. a), Andreja Hartman, Eva Kraut Olga Vouk (vse iz 6. b) ter Marija D o u j a k iz 3. c.
Prijetno ozračje pa se je stopnjevalo skozi ves program z nastopi dekliškega, fantovskega, izbranega in otroškega zbora, deloma tudi ob spremljavi instrumentalne skupine. Pri tem ne smem pozabiti popevkarice Magde Korenove (8. a), pevčka Sama K u p p e r j a ter deklet družine Zdovc: Brigite (3. a), Ane (6. a) in Marije (7. b).
Čisto nekaj posebnega, kar še ni bilo na nobeni akademiji, je bila igra učenk in učencev 3. a: Irena B r e ž j a k , Krista K r u š i c , Gabi Lumbar, Martin Lobnik, Marjan S t i c k e r, Greti Valentinčič in G iti Zdovc, ki so v angleškem jeziku uprizorili
Foto: Domanjko
pravljico Rumpelstilskin. Kdo od otrok in prav tako od odraslih ne bi poznal klasične Grimmove pravljice Rumpelstilzchen (po naše bi se to reklo Cvrzitreska), kako je mlinarjeva hči s pomočjo čudežnega palčka Cvrzitreske spreminjala slamo v zlato, zato pa je postala kraljeva žena. Z angleškim prizorčkom so naši šolarji dokazali, da niso vešči le v materinščini in nemščini, temveč tudi v angleščini. Če upoštevamo, da so začeli s tem jezikom šele v 3. razredu, potem je treba to zmogljivost še višje oceniti,
kar je brez dvoma zasluga prof. dr. Stanka Čegovnika,
Vso čast in pohvalo pa naj izrečemo po tej poti duši glasbenega dela prof. Jožku Kovačiču, ki vzgaja in navdušuje mladino na našem osrednjem zavodu za lepo slovensko narodno in umetno pesem.
Celoten vtis proslave je bil nadvse prisrčen, učenci in učenke so nastopali z navdušenjem in je vzgojno izredno pozitivno dati mladini možnost uveljaviti se na tem področju. Tudi učitelji, ki so naštudirali in vodili te nastope, so pokazali nenavadno dosti volje do takšnega dela, saj je tak spored zelo zahtevna naloga, tako zaradi ustreznih točk za zmogljivost šolarjev kot tudi zaradi kvalitete.
Poslušalci so bili z akademijo prav zadovoljni in so to izrazili ob koncu sleherne točke in še posebej na kraju z zares občutenim aplavzom. To priznanje gre nastopajočim, posredno pa tudi Slovenski gimnaziji.
P. S.: Vsak konec šolskega leta je za dijake, starše, profesorje in
sacoeoeeooeooosooooooooocoi
AVSTRIJSKA LIGA ZA ČLOVEKOVE PRAVICE SLOVENSKI GIMNAZIJI Ob akademiji naše šole je Avstrijska liga za človekove pravice poslala Zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu tole pismo:
„Vašo letošnjo šolsko proslavo prirejate pod geslom: OSVOBODITEV 1945 — DRŽAVNA POGODBA 1955 — DVA TEMELJA NAŠE ŠOLE. K tema obema temeljema naše Druge avstrijske republike se priznava tudi Avstrijska liga za človekove pravice brez vsakršnihkoli pridržkov. Zato se je in se bo zmerom potegovala za dokončno izpolnitev in uresničitev člena državne pogodbe za varstvo manjšin.
Čestitamo vam, da ste se lahko končno vselili v lastno šolsko poslopje in upamo, da se bodo mladi državljani, ki ga bodo po končanem študiju zapuščali, zmerom čutili in ostali tesno povezani s slovensko narodnostjo, hkrati pa tudi z našo skupno avstrijsko domovino."
ooeeooooooooaoocooooeoeeco
vobče za vso našo narodno skupnost pomemben praznik. V višjo stopnjo izobraževanja in s tem pripravljanja za koristno vključevanje
Slovenska gimnazija vabi
V sredo, dne 18. junija 1975, ob 12.45 bo oficialna otvoritev novega šolskega poslopja Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu, Ebentaler Str. 14. Gospod zvezni minister za gradnje in tehniko Josef MOSER bo izročil ključe gospodu zveznemu ministru za pouk in umetnost dr. Fredu SINOVVATZU, ki bo nato slovesno odprl novo šolo.
