Poštnina plačana v gotovini DELAVSKA ENOTNOST GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE # ST. 5 ® 4. FEBRUARJA 1955 • LETO XIV • CENA 10 DIN PROLETARCI VSEH DEŽEL. ZDRUŽITE SE) Družbeni položaj sindikatov terja, da prevzemajo m VEČJI ODGOVORNOSTI V petek, dne 28. januarja je bila v veliki unionski dvorani svečana proslava v čast desete obletnice ustanovitve Enotnih sindikatov Jugoslavije. Na proslavo so prišli tudi tovariši Boris Kraigher, Ivan Maček, dr. Marijan Brecelj, Stane Kavčič, Boris Ziherl, Ivan Regent, Jože Rus, Tone Fajfar, Jože Levstik, Janez Vipotnik in mnogi drugi predstavniki oblasti, političnih in družbenih organizacij, odborniki sindikalnih organizacij ter delavci številnih ljubljanskih kolektivov. Po Internacionali, ki so jo zapeli pevski zbori ob spremljavi rudarske godbe iz Trbovelj, je imel tovariš Janko Rudolf, predsednik Republiškega sveta ZSJ za Slovenijo, govor, ki ga v celoti objavljamo, posvečen desetletnici ustanovitve sindikatov. Sledil je izbran umetniški program, ki so ga izvajali pevski zbori »Svobod« iz Laškega, Ljubljane, Trbovelj in godbe na pihala trboveljskih rudarjev. obnove preko pospešene indu- | še tekmovanje v čast desete oblet-, strializacije, elektrifikacije in na- niče ustanovitve Jugoslovanske pora v času ekonomske bloka- ljudske admade, ki je bilo istega ; de, pospešenega jačanja naše leta. Nadalje tekmovanje delan-obrambne moči, borbe proti po- skega upravljanja o prvem pol-sledicam elementarnih nezgod itd. I letju leta 1952. Tedaj je tekmo-pa ose do današnjih dni, ko so vsi valo 115.000 poimensko prijaolje-ti uspehi in zmage izraženi v naj- j nih članov sindikata z osebnimi večjem dosežku naše socialistične ' obveznostmi. Še posebej pa je prakse — v samoupravljanju neposrednih proizvajalcev. Za osvetlitev si oglejmo samo nekaj nepopolnih podatkov. Samo o letih 1945 do 1952 je bilo v obnovi podjetij, pri odstranjevanju ruševin, gradnji stanovanj, pri komunalnih delih, pri iz-I gradnji cest in na gozdnih akcijah ' opravljenih okrog 105,000.000 prostovoljnih delovnih ur. V tej šte- treba opozoriti na tekmovanje v čast V. kongresa Komunistične partije Jugoslavije. V tem tekmovanju so naši delovni ljudje na edinstven in nepozaben način, dostojanstveno in revolucionarno odgovorili na napad, ki je bil izvršen na našo domovino in njeno vodstvo z resolucijo lnformbiroja. To je bil odgovor, dostojen sto-tisočev graditeljev socializma, ki ■ so s svojimi vsakodnevnimi napori! Udeleženci seminarja so pazljivo spremljali razlago, kakšna načela so sedaj uveljavljena za nagrajevanje po učinku dela in kako naj bi ta načela čim bolje uresničili v življenju. (Med udeleženci vidimo Toneta Šturma, predsednika Republiškega odbora Sindikata metalurgov in Danteja Jasniča, predsednika sindikalne podružnice jeseniških kovinarjev.) , Pred desetimi leti so se zbrali delegati iz oseh krajev naše domovine o osvobojenem Beogradu vsedržavni sindikalni konfe-r,ehci in ustanovili Enotne sindi prejšnjih časih za to občutno prikrajšan in mu je treba v socialistični domovini omogočiti, da si izgubljeno nadoknadi, ter da se neprestano razvija in izpopolnjuj Pate delavcev in nameščencev Ju- je. Z eno besedo; vsestranska skrb Soslavije. za delovnega človeka, za njegov Pa konferenca, na kateri so ob- materialni položaj, za uveljavlja-hovili delavske sindikate, je zase- nje njegovih ekonomskih in so- cialnih pravic, za njegovo neprestano duhovno in fizično razvijanje, za podmladek in žene, za mladega in doraslega človeka, je bila med najvažnejšimi nalogami, ki so si jih naši delavski sindikati desetimi leti. Ko danes ocenjujemo desetletno razdobje našega dela, lahko z stavili v obrambo resničnih revo- tem razdobju je prejelo Red in lucionarnili socialističnih načel. j Medaljo dela 5504 ljudi. Od tega su s ..... ...... ____, Na oseh teh tekmovanjih so na- j 55 Red dela I. stopnje. vilki zavzemajo pomembno mesto kovali ‘ pravilno s t našega ‘sta- ši delovni kolektivi prejeli v traj- ! Prostovoljno delo in tekmova- nmslnnnl in a del« zn nomoc po- -n ki se tudi tokrat niso ra z- j no last 95 prehodnih tekmovalnih nje> čeprav je imelo tudi nekatere očarali, saj je poznejši razvoj zelo j zastav Zvezne in Republiške vla- , slabosti, seveda ni rodilo samo go-hitro pokazal, kako upravičeno j de, ter prejeli nad 52 milijonov di-smo se, ne samo zaradi lastne ne-] nar jev nagrad. Priznanja pa so odvisnosti — pač pa tudi zaradi prejeli ne samo delovni kolektivi, prostovoljna dela za pomoč dežel ju, ki so jo sindikati organizirali predvsem o prvih letih po vojni, zlasti pa velik prispevek naših delovnih kolektivov pri izgradnji zadružnih domov, le ti podatki nam sami za sebe govore o visoki politični zavesti naših delovnih ljudi, o brezmejni privrženosti stvari socializma in o neomajnem zaupanju v vodstvo naše socialistične domovine ter tovariša Tita, ki so in ostanejo za našega delovnega človeka prvoborci, ki delijo z nami dobro in slabo, uspehe in težave in ki so se že neštetokrat izkazali kot preizkušeni, svojemu ljudstvu in dala o času, ko se je osvobodilna ?rba jugoslovanskih narodov na-bližala zmagovitemu zaklju-Potrebni so bili še zadnji Nadčloveški napori za uspešno do- ?°]evanje enega najodločilnejših .... .........- j______________________. ... ?°jfeo v naši zgodovini. To je bil začrtali ob svoji ustanovitvi pred stvari socializma predam^vodite-b°j za zmago ljudske revolucije, v kateri je strnjeno delovno Ijud- S*D° Jugoslavije, z delavskim raz- _______________________ >Difr?rn D Prvdl bojnih vrstah, pod zadovoljstvom ugotovimo, da smo tr,D?m Komunistične partije in _ jUjub manjšim ali večjim tre-i_0ar*ša Tita, pregnalo številnejše nutnim slabostim in pomanjklji-neprimerno boljše oborožene VOstim — izpolnili naloge, ki smo fašistične osvajalce s; postavili, in da nam to daje s°oražnike ničilo njihove pomagače. V noJvih vzpodbud za delo naših delih] °0iu se ie Pokazala neprecen- lanskih sindikatov v bodoče. Kratenj sila’ ki jo poraja iskrena ko razdobje desetih let delovanja kriJlos} delavskega razreda, ka- naših sindikatov bo ostalo v spo-j® že pred vojno koval to- minu kot obdobje ogromne po-v boju proti izkorisce- žrtoovalnosti naših delovnih ljudi, Do/ ■,n režimom. V usodnih re- visoke zavesti in patriotizma pri noJfCjnaTnih dneh je bila enot- premagovanju neštetih težav, veliki *ista dragocena, žlahtna vez, častnih uspehov in storitev, veli-in aa?v je obvarovala razkosanja kih gospodarskih zmag in na-uničenja. ' predka. Vse to pa so istočasno dpiis° še utihnili topovi, že je tudi usodni porazi in zlomi vseh o i no ljudstvo vzelo svojo usodo najrazličnejših notranjih in pred-: lastne roke. Treba je bilo dati osem zunanjih nasprotnikov naše n°- • 1 1 ’ v socialistične domovine. Nemogoče je v skopih besedah doslednega proletarskega interna-cionalizma in v interesu mednarodnega delavskega gibanja, po- pač pa tudi posamezniki, ki so bili za izredne zasluge odlikovani z delovnimi odlikovanji. Samo v spodarskih rezultatov, temveč je vtisnilo času tudi zelo globok moralni pečat. S tem delom je bilo dokazano, da fizično delo ni (Nadaljevanje na 3. strani) Iji naše revolucije in neodvisne domovine delovnih ljudi. Napori, izraženi v številkah prostovoljnih delovnih ur, pa so časten doprinos k naši socialistični graditvi, ki nas lahko navdajajo s ponosom. Posebno mesto o desetletnem delu naših sindikatov zavzemajo najrazličnejša tekmovanja, ki so jih vodile naše organizacije. Tekmovanja so se pričela že leta 1945 in so se nadaljevala do leta 1952, SEMINAR O NAGRAJEVANJU V GOSPODARSTVU Nagrajevanje po učinku temelj večje proizvodnosti in višje življenjske ravni V dneh 27., 28. in 29. januarja je bil v veliki dvorani Doma sindikatov v Ljubljani seminar, ki ga je priredil Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo. Na seminar so prišli predsedniki in tajniki okrajnih in krajevnih sindikalnih svetov ter odborniki republiških odborov strokovnih sindikatov. Seminar je vodil slutil- ?.s6 sile za fronto, toda že smo sn . na pragu svobodo in vse rjQJe skrbi smo posvetili usodi bo- opisati vse dosežene rezultate od ljudraZDOia države delovnega ko so se zaradi našega splošnega I predsednik Republiškega sveta družbenega razvoja v tej obliki \ tovariš Janko Rudolf, o uvaja-preživela. Med tekmovanji se je j nju novega načina nagrajevanja prav gotovo najbolj razmahnilo . v gospodarstvu je poročal član tekmovanje v času desete oblet- precjse(jstva tovariš Roman AI-nice ustanovitve Osvobodilne Fnmce Plazar pa je g0- fronte vletul951; la Jo tekmova-1 voril 0 praktičnih opravilih pri Zvezni družbeni plan za leto 1955 in novi gospodarski predpisi, zlasti »Uredba o celotnem dohodku gospodarske organizacije in njegovi delitvi« ter »Uredba o plačah delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij« prinašajo v sistem nagrajevanja v gospodarstvu celo ločil teh uredb, svoje delo čimbolj temeljito in duhu določil čimbolj verno uresničijo. 3. Predpisi nalagajo sindikatom tudi praktična opravila v sistemu nagrajevanja, za katera se morajo le-ti temeljito pripraviti. Republiški svet sindikatov je vrsto pomembnih novosti. Te no- torej sklical seminar z namenom, vosti bistveno spreminjajo sedanji sistem nagrajevanja. Delavski sindikati imajo pri vsem tem pred sabo tri temeljna opravila: 1. Delovni ljudje se morajo spoznati s pravnimi določili novih gospodarskih predpisov, z njihovim družbenim bistvom in 1 p^iUov j ki j in pravilnikov o normah. Najprej se pomenimo, čemu je skli- jih nadejamo. 2. Postati morajo nosilci po- da opozori vodilni sindikalni aktiv na najbistvenejše značilnosti novega načina nagrajevanja in tako pomaga organizacijam, da se čim laže znajdejo pri uresničenju načel novega plačnega sistema. Razprava na seminarju je pokazala, da so odborniki osvojili načelo nagrajevanja, se spoznali s praktičnimi instrumenti seda- 1951. Poleg tega je treba omeniti Ppdtščin ie T-';ulsclna, ki smo jo sprejeli, -j .“a več kot klavrna. Sele te- ki smo jo a THa več kot klavrna, eni Srn° D celoti občutili vso težo str P^durske zaostalosti, ki so jo . a'lovitn vojna razdejanja samo Se Povečala. teh^ašl delavski sindikati so si v nač N0Sojih jasno začrtali osnovna f a za svojo bodočo dejavnost. bito ,Psab° ceno čuvati prido-utr e P^l^ke revolucije, krepiti in osJeDati ljudsko oblast kot njeno uu°°no pridobitev, gojiti in raz-bratstvo in enotnost naro-pjg,. Jugoslavije, ta dragocen tega 1 Za razmab in razvoj Ijudske-ti !fP°ra, v katerem sta se prav “De vrlini še bolj okrepili in • dahnili. Na tem temelju je Nadalje graditi in oblikovati JueB med delovnimi ljudmi nove se 8°Ja°ij naše domovine, razreda in za in premagovanje vseh za obrambo prido- . -.je. V vsej svoji nujnosti z J® namreč izoblikovalo spo-njn].e usodne povezanosti vseh bratu? Jugoslavije. Samo v taki oh.fi skupnosti je zagotovilo za sarr,anek ‘n uspešen napredek po- En e,Znšh delov nax~ J---------- v°"-ost delavskeg, Pogoj l°Vnih liudi Pa ie osnovni bf/° tr;i‘f?- ■ OSDob0dilne borbe pred no-IzhJ?1* zunanjimi nasprotniki, je Jsati Položaj delovnih ljudi darli0 uiogoče z obnovo gospo-pra °a — z industrializacijo, od-dvi„ ° gospodarske zaostalosti, dela7?/ Pr°izvodnje in storilnosti boliš ukrepi in akcije za iz-rai anip socialnega položaja mo-hJ^UUi iz tega osnovnega iz- njJ7?’oražeoanje in prosvetljeva-°dnr naien pripomoček pri pr0..ao,yanju zaostalosti v borbi ooirjdam preteklosti, ki skušajo Predel razooi in zadrževati na-iZobr~š Posvetiti čim več skrbi za nostmi. Zmagovalcem v tem tekmovanju je dal priznanje III. kon- , - - . greš Osvobodilne fronte 27. aprila cal Republiški svet omenjeni se-. bude za to, da organi,_ poobla- njega plačnega sistema in z naj- minar. I ščeni za dosledno uresničenje do- važnejšimi opravili sindikatov. Opravila sindikatov pri uveljavljanju sedanjega načina nagrajevanja so izredno pomembna, saj so dobili letos sindikati zelo široka pooblastila in položaj aktivnega sodelavca pri oblikovanju plačnega sistema. Prav ta odgovoren položaj pa zahteva, da v sindikatih še temeljiteje proučujejo tarifne probleme in gospodarstvo. Pomemben korak v smeri temeljitega proučevanja tarifne politike in gospodarstva sploh je bil storjen s sedanjim seminarjem. Sedaj si poglejmo najbistvenejše značilnosti novega načina nagrajevanja. Obenem s tem se bomo seveda tudi spoznali s trenutno najvažnejšimi opravili in z bodočimi nalogami sindikatov. -dJZe?aniei oblikovanje na-Ijud; l kulturne podobe delovnih Predeli7 Za njihov vsestranski na-ker je bil delovni človek v V volni unionski dvorani v Ljubljani je bila prejšnji petek slavnostna akademija na čast ustanovitve Enotnih sindikatov Jugoslavije. Tovariš Janko Rudolf, predsednik Republiškega sveta Sindikatov Slovenije je govoru o delu sindikatov v minulih desetih letih in o bodočih nalogah naše delavske organizacije Zagotovljene so možnosti za nagrajevanje po učinku Iz vseh letošnjih gospodarskih predpisov, iz zveznega družbenega plana in prej omenjenih uredb lahko jasno razberemo težnjo, da uveljavimo v gospodarstvu nagrajevanje po učinku dela. Poglejmo, na primer, samo nekaj teh določil. »V letu 1955 se bodo izvedle spremembe v načinu delitve dohodka gospodarskih organizacij in v načinu oblikovanja plač. S temi spremembami naj se vzbudi interes gospodarskih organizacij za večjo produktivnost dela.« Zvezni družbeni plan za leto 1955 — 20. poglavje — plače delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij. »Delavci in uslužbenci gospodarskih organizacij imajo iz doseženega dohodka pred ugotovitvijo dobička pravico Nadaljevanje na 2. strani SEMINAR 0 NAGRAJEVANJU V GOSPODARSTVU Nagrajevanje po učinku temelj večje proizvodnosti in višje življenjske ravni valo administrativne tendence pri razdeljevanju zaslužkov in pa težnjo uravnilovke. Kaj smo terjali... Kadar koli smo grajali star sistem nagrajevanja, smo pred- vsem zahtevali dve stvari, in sicer: 1. da se v gospodarskih predpisih o nagrajevanju omogoči do plače, obračunane po času tev splošnih proizvodnih sposob- zem proizvodnje in tehnično vod- še zaslužke zato, ker jih^je malo.1 f^g^pravi fz^ bičeva t F °d el a v c e m dela in naše materialne dobrine ; Pri nagrajevanju po učinku j je, da deloma vpliva na zaslužke ^nlT»0p7nnl?L bodo naraščale. Povsod je seveda pa se k prvima dvema činitelje-, strokovnjakov tudi dejstvo, da 2 se ukine centralistično grupiranje delavcev v admini- in po učinku na podlagi tarifnega pravilnika« Uredba o celotnem dohodku gospodarske organizacije in njegovi delitvi — člen 4. >Iz dela dobička, ki je namenjen za povečanje plač, se najprej izplačajo premije za prihranke pri materialu, za prihranke pri drugih stroških, za boljšo kakovost, za boljšo organizacijo dela in za racionalizacije v poslovanju, ostanek pa se razdeli med delavce in uslužbence glede na njihov delež pri gospodarski organizaciji.« Ur. ' Jredba o dohodku celotne go spodarske organizacije in njegovi delitvi — člen 47. »Na vseh delovnih mestih in delih, kjer se da delovni učinek meriti, mora gospodarska organizacija poleg tarifnega pravilnika predpisati, kolikšen učinek mora delavec doseči v določeni časovni enoti (norma). Gospodarska organizacija lahko določi, da dobiva de- treba dosledno uveljaviti načela ! ma pridruži še tretji in za pro-1 nagrajevanja in vsakogar nagraditi po njegovi prizadevnosti, po vrednosti njegovega dela. Merila za nagrajevanje po učinku morajo biti čimbolj objektivna Letošnji gospodarski predpisi vsebujejo celo vrsto določil, ki nas silijo, da sestavimo čimbolj objektivna merila za nagrajevanje po učinku. Delovna sila vseli , , delavcev namreč ni enaka; ne-celotnem ka{er; delavci imajo razmeroma + o»r*_ ! . v l v i zelo ozko duševno obzorje, pri-dobili so si zelo enostavne delovne sposobnosti in podobno, izvodnjo v pogojih delavskega samoupravljanja odločilni čini-telj — neposredni gmotni interes samega proizvajalca, da si svoj osebni zaslužek lahko poveča, če izboljša svojo delovno sposobnost in če jo zna bolje uporabiti v proizvajalnem procesu. Obstaja zmotno mnenje, ki je še odraz mezdne miselnosti, da je nagrajevanje po delu oblika izkoriščanja delavcev, kar je nedvomno bila v pogojih kapitalistične lastnine v gospodarstvu. Plačevanje po delu tudi v kapitalizmu vzbuja interes posameznega delavca, da več in bolje dela, kar nedvomno doprinaša jih je malo. To pomeni, da zahteva vsak naprednejši proiz- gtVativno'"določene"'kvalifikadj- vodni proces vse več ljudi z viš- ske skupine in prepusti gospo-jimi strokovnimi sposobnostmi, darskim organizacijam in komu-Ne zato, ker so ti ljudje nekomu nam, da v okviru splošnih plač- bolj pri srcu, ampak zato ker nih fondov sami določijo način proizvodnja terja vse večje de- razdeljevanja med delavci po-lovne spretnosti. 1 sameznih kategorij. rovne sposoonosu m pouomio, , k oju proizvodnih sil. Toda drugi delavci so se usposobil, za j d J. tPeh prjzadevanj se v lovne operacije, so široko tehnično razgledani in sposobni izvršiti najbolj zamotana dela. Seveda ni razlika samo v posledicah, ampak tudi v vzrokih. Delavci, ki so sposobni opravljati zamotane delovne opera-cije, so si morali te sposobnosti _ , ,a , dobiva de-, prjdobiti. To je od njih zahte- lavec plačo na določen delov- vaj0 duševnih, telesnih in gmotni učinek ali pa za določeno n;]1 naporov. Ti delavci so vložili dokaj več naporov v to, da so si pridobili določene delovne količino proizvodov, pri tem pa mora paziti, da se da ta učinek doseči v času, ki ustreza plači po tarifni postavki (akordna postavka).