Ravnateljstvo prisrčno vabi starše sedanjih in nekdanjih dijakov in vse prijatelje in dobrotnike Zvezne gimnazije za Slovence na to izredno svečanost.
Dr. Pavle Z a b I a t n i k , I. r., ravnatelj
Železna Kapla
Nastop deklic v dokumentacijskem prikazu
Foto: Domanjko
v našo gospodarsko in kulturno, to je politično življenje, stopa nov letnik našega naraščaja, ki mu je usojeno, da bo v doglednem času zavzel naša mesta. Pri tem želimo naši mladini, da bi imela na tej poti manj ovir kot mi, le da bi od nas posnemala vztrajnost in borbenost, ki smo jo morali v manj ugodnih o-koliščinah imeti.	B. L.
Ogromna množica — nad dva tisoč ljudi je pospremilo pretekli teden na zadnji poti Tinco Sadolšek, dolgoletno poslevodkinjo hranilnice in posojilnice v Železni Kapli. Komaj 54 let stara je prerano sledila možu v grob. Njegovo smrt — niti tri mesece prej je nepričakovano umrl — Tinca Sadolšek ni prebolela. Vedno bolj je bolehala, slednjič so jo prepeljali v bolnišnico, kjer je pod šotorom s kisikom zatisnila svoje oči.
V drugi svetovni vojni je pretr-
Osnovna šola iz Sloveni Gradca gost naše gimnazije
Ob priliki 11. mladinskega pevskega festivala v Celju, — kot je znano je nastopil tam tudi izbrani zbor Slovenske gimnazije, in bil nagrajen z bronasto plaketo — so bili naši pevčki povabljeni v Slovenj Gradec. Tamkajšnja osnovna šola jih je prav iskreno sprejela. Imeli so tudi skupen koncert z domačim šolskim zborom. No, in iz tega srečanja so se spletle prisrčne vezi, katerih sad je bil, da so vrnili pretekli petek obisk naši gimnaziji v Celovcu.
Ravnatelj Slovenske gimnazije prof. dr. Pavle Zablatnik je v kratkem nagovoru prisrčno pozdravil njihov obisk ter je med drugim dejal, da jih prisrčno veseli, ker so vrnili obisk našim pevcem, hkrati je poudaril, da so taka srečanja spodbuda za obe strani, ker ojaču-jejo povezavo med slovensko šolsko mladino to in onstran meje.
Odgovoril mu je ravnatelj osnovne šole v Slovenj Gradcu, ki se je
J p 0 rt-šjfi&rt- Iftfrrt
SELE — GOSPA SVETA 5:1 (1:0)
Da bodo Selani premagali tako prepričljivo močnega soseda na lestvici, si ne bi bil prej nihče mislil. Saj so nogometaši iz Gospe Svete sicer zelo neprijeten nasprotnik. (Jeseni so Selani zgubili z njimi 0:2.)
Toda tokrat je bilo aktualno samo vprašanje, kako visoko bodo selski nogometaši zmagali. Igrali so namreč harmonično in borbeno hkrati kot že dolgo ne in so imeli še dovolj priložnosti za nadaljnje zadetke. Prav nesi-gurnost naših strelcev je bila tudi vzrok temu, da rezultat že ob polčasu ni bil višji. Sicer pa so zamujeno nadoknadili v drugem polčasu.
Gole so dali: Flori Dovjak (2), Franc Dovjak, Nante Dovjak in Stanko Olip. Zveste navijače, ki so nas tudi tokrat glasno podpirali, pa prosimo, da nam pomagajo še v soboto v zadnji tekmi tekoče sezone. Igra bo ob 15.15 na igrišču v Podgori s Skofjim dvorom.
SAK — ŠKOFJI DVOR 0:2 (0:1)
Že takoj v začetku moramo povedati, da tekmo niso igrali do kraja. Le sedemdeset minut je lahko pristranski sodnik Strauss sodil, potem se je SAK-u zdelo preneumno in je zapustil igrišče.
Naši so začeli zelo dobro in obetavno in so si v prvih minutah ustvarili lepe priložnosti za zadetek. Že v tretji minuti bi moral sodnik piskati enajstmetrovko v korist SAK-a, in v prvem polčasu sta bila najmanj še dva taka pri-
mera. Naši so igrali športno, Škofji dvor pa sila grobo, sodnik pa je dajal rumene kartone igralcem Slovenskega atletskega kluba, nazadnje je izključil z igre celo tri naše mladince.