« Uredba o plačah delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij — 5. člen. »Za opravljeno delo ima delavec pravico do tolikšne plače, kolikor mu gre za določen učinek oziroma za določen čas dela po tarifnem pravilniku in po pravilniku o normali.« Uredba o plačah delavcev in uslužben-iev gospodarskih organizacij — člen 7. Lanskoletni sistem nagrajevanja je bil med drugim slab prav zaradi tega, ker ni dajal kolektivom potrebne vzpodbude za napredek in ni dopuščal gospodarnostmi! vidikov pri razdelitvi plačnega sklada in dobička. Omenjena določila gospodarskih predpisov odpravljajo prav to slabost. Razen tega obetajo, da se bo v gospodarstvu, prav zavoljo naštetih sprememb, pojavil kvalitetno nov interes — nova napredna gibalna sila — to je interes socialistično zrelega in razgledanega delavca, ki je ekonomsko vzpodbujen za napredek proizvodnje. O družbenem bistvu težnje za uveljavitvijo nagrajevanja po učinku dela v pogojih družbene lastnine in delavskega gospodarjenja je tovariš Edvard Kardelj na primer dejal v svojem govoru »Socialistična demokracija v jugoslovanski praksi« na nedavnem obisku v Norveški tole: »Zlasti v teh pogojih, prav v pogojih podružbljenja proizvajalnih sredstev, lahko pride najbolj do izraza že zdavnaj znana izkušnja človeštva, da kakovosti individualnega delovnega ustvarjanja, bodi duhovnega, bodi fizičnega, ne moremo doseči samo z intervencijo od zunaj, s kontrolo in inšpekcijo, marveč predvsem in v glavnem s kako- Seveda je v pogojih družbene lastnine in delavskega gospodarjenja položaj povsem drugačen. Sredstva za proizvodnjo so družbena. Sredstva, vložena v vzdrževanje delavca (ne samo gole plače, ampak tudi sredstva, potrošena za zdravstveno zaščito, socialno zavarovanje, za izobraževanje delavcev itd.) so družbena in družba ima pravico zahtevati, da neposredni proizvajalec čim koristneje opredmeti svojo delovno sposobnost v čim večjem številu proizvodov. Proizvodi so družbena lastnina. Torej ne gre za nikakršno izkoriščanje, temveč samo za čimbolj racionalno izrabo vloženih sredstev. Seveda pa ne gre samo za družbeni interes v abstraktnem Tovariš Vinko Muhič, tajnik Sindikalnega sveta Kočevje in Jože Bebelak v pomenku med odmorom in kaj smo letos dosegli Oglejmo si, kako in v kakšni Tovariš Roman Albreht razlaga načela novega plačnega sistema loži l načela novega plačnega sistema spretnosti. Ne samo to, tudi ohranjevanje in obnavljanje teh kompliciranih spretnosti zahteva več sredstev kot vzdrževanje najelementarnejših delovnih veščin. Plodovi različnih delavcev so zavoljo vsega naštetega seveda kaj različni in jih je treba po vseh teh kriterijih tudi nagra- y^°'2k™r„to Si s? Mjcj-g je vsak posameznik zainteresi-ran, da družba kot celota čimbolj \ . . . . , , smotrno in koristno uporablja Zakaj je bil lanskoletni družbena sredstva. Če bi, recimo, sistem nagrajevanja slab? družba trošila sredstva za vzdr- . , ževanje delavcev, ki bi v pro-1 Kot ze rečeno, je bil Janško-izvodnji ne bili polno izkori-j letni sistem nagrajevanja slab, ščeni, Ibi to pomenilo objektivno. ker . . zmanjševanje družbenih sredstev J® bil izrazito admimstra- Način nagrajevanja je torej treba tako uveljaviti, da bo nagrajevanje vsakogar vzpodbu- .- - . , . . jalo, da si pridobiva čim več men so novi predpisi o nagra-delovnih veščin, da širi svoje jevanju v gospodarstvu izpolnili družbeno in strokovno obzorje, PreJ omenjene zahteve, da je vrednost njegovega dela i Tovariš Edvard Kardelj je v čim večja. In če je nekdo za svojem govoru na Norveškem večjo vrednost svojega dela pre- med drugim dejal tole o osnov-' " ' mar je to nih obeležjih novega načina na- in nazadovanje gospodarstva. Tako nazadovanje pa bi vplivalo na padec življenjske ravni vsakega posameznika. Razen tega pa vsak delavec tudi neposredno sam uživa koristi od nagrajevanja po delu, ker za večjo količino proizvodov prejema tudi večji zaslužek. Poleg tega pa ga neposredni ekonomski interes sili k temu, da bogati svoje delovne izkušnje in s tem množi svojo delovno sposobnost. Nekateri zaostalejši delavci, v katerih je tudi največ ostankov mezdne miselnosti, menijo, da se za tehnično bolj zahtevno delo plačuje več, ker to delo opravljajo »gospodje«. Res je prav nasprotno. Delavci z višjimi delovnimi sposobnostmi uživajo boljši gmotni po- grajevanja: »Po predpisih, ki bodo začeli veljati za leto 1955, se določajo plače s tarifnim pravilnikom. Osnutek pravilnika sestavi upravni odbor podjet ja in ga predloži delovnemu kolektivu, da izreče svoje pri- jevati. Posameznike je treba na- ]02ab ki je posledica višje a) je tiven in centralističen, b) ni dajal potrebne vzpodbude za napredek in ni upošte-' val gospodarnostnih vidikov pri ( razdelitvi plačnega sklada in do- : bička. Glavni slabosti sta bili v tem, da je bil plačni fond zakoličen v absolutnem smislu, to je, da si ga gospodarske organizacije niso mogle povečevati s povečanjem proizvodnosti dela. Obstajala je samo možnost, da se administrativno obide zakoličenje plačnega fonda s tem, da se administrativno poviša kvalifikacija zaposlenih delavcev, da se poveča število zaposlenih delav-' cev itd. Praktična posledica vsega tega je bila, da podjetja v nekaterih primerih niso mogla izplačevati doseženih realnih prekoračenj norm. Druga glavna slabost prej pombe. Potem odobri osnutek delavski svet podjetja, sindikalna organizacija in ljudski odbor (komuna). Če se vsi strinjajo z njim, začne pravilnik veljati; če ni moč do- seči soglasja, pride spor pred arbitražno komisijo, sestavljeno iz predstavnikov sindikata, komune in predstavnika republiškega izvršnega sveta kot predsednika. V interesu komune je, da se plače ne dvignejo nad splošno povprečje, ker vsako pretirano zviševanje plač neposredno zmanjša sklade komun. Nasprotno pa individualna ko- individualnimi in kolektivnimi koristmi prav v teh okoliščinah najlaže odstraniti. Posredovanje arbitraže bo potrebno samo v izjemnih primerih. I delavski svet i komuna sta organa istih delovnih ljudi, razlika je samo v tem, da zadeva preko komune njihova individualna korist njihovo skupno korist. Delavcem samim ne kaže, da bi z gospodarsko nerealnimi zahtevami škodovali podjetju, od katerega uspeha in razvoja je odvisen njihov individualni in gmotni položaj, ali komuni, od katere je odvisen njihov skupni družbeni standard... Na splošno so delavci zainteresirani na večji storilnosti, ker so plačani po učinku dela, razen tega pa so zainteresirani tudi na celotnem uspehu podjetja, ker sodelujejo pri njegovem čistem dohodku, bodi neposredno, to se pravi, da dobivajo iz njega doklade k plači, bodi posred-. no, tako da se porabi dohodek za racionalizacijo podjetja, za graditev stanovanj, za zdravstvene ustanove, za prosveto in za zboljšanja družbenega standarda krajevne skupnosti, to je komuna.« Iz posameznih določil gospodarskih predpisov lahko razberemo, da se letos drugače, na bolj vzpodbuden način, oblikuje in deli plačni sklad, da je omogočeno nagrajevanje po učinku. Člen 14 Uredbe o celotnem dohodku gospodarske organizacije in njegovi delitvi na primer pravi: »Delavci in uslužbenci gospodarske organizacije imajo iz doseženega dohodka pred ugotovitvijo dobička pravico do plače, obračunane po času in po učinku na podlagi tarifnega pravilnika.« Prvi člen uredbe o plačah delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij pa pravi tole: »Plače delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij se določajo po tarifi, ki se predpiše s tarifnim pravilnikom.« Iz teh dveh določil je razvidno: a) Plača je poslej sestavni del proizvodnih stroškov. b) Višina plačnega sklada, v okviru katerega se določajo konkretni zaslužki, se odreja z vsakokratnim družbenim planom. __ c) V gospodarski organizaciji ne more biti nihče plačan mimo določil v tarifnem pravilniku. Seveda je nominalni obseg obračunskih plač še vedno določen, da ohranimo proporcij V razdelitvi narodnega dohodka in zato je treba tarifne pravilnike izdelati na nivoju določenega obračunskega sklada plač. Zaslužki lahko naraščajo , samo ob naraščanju proizvodnje in znižanju proizvodnih stroškov rist delavcev, ki jo podpirajo tudi delavski sindikati, ne bo grajevati sorazmerno njihovi ( delovne sposobnosti, ki jo opred- g omenjenih določil je bila v tem. izobrazbi in vrednosti dela, da1 metu jejo v procesu proizvodnje da je bila z uredbo predpisana bi tako pri vsakem delavcu jn ustvarja večje vrednosti.' administrativna ureditev delav- O B ROBU DOGODKOV vzpodbudili čim večji interes za Enostransko je tudi mnenje, cev na štiri kvalifikacijske sku- ( pospeševanje proizvodnosti dela da prejemajo strokovnjaki bolj- pine, kar je močno podhranje-in ga vzpodbudili, da še bolj širi svoje strokovno znanje. Eden od glavnih instrumeiftov, ki vpliva na pospeševanje proizvodnosti dela, je nagrajevanje po učinku. Za tako nagrajevanje je pa potrebno vrednotenje dela posameznika z družbenimi merili. dopuščala, da bi plače padle pod določeno raven. To protislovje se praviloma malone zmeraj — po dosedanjih izkušnjah — izravna s sporazumom med delavskim svetom in komuno ob sodelovanju sindikata, ker so medsebojne koristi tako prepletene, da je protislovje med Preseganje teh plačnih skladov je pri normalnem obsega proizvodnje nezakonito, to se pravi, da je mogoče nivo zaslužkov povečati samo s povečanjem količine proizvodov. Predpisi o splošni ravni tarifnih postavk in o tem, kaj se izloči za plače pred ugotovitvijo dobička, povedo, da uredba dopušča možnosti, da se izplača delavcem polni zaslužek po količini opravljenega dela. Podjetje (Nadaljevanje na 3 straniI vostjo ustvarjalca samega, s kakovostjo in močjo njegove ustvarjalne volje. To indivi- dmdno voljo mora social is tič- da treba uffotoviti> a)i s8 nje-druzba prvič sprosi, . izvo(jj spl0h uporabni, "IX” ni okužba protiko.„a„istič„a Mste- pa zgine Ameriški zunanji minister John Fo- rija, je jasno, ‘ da so vsi ti otoki s nih čangovih gencralov sterDnlles pa je pretekli teden dejal, 1'ormo'zo in Peskadori vred sestavni de. Dragega deeembra lani je podn d« bi pomen?! nJapaPd na Formozo a.ld- Kitajske, pa čeprav^ Formoza in^Peska- Amenfc. ,, Ca‘"S Kaj-šekom ^goJ in birokratov. rog ameriške vojaške može in Peskadorov . Kako se je stvar zapletla torej ničesar drugega koi ie nauaijc- ... • -j'* --- vanje državljanske vojske, torej čisto sile ZDA tudi pisano »pravico« na opo-notrania kitaiska zadeva. rišča na Formozi in otokih. S čim opravičuje ZDA taksno politiko na Daljnem Vzhodu? Že bežen pogled na zemljevid nam pove, za kaj pravzaprav gre. Združene države Ame- notranja kitajska zadeva. Vendar, kot kaže, lc ni vse tako jasno in enostavno. Res so Amerikanci že 1943. leta na zavezniškem sestanku v Kairu svečano izjavili, do so Formoza pravzaprav 4. FEBRUARJA 1955 — ST. 5 IZ N A S 1 H ORGANIZACIJ »DELAVSKA ENOTNOST« SEMINAR 0 NAGRAJEVANJU V GOSPODARSTVU NORMIRANJE sestavni del organizacije procesa proizvodnje (Nadaljevanje z 2. strani) prav to terja dosledno uresni- 'ahko torej tudi izplača zaslužek čenje tega načela v sistemu na-P° količini proizvodov, ki jih je grajevanja. delavec napravil preko obvezne norme. . Osnova za obračun po normi Je določilo v družbenem planu — }zhodišče so obračunske plače iz leta 1954 s povečanji, ki jih je Predpisal zvezni izvršni svet v letošnjem letu. Določimo pogoje, kdaj in zakaj lahko dobi posameznik premije Letošnji gospodarski predpisi dopuščajo vrsto možnosti za povečanje nominalnih zaslužkov delavcev in uslužbencev v go- ^ealna vrednost zaslužkov spodarskih organizacijah. Seve- Je zavarovana s posebnimi mogoče te možnosti ures- • 1 ničiti v vsakem posameznem Ukrepi j podjetju le, če delavci ali usluž- j Ukrepi in predpisi zveznega ■ benci izpolnijo pogoje, ki jih1 družbenega plana o obsegu in- \ predvidevajo uredbe in ki jih i vesticije v letošnjem letu, o pred- podrobneje predpišejo gospodar-Tmenem postopnem porastu pre- ske organizacije s svojim tarif-Jernkov jn osebne potrošnje ob istočasni rasti proizvodnje, o Ustalitvi položaja na trgu itd. (Zvezni družbeni plan za leto j35- 9. poglavje: Investicije — i 10. poglavje: Trg in potrošnja prebivalstva) določajo in varuhi*3 realno vrednost zaslužkov, v Predvidevanja zveznega druž-. enega plana o ravni investicij J1 Položaju na trgu jasno po-Vedo naslednje: i. a) da je za izboljšanje živ-Jenjske ravni in ohranitev pred-mevanih proporcij potrebna a.jdoslednejša gospodarska di-ClPbna in podrejanje splošnim gospodarskim predpisom; .. h) vsako nominalno povečalo zaslužkov brez istočasnega P°vecanja obsega proizvodnje bi osno porušilo splošno družbene: Pjoporcije in vplivalo na poslab- i nJe življenjskega standarda; | viaC obseg proizvodnje, pred-n oen z družbenimi planom, je . „ r®a proizvodne zadolžitve za osp0(Jarske organizacije, na novi katere se mora razdeliti ^redvideni plačni fond; d) predviden je notranji pre-r^k v potrošnji, to je v struk-.Uri potrošnje, in sicer v korist Udustrijskih proizvodov; e) Izboljšanje življenjske rav-l 1 sloni na predpostavki, da se o obseg proizvodnje zaradi na-8 aJevanja po učinku povečal in 2. določen znesek dobička, odvisen od vrednosti prihrankov pri materialu za nagrade delavcem in uslužbencem, ki so te prihranke dosegli, in podobno.« Uredba o celotnem dohodku gospodarske organizacije in njegovi delitvi — člen 46. »Iz dela dobička, ki je namenjen za povečanje plač, se najprej izločijo premije za prihranke pri materialu, za prahranke pri drugih stroških, za boljšo kakovost, za boljšo organizacijo dela in za racionalizacijo pri poslovanju, ostanek pa se razdeli med delavce in uslužbence glede na njihov delež pri uspehu gospodarske organizacije.« Uredba o celotnem dohodku gospodarske organizacije in njegovi delitvi — člen 47. Iz teh določil je razvidno, da se po zakonitih predpisih mora, kjer je to možno, meriti delo po učinku in tako tudi nagrajevati ter da uredba dopušča nagrajevanje po učinku. Prav tako pa tudi jasno vidimo, da v družbenem planu predvideno povečanje plačnega sklada temelji na predpostavki, uslužbencem za prihranke pri s® bo dvignila količina pro-materialu in rirntrih stroških ! izvodov zaradi nagrajevanja po učinku m zato omenjena določila ne gre razumeti kot pogoj za linearno poviševanje zaslužkov. V gospodarskih organizacijah bo seveda treba pri sestavljanju tarifnih pravilnikov točno določiti pogoje, kdaj in zakaj lahko posamezni delavec dobi premijo za prihranek pri materialu, za prihranke pri drugih stroških, . . __ za boljšo organizacijo dela itd. grade delavcem in uslužben- Ce bodo delavci te pogoje izpol-ppm tl er> nrihrank«, rln_ njevali, bo nedvomno naraščala proizvodnja oziroma se bodo proizvodi pocenili in to bo upravičevalo njihove zahteve po zvišanju prejemkov. nim pravilnikom. Poglejmo ne-1 kaj teh določil. »Plače delavcev in uslužbencev, ki se izločijo pred ugotovitvijo dobička, so: a) plače, obračunane po času oziroma po učinku na podlagi tarifnega pravilnika; b) izdatki, ki se priznajo kot plače.« Uredba o celotnem dohodku gospodarske organizacije in njegovi delitvi — člen 31. V 59 členu iste uredbe, v točki 6, je tole določilo: »6. Nagrade delavcem in materialu in drugih stroških sodijo med obveznosti iz dobička po zakonu.« »Z okrajnim družbenim planom ali s posebno odločbo okrajnega ljudskega odbora se lahko predvidi, da izloči gospodarska organizacija še pred delitvijo dobička po 44. členu te uredbe: 1. določen odstotek prihrankov pri stroških za na- njo raven proizvodnje in dosedanjo raven sredstev za proizvodnjo. Pri vrednostnem ocenjevanju, to je pri določitvi tarifne postavke, pa je treba upoštevati strokovno izobrazbo, ki je potrebna za opravljanje dela, delovne pogoje na delovnem mestu in odgovornost za vodstvo dela. Seveda ta določila niso mišljena kot administrativne kvalifikacije, ampak gre v ekonomskem smislu za razlikovanje med enostavnim in kompliciranim delom, gre za splošne delovne pogoje, ki vplivajo na večje ali manjše izrabljanje fizične kon- (Nadaljevanje na 4. strani> Jože Jager, predsednik delavskega sveta »Litostroja«, in tajnik ljubljanskega sindikalnega sveta France Borštnik na seminarju cem, ki so te prihranke dosegli. Za prihranke pri stroških lahko gospodarske organizacije nagrajujejo delavce in uslužbence tudi meznih obratih; po posa- Normiranje je predpogoj za ugotavljanje uspeha pri delu 1 — m P stvi za proizvodnjo, ki se prav v današnjih dneh z ustanavljanjem komun razvija na višjo stopnjo. Izobraževalno delo je zavzemalo o delu sindikalnih organiza-cji ves čas zelo pomembno mesto. Ta dejavnost je bila najraznovrst-nejša: od teoretičnih predavanj, političnih in ideoloških krožkov, seminarjev in tečajev, pa do splošno izobraževalnega dela in pozneje predvsem ekonomska in strokovna vzgoja. Sindikati so I Rast proizvodnje in obenem ; prav tako ustanavljali knjižnice, s tem rast prejemkov lahko pri-i čitalnice in podpirali ter razvi-čakujemo le, če bodo podjetja jali amaterska kulturno umetni-1 čim dosledneje uveljavila nagra-! ška in prosvetna društva. Po ob-1 jevanje po učinku dela. Pred- novitvi delavsko prosvetnih dru-pogoj za ugotavljanje uspeha štev »Svoboda« so le ta društva , pri delu je normiranje. Splošen postala žarišče delavske prosvet-I obseg plačnega sklada pri ob- ne dejavnosti, sindikati pa, ki stoječem nivoju proizvodnje je imajo nedvomno bogate izkušnje, določen