Seveda ni bilo mogoče igrati naprej pod takimi pogoji.
Igrali so: Hanzi VVieser, VVoschitz, Lampichler, Ogris, Nežmah, Hribar, Marjan Pandel, Singer, Navršnik, Bleis in Folti VValdhauser.
Prihodnjo soboto, 14. junija, ob 16.30 bo igral SAK proti Št. Janžu na domačem, Koschatovem igrišču v Celovcu.
Navijači, ljubitelji nogometne žoge, ste prisrčno vabljeni, da se tekme v čim večjem številu udeležite, da boste tako navduševali naše igralce in jih bodrili k čim boljšemu uspehu ter zmagi!
TENIŠKA SEKCIJA SAK OBJAVLJA:
Slovenski atletski klub bo imel s svojo teniško sekcijo tudi letos na razpolago igrišče ob hotelu „Korotanu“ v Sekiri ob Vrbskem jezeru. Po ceni 20.— šil. na uro bodo lahko člani teniške sekcije, ki so vplačali članarino za leto 1975, igrali ob telem času:
Od ponedeljka do petka od 18. do 20. ure; v ponedeljkih in sredah še dodatno od 7. do 9. ure; v sobotah od 14. do 18. ure in v nedeljah od 6. do 14. ure.
V recepciji hotela „Korotana“ bo na vpogled seznam članov in urnik, v katerega se naj člani vpišejo za teden vnaprej. Prijave so možne tudi telefo-
nično. Za svoje člane bo SAK-tenis skušal pritegniti tudi trenerja, ki naj bi bil na razpolago v sobotah in nedeljah. Prve trenerske ure bodo pravočasno objavljene.
Glede informacij in prijav naj se interesenti obrnejo na tajnika Ivana P. Lukana, ki bo dosegljiv telefonično od ponedeljka do sobote na svojem delovnem mestu pri „Karntner Tageszei-tung“, tel. 71 7 71 - 60.
TEČAJI ZA TRENERJE IN INŠTRUKTORJE
Šolski center za telesno vzgojo v Ljubljani razpisuje za zamejske športne organizacije tele tečaje, ki omogočajo interesentom pridobitev znanja v treniranju in pridobitev naziva „trener“ oziroma „inštruktor“:
1.	tečaj za trenerja košarke: pričetek zadnje dni v juniju, 1 teden v Idriji;
2.	tečaj za trenerja rokometa: od 6. do 13. julija 75 v Seči pri Portorožu;
3.	tečaj za trenerja gimnastike: od 28. julija do 2. avgusta 1975 v Ljubljani;
4.	tečaj za inštruktorja nogometa: od 23. junija do 29. junija v Seči pri Portorožu.
Interesenti za tečaje morajo biti stari 18 let, tečaji pa bodo organizirani, če se prijavi najmanj 10 kandidatov. Posamezni interesenti ali športna društva naj se javijo po telefonu na sedežu Slovenske fizkulturne zveze (Tel. 0 42 22 - 32 5 50) ali pa pri Danilu Pruš-niku (0 42 22 - 24 76 12) popoldne. Stroške za tečaj bo kandidatom športnih društev, ki so včlanjena v Slovensko fizkulturno zvezo, poravnala Slovenska fizkulturna zveza. Sicer stane prijavnina za tečaj 300 ND.
najprej zahvalil našim pevčkom za obisk pri njih in izrazil veselje, da so jih povabili na srečanje v Celovec. Nazadnje je ravnatelj povabil naš gimnazijski zbor, da bi prišli prihodnje leto spet k njim, hkrati je izrazil željo, da naj bi taka srečanja postala tradicionalna.
Potem je bil kratek koncert obeh šolskih zborov.
Po koncertu so učitelji našega zavoda podarili Slovenjegradčanom sliko Humperškega gradu in lepe šopke. Krona srečanja obeh šol je bil izlet k Vrbskem jezeru: šli so na Konja in si ogledali Minimun-dus.
Medtem ko je bil namen srečanja med obema šolama spoznavanje in zbliževanje in tekmovanje pevske mladine, je bilo to hkrati tudi koristno za medsebojni stik učiteljev.