z družbenim planom. Na »Svobodam« v tem delu uspešno temelju z družbenim planom do- pomagajo in jih podpirajo pri zbi-ločenega plačnega sklada in se-1 ran ju. materialnih sredstev, brez danjega nivoja proizvodnje je; česar si kulturno prosvetnega Družbeni položaj sindikatov terja, da prevzemajo VSE VEČJE ODGOVORNOSTI (Nadaljevanje s 1. strani) števamo, da je bila večina mate- i izboljšanje življenjske ravni de- nujno zlo in ponižanje mezdnega riala o ta namen potrošena o. delavca, ki je prisiljen prodajati prejšnjih časih, po nižjih planskih svojo delovno silo, kakor je to v cenah, in da tukaj sploh niso upo-kapitalističnem sistemu, temveč je \ števana sredstva, ki so jih dali o produktivno delo kot izvor oseh ta namen sindikalni sveti in po-dobrin in blagostanja dobilo pri družnice, potem vidimo, da je bilo nas tudi svoje častno priznanje, I doslej v vzgojne namene vloženo kakršno lahko dobi samo o socia- I precej in da bo treba tudi o holistični družbi, kjer velja osnovno j dvče bolj sistematično dajati po-načelo, da se vrednoti človeka trebna finančna sredstva za iz-po delu. V naši socialistični do- gradnjo kulturno prosvetnih ob-movini je proizvodno delo dobilo jektov. prvič v zgodovini najvišje prizna- j Delavski sindikati so svoje de-nje. Delavcem je bilo izročeno go- looanje v preteklem razdobju spodarstvo v upravljanje. S tem usklajevali s splošnim družbenim je bilo o praksi uresničeno na- j razvojem. Zaradi tega je tudi "" čelo, da neposredni proizvajalci tudi neposredno upravljajo s sred- \ - t- m iljf || ainik Republiškega odbora Sindikata rudarjev Slovenije 02e Piki in Rudi Bregar, član predsedstva Republiškega sveta, živahno razpravljata o plačnem sistemu. treba zasnovati norme, to se pravi materialne zadolžitve, ki jih morajo v predpisanem času izpolniti delavci, če si hočejo pridobiti pravico do zaslužka. V podjetjih se morajo pri normiranju ravnati po tehle predpostavkah: Upoštevati je treba plačni sklad, predviden z druž- nje važen mejnik uvedba organov delavskega upravljanja v naših gospodarskih organizacijah in družbenega upravljanja na drugih področjih družbenega življenja. Če je bila, zlasti v začetku, neposredna vloga sindikatov v sami proizvodnji in gospodarstvu več ali manj operativna, je po izvolitvi delavskih svetov postala kot najvažnejša naloga sindikatov pomoč organom delavskega upravljanja, da se čimbolj usposobijo za izpolnjevanje svoje funkcije, ter skrb za intenzivnejšo gospodarsko in strokovno vzgojo članov. Gre za najtesnejše sodelovanje med sindikalnimi organizacijami in delavskimi sveti, ker sta to dva organa enega in istega razreda. Sindikati so neposredno sodelovali pri volitvah prvih delavskih svetov, ki so bili ustanovljeni še pred zakonom o delavskem upravljanju. Ti so bili kot posvetovalni organi izvoljeni samo v nekaterih delovnih kolektivih, vendar so odigrali pomembno vlogo pri zbiranju prvih izkušenj in pri iskanju primernih organizacijskih oblik. To je omogočilo, da smo razmeroma o kratkem času benim planom, in dalje doseda- 110 milijonov dinarjev. Če upo- udejstvovanja ne moremo misliti Iz lastnih sredstev in iz sredstev zvezne in republiške vlade je I namreč dikatov „ , dal za kulturno prosvetno delo, za I spodarske fizkulkuro in ljudsko tehni . . 166 milijonov dinarjev in od tega I v našem družbenem razvoju zneska samo za investicije skora j I odprli novo zgodovinsko razdobje samo Republiški svet sin- ilshko uzakonili sistem delavskega v desetletnem razdobju I upravljanja, ki velja za vse go-’ i delo, za | spodarske organizacije, in s tem tehniko ' praktično pričeli novo razdobje nd fesa iv našem družbenem razvoju ter kaj_jePa se kajpak niti Kitajci ni Čang nc strinjajo, čangov zunanji riška je pred kratkim izjavil: »Aroe-i^sknsii. a h* zagrešila zločin, če bi stom d* Preprečiti kitajskim nacionali-*0>itinci]atu b' osv°bodili svoje brate na »Krdelo banditov« na J>ravzaprav podpirajo A m eri- enakih protikomunističnih prenapetežev. obale, opnstiia naj biJ alTcijo proti For-Am°r-,°.Z1? 1>ust,inl0 be,scd°nji,™ Taksen je torej režim, ki ga nmeri- mozi in Peskadorom, ne da bi se od- ^davnjA?lcriski general Joseph Stilwell, sv: -*-«*--* —----------------i —»-»- --------------r----- ----»*- čang K dolgoletni vojaški svetovalec v imel . .Sek°vem glavnem štabu, je So v°lj Priložnosti, snoznati. kakšni vijo konec Čang-Kaj-šekovi vladi v Tajpehu (glavno mesto Formoze).« Kajpak so v Ameriki tndi takšni, ki Čanga na vso moč hvalijo kot »demokrata«. Med njimi so tako znana imena, kot so na primer Me Carthy, general Me Arthur, senator Knowland, ki ne izpust^ nobene priložnosti, da ne bi pri- katerem bi obstajali dve Kitajski" dru-poročal ameriški vladi »preventivne« gi, zlasti Angleži, pa vidijo rešitev, po vojne proti Kitajski in še dosti njim kateri bi dobila Kitajska otočje vzdolž kitajske obale, Eisenhowerjeva poslanica Kongresu pa o Peskadorih in Formozi. Angleži si razlagajo to kot željo Amerike, da bi. dosegli premirje; ne da bi se medsebojno obtoževali za to, kar se je zgodilo v preteklosti. Ameriški . politiki se vnemajo za takšno premirje, po ..................... Kitajski, * So £ v°lj priložnosti, spoznati, ka ^HeniA5 Kaj-šek in njegovi. Njej je 2anio°i nj*h n* nič kaj laskavo. llilnain a l je krdelo banditov, ki VK»i,_n°“ene druge skrbi kot da kakšni 'ole jego . T< ‘dasfk® Seao obdrže na oblasti. Denar, ^e?ovpP? ?aj’ to Je cilj voditelja in l2sdjev»« • ke* Intrige, laži, dvoličnost, p0služ,,i^e’ to so sredstva, ki se jih • Na irJO’ b* dosegli svoj cilj.« zav«?rm?zo Je prišel čang Kaj-šek p°zdraviiJeVia ec’ prebivalstvo pa ga je ponskp. -P kot osvoboditelja izpod m. 7 ^Pacije. Toda hudo so se zi račun Pot*ietja ter čez noč obogateli Fes je povedal novinarjem, da ji se je /0a?°fnjc:Jli prebivalstva. Le-to Jik Jang šan v sklopu otočja, ki kaj popustiti, bi bilo za Kitajce morda sprejemljivejše, če bi prišla Formoza za nekaj časa pod skrbništvo Organizacije združenih narodov, po določeni dobi pa bi bila avtomatično priključeno Kitajski. S tem bi to vprašanje za nekaj ča sa odložili z dnevnega reda. Malo verjetno pa je, da bi se Amerikanci odrekli Formozi — od tega pa je odvisna usoda miru na Daljnem vzhodu. Londonski »Manchester Guardian« je te dni zapisal: »Šibkost nove Eisenho-werjeve politike je v tem, ker prav nič Tr . v • i • i . ne doprinaša k uresničevanju glavnega Kakšna naj bi bila rešitev Cilja - koncu vojne na Daljnem vzho- du. Ali ZDA ne tvegajo, da se še same Ameriško politiko na Daljnem vzho- zapletejo v vojno, ko dajejo Čang Kaj- du, zlasti v Evropi, močno kritizirajo, šeku pomoč v letalstvu in mornarici ter Angleška vlada je doživljala. te dni v groze, da bodo napadli koncentracije sil parlamentu hude ure, ko se je le pre- na kopnem? Ali v Wasbingtonu ne vi- več odkrito postavila na stran Ameri- dijo, v kakšno globoko zmoto padaj' kancev. Zunanji minister Eden je iz- Res bi se lahko zgodilo, da bi ost .... . - ... . Javil, da se angleška in ameriška vlada ZDA osamljene, če bi se zapletle nikov s filipinov na hormozo. Štirje ru- stalno posvetujeta, kakšne ukrepe bosta kakšno nepremišljeno vojno avanturo, moškim vodam, Eisenhower pa je zahte- podvzeli. Vprašali pa so ga, ali so ame- Spor je sedaj pred OZN, pred tisto silci so izpluli iz Smgapura proti for- riške pomorske sile krenile proti For- organizacijo, ki je decembra lani ob- .... .j ......mozi po takih razgovorih, v katerih so sodila Kitajsko, ne da bi jo zaslišala, Amerikancem pojasnili angleško stali- da krši določila pogodbe o premirju na sce. Vpraševale! so ostali brez od- Koreji, ker je obsodila 13 ameriških ie- govora. _ talcev. Zato ni čudno, če se Kitajci bolj Vodja laburistične opozicije v angle- ogrevajo za takšno konferenco, kakršno škem parlamenta CJement Attlee je je bila v Indokini, kot pa za to, da bi ostr,° grajal politiko vlade in izjavil, da reševala spor z Ameriko v OZN. Na tej [ja lani in nrpncfnvl m fnpmnclri n.Aklnm m........4 L-nnln.....:---L: L :l _ a_i_ * v praksi socialističnega gibanja. Sindikati so organom delavskega upravljanja posredovali svoje bogate organizacijske in politične izbo je očitno, da mora vsaka stran ne_ I kušnje ter S svojim delom bistve-—u v:.. — ir:.-:— —j. no pripomogli, da se je sistem Položaj se je zaostril Položaj okrog Formoze se je zaostril, ko so se Mao Ce Tungove čete pred nekaj dnevi izkrcale na otoku Jik Jang Šanu in Tačen. Ta otoka ležita kakih 200 milj severno od Formoze prav tako blizu kitajske celine. Amerikanci so brž poslali eskadro reaktivnih bomb- ja- val od senata izredna pooblastila, da zmo- sme uporabiti oborožene sile za zaščito t™..Je Ze tQi_ -j---- ™ ji*. J“6.‘ .* J t U v. 1 PV,,UKU m izjavil, aa rcacvaia spor z AmeriKo v UZ.iv. IVa tej » lJe unori ^ ,eta ,uPr,°- se ,ani 50 blh zasedli Kitajci delno ze maja lani m predstavlja formoski problem nevarnost konferenci pa bi bilo treba vendarle a(*ušii; Can8 Je vse upore v krvi to takrat ni izzvalo posebnega odmeva nove vojne. »Laburistična stranka,« je urediti vprašanje sprejema Kitajske v ... Korun,.-• ^ in da otočje Tačen ni pomembno za dejal Attlee, »se ne more strinjati z to mednarodno organizacijo. Iiammers- ‘Vtona, J 4® Cangovih veljakov je to- obrambo Formoze. Dtilles je dal torej mnenjem, da je Formoza važna točka v kjiild, generalni tajnik OZN, je prišel ^fbeti Jlh. je še v Ameriki začelo vedeti, da ZDA tudi sedaj ne bodo in- ameriškem obrambnem sistemu. Labnri- iz Pekinga s prepričanjem, da se dajo ^bkojnš® SVoJe denarje, ki mu jih tako tervenirale. Napad na to otočji Public. il10 .dajejo, časopis »New Re- sicer za agresijo, o kateri naj dainm °*tobra 1951. leta pisal: »Za- previjala OZN, ves spor pa potemtakem P«r j_J formozi 300 milijonov letno, prepušča Organizaciji združenih narodov. ko« mars--Stkrat Dokl • dajs oraznmi med i'j dair»m 'p,uw*° ieia pisai: »za- juo»ijaia v/izti, »cs : * ar je v^° Ir°rmozi 300 milijonov letno, prepušča Organizacij estirm.4 Vfiv Indiji in več Vsa prizadevanja zahodne diploma- zaliodnoevropski drža- cije so tedaj usmerjena na to, da bi ”‘aio7n bo Čang Kaj-šek upravljal ustavili sovražnosti okrog Formoze. Spor Sr9c. ’Nr_to.llko časa mečemo denar je prišel tudi jared v-----------—* 11 sti ne bodo podprli vlade, če bi se An- izgladiti »mnogo širši nesporaznn glija zapletla v vojno s Kitajsko zaradi Kitajsko in ZDA, če bi Kitajsko . ... ameriške politike do Formoze«. Laburisti čim prepričali o pomirljivem duhu n j' smatrajo Formozo za del Kitajske, ne pa nega nasprotnika«. VVashington doslej je prišel tudi uey , -“-misiiuu režim je p ropa- je na predlog n? iz ZDA5?- odst°tkov njegovega uvo- Ijal o »sovražnostih na področju neka->. evalni “^“sirajo ameriški davko- terih otokov ob obali kitajske celine«. • . ’n„ -160 . ^.nsa mečemo ijevt>fiool*naVs.^^.nI režim je propa- Varnostni svet, ki ve Zelandije^ razprav- v$e1 r! \\ *. Odgovorni smo za Formo- Na sejo Varnostnega sveta ni igrava , otIeJ’ dokler se bo policijska povabiti tudi Mao Ce Tungovo ‘Jen,, a/0I)arske klike rogala našim ci- čemur ZDA očitno niso nas ameravajo i Kitajsko, nasprotovale, za postojanko v ameriškem obrambnem sistemu. Attlee je v »Daily Heraldu« razložil svoj načrt: 1. čang Kaj-šeka je treba poslati v pregnanstvo. 2. Formozo je treba nevtralizirati, zatem pa izvesti plebiscit, na katerem bi ljudstvo odločilo, ali želi kljnčeno h Kitajski. 3. Formozo je treba izločiti iz ame- biti pri- ih- • Ali • • e Kllke rogala našim ci- čemur a očitno niso nasprotovale, >. rormozo je treba izloči JJdbio n P°Jdimo s Formoze, ali pa vze- kar ocenjujejo kot izraz Eisenhowerje- riškega »obrambnega obroča«. Eri tem9Se vse posledice naše akcije, vega »državljanskega poguma«, saj se Na dve od teh treh točk bi Kita V vIado <^a °Pnstimo negotovo upanje skupina senatorja Knowlanda odločno bržčas lahko pristala. Zelo težko pi *- lane-Kaj-šeka nad Kitajsko in zoperstavlja taki ideji. verjeti, da bi pristala tudi na dr svobodoljubnim prebi- Pozornost je vzbudilo, oze in Kitajske, da napra- vozelandski delegat le o Kitajska a je rngo, da govori no- saj bi tak sklep spet pomenil vmešava- dobre volje in to je otokih vzdolž nje v kitajske notranje zadeve. Danes, četek. ni dal takih dokazov. Toda stik med OZN in Kitajsko je bil s Hammerskjoldovim obiskom vzpostavljen. OZN je Kitajsko s tem priznala »de faeto«, kar pomeni do neke mere zmago Pekinga, saj so v OZN vendarle spoznali, da se brez Kitajske ne da reševati vprašanj na Daljnem vzhodu. Da bi le pri tem »de faeto« ne ostalo. Danes je še težko reči, kako bo s Formozo, tein jabolkom spora in kako bodo to vprašanje uredili. Rahlo upanje je, da je_ na obeh straneh vsaj ueknj '“**'*• precej za za delavskega upravljanja pri nas zelo hitro uveljavil in da je dal o kratkem času zelo bogate in pozitivne sadove. Seveda pa naloge, ki so jih imeli in jih še imajo naši sindikati nikakor niso lahke. Upoštevati je namreč treba, da smo se morali pri socialistični graditvi in pri uvel javljanju socialističnih družbenih odnosov boriti z ogrom- lovnili ljudi, potem je treba imeti pred očmi, da je ta prehod možen samo v določenih okvirih postopnega spreminjanja delitve nacionalnega dohodka. Seveda pa še vnaprej ostane kot osnovno vprašanje povečanje proizvodnje in doig storilnosti dela v že obstoječemu gospodarstvu. Če smo v dosedanjem razdobju borbe za napredek predvsem povečevali svoje fizične napore, potem je sedaj osnovno vprašanje, kako z boljšim gospodarjenjem, z večjim znanjem, z boljšo organizacijo dela, s kvalitetnejšo proizvodnjo in z večjo štednjo po-| večeoati produktivnost dela in s ! tem tudi na edino mogoč način I izboljševati življenjski standard. Sindikati, ki jim je skrb za delovnega človeka tudi danes na prvem mestu, morajo dajati svojemu članstvu še večjo pomoč tako pri izboljšanju gospodarjenja, kakor tudi pri izpolnjevanju strokovne sposobnosti in splošne izobrazbe. Poleg čisto zaščitnih nalog najsibo glede varnosti pri delu ali pa zaščite socialnih in ekonomskih pravic vsakega posameznika, imajo sindikati zelo važna opravila pri izvajanju politike nagrajevanja. Nujno potrebno je, da sindikalne organizacije sodelujejo pri urejevanju sistema nagrajevanja in da prevzemajo konkretne dolžnosti. Prav sindikati se morajo najdosledneje boriti za izvedbo socialističnih načel nagrajevanja. To je potrebno ne samo zato, ker je načelo nagrajevanja go vloženem delu, kakor tudi načelo za enako opravljeno delo, enako plačilo, v teh pogojih najbolj upravičeno, pač pa tudi zato, ker je izvajanje tega načela najuspešnejša vzpodbuda za po-oečavanje materialne proizvodnje ter racionalnejšega gospodarjenja, brez česar ni možen niti splošen napredek, niti doig življenjskega standarda delovnega človeka. V to smer morajo usmeriti sindikati osa svoja vzgojna prizadevanja, ker je to osnova za uspešen razvoj organov delavskega in družbenega upravljanja, za razvoj socialističnih odnosov med ljudmi in za neprestano krepitev naše jugoslovanske skupnosti, od česar je odvisen družbeni položaj delavcev, tako materialni kot politični, o naši socialistični skupnosti in kar zagotavlja procvit prave in resnične socialistične demokracije. Osnovna načela, za katera so se odločili naši delavski sindikati ob svoji ustanovitvi pred desetimi leti in ki so jih ves ta čas v praksi izvajali, so resnična proletarska nimi gospodarskimi težavami, z socialistična načela, za katere se zaostalostjo našega gospodarstva in zoper vse posledice take zaostalosti. Ko to upoštevamo nam je razumljivo, da smo mogli te naloge uspešno izpolnjevati samo zalo, ker so našim delovnim ljudem perspektive za bodočnost jasne in ker je o naših organizacijah delalo in še dela desettisoče požrtvovalnih aktivistov, ki poleg svoje redne zaposlitve opravljajo tudi težke in odgovorne naloge v sindikalnih organizacijah. Prav tem nesebičnim in požrtvovalnim delavcem je treba ob tej priliki izreči priznanje, ki ga zaslužijo in kar naj jim bo vzpodbuda tudi za njihovo bodoče delo. Vsem nam je jasno, da se naloge sindikalnih organizacij tudi v bodoče ne bodo zmanjšale. Nasprotno, družbeni položaj sindikatov terja od njih. da prevzaniejo vse Dečje odgovornosti, kar zahteva vse več bolj sistematičnega in bolj preciznega dela. Če smo v dosedanji graditvi industrije, ki je terjala ogromno žrtev, dosegli tako stopnjo, ki nam omogoča postopno zmanjševanje dosedanjih naporov, ter omogoča, da postopno damo več sredstev za bodo borili tudi v bodoče in o tem je tudi zagotovilo, da bodo sindikati v naši družbeni skupnosti po programu Socialistične zveze delovnega ljudstva tudi p bodoče izpolnili vse tisto, kar od njih pričakujejo naši člani in vsa naša socialistična skupnost. Naj živi naša socialistična domovina FLR Jugoslavija! Naj živi tovariš Tito! IZ RUS V februarju bodo zaključili z občnimi zbori cijskih vprašanjih sindikatov. Med drugim so se pomenili, kako bodo proslavljali 10. obletnico sindikatov Jugoslavije. Skleniti so, da bodo sindikalne podružnice zaključile z občnimi zbori že do 10. februarja. Pred dnevi je bil v Rušah posvet predsednikov in tajnikov sindikalnih podružnic s področja tamkajšnjega sindikalnega sveta. Odborniki so razpravljati o poteku občnih zborov sindikalnih podružnic, o delu in o organiza- SEMINAR 0 NAGRAJEVANJU V GOSPODARSTVU Velika odgovornost sindikatov za nadaljnje oblikovanje plačnega sistema (Nadaljevanje s 3. strani) dicije in ki zahtevajo večjo ali manjšo iznajdljivost ter spretnost delavca. S temi predpisi, ki zahtevajo upostavitev meril za delovni učinek, prav tako tudi meril za konkretne tarifne postavke na delovnem mestu, kjer je določena tarifna postavka v razponu, in prav tako meril, po katerih se ugotavlja pravica do premij, kaže na to, da novi predpisi teže za tem, da preidemo do objektivnih meril, na osnovi katerih dobiček celoten višek dela, to je i Tovariš Edvard Kardelj pa je : Izvršni odbor sindikalne po- vse, kar doseže kapitalist iznad iv odgovorih na vprašanja so- družnice sicer nima posebne za-materialnih stroškov, amortiza-: delavca »Rada« ob deseti oblet- dolžitve pri razpravi o osnutku • ■ • 11 * 1 1 Y T).. ,1 .. 