B. L.
Film nagrajen
Na letošnjem tradicionailnem tekmovanju jugoslovanskih televizijskih filmov je bil nagrajen film ljubljanske RTV o koroških Slovencih pod naslovom „Bog nas varuj revolucij in rdeče poplave!" Film je režiral Božo Šprajc, predvajan pa je bil februarja letos.
pela vso gorje nacizma: vneto prosvetno delavko so zaprli in poslali v koncentracijsko taborišče Ra-vvensbruck. Takoj po vrnitvi se je vključila v obnovo, sodelovala pri vseh narodnih organizacijah, kjer je le mogla. Kako priljubljena je bila Tinca, je pokazal njen pogreb: kar osem govornikov se je poslovilo od neumorne narodne delavke. Valentin Polanšek v imenu HP Železna Kapla, v imenu društva Zarja Peter Kuhar, Milena Grobla-cher v imenu Zveze slovenskih žena, župan Lubas, kaplan Poldej Zunder, dve zastopnici-sotrpinki iz taborišča ter zastopnik zadružne zveze dr. Mirt Zvvitter. — Z žalo-stinkami so nastopili pevci Zarje in godba na pihala.
JOCCCOOCOOCOOCCOCOOOCOCCODC
ČESTITAMO!
Te dni je obhajal svojo 50-letnico Anton Dolinšek, dolgoletni inkasant „nt“. Vsi, ki ga poznajo — in teh je veliko po vsem dvojezičnem o-zemiju — mu želijo še mnogo u-speha pri njegovem narodnem delu. Čestita tudi NSKS in „nt“!
ČESTITAMO !
Hanzej Kulnik, p. d. mladi Pipan iz Želuč se je poročil z gdč. Lenijo Maierhofer iz Muškave. Svatba je bila v Tinjah. „nt“ čestita!
ČESTITAMO !
Večno zvestobo sta si obljubila novopečeni profesor Štefan Pintar iz Svetne vasi, ter učiteljica Marica Oizl. Tako ženin kot nevesta sta maturirala na Slovenski gimnaziji. „nt“ čestita!
ooasocooogooooocoooeoooooa
Darujte za
tiskovni sklad!
Vogrče
Poroke so nekaj veselega, toda v Vogrčah se jim je navadno pridružila žalost, ker so neveste odšle drugam. Vogrče so že itak majhne, pa bi še tiste maloštevilne neveste pobrali drugi, to ne gre. Izjemo je napravila nevesta Anamarija Enzi, pd. Novakova Ančka. Bila je prodajalka v trgovini v Pliberku. Tam je bil še drug prodajalec, Mihael Grauf, ki se spozna na dobro blago in vrednost in se je vnel za Ančko. 24. maja sta se poročila v Vogrčah. Vogrčane veseli, da Ančka še ostane doma, ker jo imajo vsi radi. Dokaz je v tem, da so jo izvolili farani tudi v župnijski svet, dekleta pa nekaj let za voditeljico krožka.
Priči sta bili Hanzej Miiller iz Borovja pri Pliberku in ženinov stric Jožef Grauf, mizarski mojster iz Pliberka. Toda prav tedaj je umirala njegova hčerka v Gradcu, da ni mogel k poroki in ga je nadomesto-vala nevestina teta Matilda Knafl iz Celovca. Ojset pa je bila pri „llgu“ v Kazazah, kjer je doma nevestina mati iz znane Kovačeve družine.
Novoporočencema želimo vso srečo in blagoslov božji!
V nedeljo, 1. junija, je bilo v Velikovcu tekmovanje 24 gasilskih skupin iz velikovškega okraja. V 4. skupini so Vogrjani zopet dosegli prvo mesto in tako ohranili svoj sloves zmagovalcev. V 4. skupini pa so zmagali Dobljani. Prihodnjo nedeljo pa bo napeto tekmovanje v Bistrici za „Florijana“, ki ga sedaj hranijo Bistričani. Vogrjani imajo že itak Florijana v oltarju in na gasilskem domu, pa bi radi še kip Florijana kot znamenje zmage najboljšega moštva. No, videlo se bo v nedeljo, 15. maja.
Napovedujejo, da bo letos veliko kač. Pred dnevi je strupena kača modras, ugriznila Petra Visočnika mlajšega v bližnjem gozdu. Ker ni bilo daleč, je hitro pritekel domov, si še urezal rano na nogi in potem pri zdravniku dobil injekcijo, da ni bilo večje nesreče. Je pa opomin za nabiralce črnic in gob, da bodo previdni.