1 .. : 1 »n f la n't n/in>Q nravi n i Lrn V OTI n a 1* nll- cije in delovnih plač. Po dolo- potem prizna delavcem go- odc spodarskih organizacij, ki izpolnjujejo zahteve vnaprej postavljenih meril, pravico do posebnega dohodka. To je zelo pomemben korak naprej od stare uredbe, ki je slonela na administrativni razdelitvi delavcev v kvalifikacijske skupine, sicer pa je prepuščala razdelitev dobička, ki ga je eventualno dosegla gospodarska organizacija, subjektivni presoji v podjetju. Poslej bi bilo torej nesmiselno vsako namerno zmanjševanje norm, da bi se na ta način povečal nominalni dohodek delavcev. Nemogoče je tudi nominalno povečanje zaslužkov iznad predvidenega povprečja, razen v primerih, ko je tako povečanje rezultat višje produktivnosti dela. Uredba daje široke možnosti državnim gospodarskim organom v primerih, ko se kršijo z družbenim planom predvideni proporci, ko se uvajajo nerealne norme ali izplačujejo zaslužki preko predvidenega plačnega fonda. Ta pooblastila so potrebna, da zagotovimo uresničevanje določil letošnjih gospodarskih predpisov. Ni vseeno, kako določimo norme Uredba o plačah delavcev in uslužbencev v gospodarskih organizacijah predpisuje v 5. členu, da mora gospodarska organizacija uvesti merila dela, kjer koli je mogoče meriti delovni učinek. S tem določilom je pravilnik o normah obvezen dokument za gospodarsko organizacijo. Uvedba norm je namreč predpogoj za nagrajevanje po delu, na čemer slone vsi gospodarski predpisi in predvidevanja družbenega plana. Norme je treba pojmovati kvalitativno. To se pravi, da pri uvajanju norm ne gre predpisovati samo količino izdelkov, ampak je treba istočasno predpisati tudi normative kakovosti izdelka, normative za potrošnjo surovin in pomožnih sredstev itd. Z normo se ne sme zasledovati izključno količinske strani uporabnih vrednosti, ampak je treba tudi upoštevati, pod kakšnimi proizvodnimi stroški je proizveden določen proizvod. Delavcem je treba za prekoračeno normo izplačevati polni zaslužek. V primeru, da gospodarska organizacija ne dosega dohodka, se sorazmerno v odstotkih zmanjšujejo zaslužki vseh delavcev in ne samo zaslužki, ki bi izhajali iz preseganja norm. Na ta način dobi relativno tudi delavec v slabo situiranem pod- jetju, če prekoračuje norme, višji zaslužek. Ker pa ne dobi pol- nega zneska, ga to nujno sili, da se začne zanimati za splošno stanje v gospodarski organizaciji. Odslej je normiranje sestavni del organizacije proizvodnje Po določilih Uredbe o nagrajevanju delavcev v gospodarskih organizacijah (člen 25, 40 in 41) uvaja norme in zasleduje učinke tehnično vodstvo podjetja (direktor in strokovni kolegij) ter tudi ti organi podjetja sestavljajo pravilnik o normah. Poslej torej ne določajo več merila dela posebni organi, kot je to bilo nekdaj (normirci), temveč je to redno delo tehničnega vodstva v podjetju, opravilo organizatorjev proizvodnega procesa dela. Tako je postalo normiranje sestavni del organizacije dela, kar je tudi edinole normalno. Tehnično vodstvo bo istočasno z drugimi elementi, potrebnimi za materialno proizvodnjo (storilnost dela, količina in kakovost surovin, pogonska sredstva itd.) obravnavalo tudi delovno silo (izurjenost, tehnična disciplina, moralna disciplina itd.). Istočasno z vrednostnimi izračuni materialnih stroškov, ki so zasnovani na tehničnih izračunih, se bodo tudi ocenjevali konkretni delovni učinki delavcev. Tudi pojem dobička je dobil po letošnjih uredbah drugačno vsebino, kot jo ima dobiček v klasični blagovni proizvodnji. V klasični blagovni proizvodnji je ene čilih uredbe o celotnem dohodku gospodarske organizacije in nje- govi delitvi, člen 5, je dobiček samo tisti del viška dela, ki ostane potem, ko podjetje krije materialne stroške, amortizacijo, delavske plače ter stalne obveznosti do skupnosti (obresti od osnovnih sredstev, renta), druge obveznosti (obresti od različnih posojil itd.) in prometni davek. Namen teh določil je, da se zagotovi družbena koristnost podjetja, da je podjetje sposobno ne le biti rentabilno v odnosu do proizvodnih stroškov, ampak tudi v odnosu do družbene lastnine. S tem se družbi zagotovi, da podjetje ni rentabilno, če ni družbeno rentabilno, torej, da se zaščiti koristna uporaba družbenih proizvajalnih sredstev, izročenih gospodarski organizaciji v upravljanje. Prometni davek se ne plačuje od dobička, ampak je obračunan v polno lastno ceno proizvodnje. S tem se doseže določeno razmerje med cenami proizvodov, katerih proizvodni stroški so enaki, potreba po njih pa je zelo različna, tržne prilike pa ne dovoljujejo absolutnega prelivanja vrednosti. Sindikati imajo sedaj večje odgovornosti kot kdajkoli prej O opravilih sindikatov pri uveljavljanju novega plačnega sistema govori vrsta določil v letošnjih gospodarskih predpisih. Sindikati imajo poslej neprimerno večje odgovornosti pri urejanju tarifne politike kot kdaj koli prej. Poglejmo, kaj je povedal tovariš Edvard Kardelj v svojem govoru na Norveškem »Socialistična demokracija v jugoslovanski praksi« o splošno družbenem položaju sindikatov v sedanjih pogojih neposrednega upravljanja delovnih kolektivov z družbeno lastnino: Jaka Kvas, predsednik Republiškega odbora Sindikata kovinarjev in Vinko Šebenik, član predsedstva Okrajnega sindikalnega sveta Ljubljana se med odmorom pomenkujeta, kako je s plačnim sistemom v ljubljanskih kovinskih podjetjih »Prvič, določena zaščitna funkcija je sindikatom ostala. Skupaj s komuno potrjujejo temeljne določbe tarifnih pravilnikov, tako da ima ta pra- nici obnovitve enotnih sindikatov Jugoslavije dejal še tole o vlogi in nalogah sindikatov: »Tu mislim predvsem na vlogo sindikatov v sestavljanju tarifnih pravilnikov in sploh njihovega sodelovanja pri reševanju vseh vprašanj, tarifnega pravilnika. Vendar objektiven družbeni položaj sindikalne podružnice v podjetju terja od izvršnega odbora, da poskrbi za zdravo in napredno presojo tarifnega pravilnika, da zagotovi presojo na temelju težnje, da se čim doslednejše uve- un lese vanju vbcu ipiaouuj, j . „ - . ki se tičejo gmotnega polo- IjJJ* načelo nagrajevanja po žaja delovnih ljudi... Prav tako morajo biti sindikati aktiven organ v boju za zagotovitev pravic vsakega posameznega delavca in uslužbenca, tako na njegovem delovnem mestu v podjetju ali ustanovi, kakor tudi na področju njegove socialne in zdravstvene zaščite. V teh in podobnih okvirih morajo sindikati tudi nadalje skrbeti ?a vsakdanje potrebe delovnih ljudi, zlasti pa si prizadevati, da bodo imeli v načelnih odločitvah družbenih organov, kakor tudi v vsakdanji prak- si enake pravice in enake na- v k°m,uni. učinku. Ta pregled nad nekaterimi določili v gospodarskih predpisih, ki zadevajo sistem nagrajevanja v gospodarstvu, nam je povedal, da je v osnovi odpravljen star sistem nagrajevanja. Čeprav novi predpisi še ne prinašajo idealnih avtomatičnih instrumentov, preko katerih bi zagotovili nagrajevanje po delu, vendar dajejo dve osnovni stvari: 1. omogočajo plačevanje po učinku, 2. prepuščajo vrednotenje dela posameznih delavcev organom za izdelavo tarifnih pravilnikov grade za enako delo in enake usluge, ki so jih dali socialistični skupnosti.« Naloge sindikatov torej niso nič manjše, nasprotno, njihova vloga in odgovornost je porasla, saj aktivno sodelujejo pri oblikovanju plačnega sistema in bodo to vlogo zadržali še tudi vnaprej. Po sklepu Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije sodeluje pri izdelavi tarifnega pravilnika kot zastopnik sindikalne organizacije: a) predstavnik krajevnega sindikalnega sveta, b) predstavnik Republiškega odbora strokovnega sindikata za podjetja, ki jih vnaprej določi Republiški odbor omenjenega sindikata. Tako postane izdelava tarifnega pravilnika metoda vskla-jevanja treh interesov: a) gospodarskega podjetja kot gospodarsko pravne enote, b) gospodarskega področja kot celote gospodarskih in družbenih prizadevanj na določenem področju, c) delavcev in njihove težnje za uresničenjem načela nagrajevanja po delu. Tudi sindikalne organizacije v podjetjih imajo določene dolžnosti Sindikalni odborniki bodo lahko pravilno vsklajevali te interese, če bodo poznali gospodarske predpise, položaj na svojem področju in gospodarstvu v državi sploh in če si bodo prizadevali vsak v svojem podjetju čimbolj dosledno uresničiti načela novega plačnega sistema. Izdelava norm je sicer stvar tehničnega vodstva gospodarske organizacije. Toda z normami se vzpostavljajo temeljna sorazmerja v vrednotenju dela posamez Plačni sistem, ki ga sedaj uveljavljajo, še ni popoln, ker je to zamotan in dolgotrajen proces dela. Vendar pa smo letos le stopili pomemben in odločilen ko- I USPEL SEMINAR Na dvodnevnem seminarju so se odborniki sindikalnih podružnic ljutomerskega okraja seznanili z letošnjim družbenim planom, tarifno politiko in nalogami sindikalnih podružnic v bodočih komunah. — Predavanja ljudske univerze se je udeležilo 450 ljudi. — Do konca feberuarja bodo po vseh podružnicah občni zbori. __ V počastitev desetletnice obnovitvene konference sindikatov pripravljajo svečane akademije Okrajni sindikalni svet v Ljutomeru je že ma svojem tretjem plenumu razpravljal o vzgoji svojega članstva. Skleniti! so začeti z rednim študijem in predavanji v vseh sindikalnih podružnicah. Obenem je Sindikalni svet sklenil or- rak naprej od starega centrali-! gamizinatiseminarje za odbornike stičnega administrativnega nači- smdik-alniih podružnic m delav-na nagrajevanja k bolj sprošče- škili svetov. nemu nagrajevanju. Nov način j Na dvodnevnem seminarju v nagrajevanja bo seveda obrodil! Ljutomeru, ki ga je vodni tajnik prav toliko plodov, kolikor bolj, Republiškega sveta RSS tovariš Bore, je bilo 98 tovarišev. Raz pravi ja K so o našem gospodarstvu v zvezi z letošnjim družbenim planom, o družbenem standarda, pridobili nešteto izkušenj, tako sestavi letošnjih tarifnih pravil- i hodo slavnostne akademije s da bomo lahko z njimi v nasled-' mikov, proizvodnji, normah, de-, Cistlim programom, ki ga pri-njih letih še bolj izpopolnili si- lovna dnsciplmii in nalogah, sindi- . pravljiajo društva »Svobod«. r Stane F«i* dosledno ga bomo uveljavili v vsakem podjetju. Pri praktičnem uresničevanju letošnjih predpisov o nagrajevanju pa si bomo ljutomerskega okraja se pripravljajo na občne zbore, ki bodo ves januar in februar. Prav tako pa se vsepovsod pripravljajo na proslavo desetletnice obnovitve sindikatov. V Ljutomeru in Gornji Rad- s darstvu. K STATISTIČNEMU POPISU V SINDIKALNIH ORGANIZACIJAH TO DELO NI ODVEČ Novost? Odvečno delo? Marsikdo bo ta posel krstil z birokracijo. Ne. Ne eno ne drugo. Res je le, da gre za važno stvar, ki bo koristila sindikatom, predvsem pa sindikalnim vodstvom. Prav nič ne bo škodovalo, če ob tej priložnosti spregovorimo nekaj besed o uporabi statistike na sploh. Zanimivo je. da je že 600 let pred našim štetjem ugotovil neki glavar Kitajske, da je težko vladati, če ni podatkov o površini države in številu prebivalstva. Menda se je od takrat začela uporabljati statistika in je v veljavi vse do danes, ko se je zaradi velikih družbenih sprememb močno spremenilo lice sveta in življenje prebivalstva. Statistika je torej v veljavi že stoletja in stoletja, to delo opravlja nešteto strokovnjakov, statistiko uporablja vsakdo, ki se nih delavcev. Zato mora gospo-i ukvarja z javnimi ali družbenimi darska organizacija v podjetju vprašanji. skrbeti za to, da so norme de- j Razveseljivo je, da tudi vedno jansko v skladu z določili tarif- večje število odbornikov sindi-nega pravilnika, da se delo nor- kalnih organizacij pregleduje in mira dejansko po načelu za bolj- izkorišča podatke iz raznih Staše delo boljši zaslužek in da v trstičnih biltenov. Lanskoletna podjetju neprestano prouču jejo poročila številnih sindikalnih sve-norme in učinek, ki so ga do- tov in republiških odborov niso segli na podlagi nagrajevanja po bila bogata samo zaradi politične učinku. vsebine, temveč tudi zaradi po- vilnik v določenem smislu pomen kolektivne pogodbe. S ta-' kim sodelovanjem pri potrje- OBČNI ZBOR SINDIKALNE PODRUŽNICE ŽELEZARNE STORE vanju tarifnih pravilnikov sindikati posameznih panog zagotavljajo enotno raven ustreznih osnovnih plač za isto delo. V izpolnjevanju tarifnih pravilnikov sindikati skrbe tudi za zaščito pravic posameznega delavca nasproti organom podjetja ali drugim krajevnim činiteljem. Drugič, sindikati hkrati pomagajo spraviti v sklad neposredne gospodarske koristi vseh delavcev s koristmi posameznih delovnih kolektivov tako, da se bore za to, da so gmotne in druge pravice delavcev povsod zagotovljene na isti način, in celo tako, da se bore proti možnim sebičnim težnjam posameznega delovnega kolektiva, ki bi utegnile škodovati drugim kolektivom. Tretjič, sindikati naj pomagajo delavcem, da se bodo čimbolj usposobili za svoje naloge v organe samoupravljanja v proizvodnji in komunah, da bodo čimbolj razumeli svoje pravice in vlogo ter da bodo lahko kar najbolj razvijali svoje pobude v proizvodnji. Zato skrbe zlasti za gospodarsko, strokovno in drugo izobrazbo delavcev kakor tudi za njihov kulturni napredek.« z Za napredek kolektiva Delavsko enotnost v vsako delavsko hišo Te dni so v Železarni Štore rega prostovoljno vplačujejo vsi izvolili nov upravni odbor sindikalne podružnice. 500 delegatov, ki so zastopali delovni kolektiv, je izvolilo nov odbor z malo izjemo z vsemi glasovi. Razprava je bila zelo živahna in usmerjena k nadaljnjemu razvoju podjetja in k odpravi vseh pomanjkljivosti, ki se še pojavljajo v železarni. Sprejeli so tudi poročilo odbora »Hitra pomoč«, ki ima svoj svoj sklad, V kate- Več elektrike v Črni gori Te dni je bil sestanek odbora za gospodarstvo Ljudske skupščine Čme gore. Pretresali so predlog republiškega družbenega plana za 1955. leto. Odbor je spre- oslem po 10 dinarjev meseč-Ta odbor nudi pomoč pred- zaposleni no. vsem v smrtnih primerih in prevzame vse stroške za dostojen pogreb umrlega člana. To je res priporočljiva in posnemanja vredna pomoč tudi za ostale sindikalne podružnice. Že tretji dan po občnem zboru se je sestal nov sedemnajst-članski upravni odbor ter si razdelil delo. Postavili so si naloge in smernice za izobraževanje članstva, pomoč pri ustanavljanju komun, napredek podjetja itd. Razveseljiv je sklep, da bodo pridobivali nove naročnike Prešernove družbe in bralce sindikalnega lista »Delavska enotnost«, ki si mora utreti pot v vsako delavsko družino. Ce se bo novoizvoljeni upravni odbor datkov, podprtih s številkami. Poglejmo na primer, kaj vse nam pove statistika. V brošuri »Nesreče pri delu« najdemo podatke, da se je od leta 1946 do 1952 ponesrečilo največ mladih delavcev in to v starosti od 18 do 25 let. Vsako leto se je povprečno ponesrečilo 25,6 °/o mladih delavcev. Ce dodamo k temu še mladoletne, narastejo nesreče na 36,98 °/o. Ali vemo, koliko bolehajo naši delovni ljudje? V letu 1951 je bilo v Sloveniji bolnih do tri dni 13,94 %>, do 7 dni 27,7°/», nad osvetljeni s številkami, kažejo smer našega nadaljnjega dela. Kakorkoli je prav, da koristno uporabljamo že razpoložljive podatke, je hkrati tudi res, da potrebujemo sindikati svojo statistiko, ki bo upoštevala naše potrebe, kajti pri tem gre za to, da dobimo pregled o izvršenem delu sindikalnih organizacij in da izkoristimo podatke, oziroma analize, za nadaljnje delo. Prav zato, da bi imele naše sindikalne organizacije na razpolago vsaj nekaj važnih podatkov, se je Republiški svet zveze sindi- mesec dni pa je bolehalo 15,43 °/o, katov za Slovenijo odločil izvesti zavarovancev. V omenjenem letu statističen popis. (Ta svoj sklep je bolehalo do 7 dni 79.163 zapo- je objavil v pismu, ki ga naj- slenih oseb. Zvezni statistični zavod je objavil v svojih biltenih, da je v letu 1951 okoli 5 milijonov rednih pivcev popilo alkohola v vrednosti 90 milijard dinarjev. Na enega pivca oziroma družino odpade letno 18.000 dinarjev izdatkov za alkohol. Ta zavod je na osnovi zadnjega popisa ugotovil, da je pri nas kakorkoli zaposlenih skoraj 8 milijonov oseb. 35,5 %> zaposlenih pa nima prav nobene šolske izobrazbe. Podobnih podatkov je še veliko. Marsikaj nam povedo. Seveda se razume, da statistika ni sama sebi namenjena, ampak sili družbo in sili družbene organizacije, da na podlagi podobnih ugotovitev nekaj store. Ali naj pustimo vnemar težko vprašanje dete v »Delavski enotnosti« dne 30. decembra 1954.) Statistika je torej zelo važna in zato to delo ni odveč. J. J. Z OBČNEGA ZBORA SINDIKALNE PODRUŽNICE VRHNIŠKE OPEKARNE SLABO SO SE ODREZALI Na okrajnem odboru sindikata gradbenih delavcev v Ljubljani so nam povedali, da so pred kratkim imeli gradbeni delavci opekarne na Vrhniki občni zbor. Občni zbor je kar dobro potekal in tudi volitve so bile v redu izvršene. Toda potem...! Odbor se ni mogel konstituirati, ker novoizvoljeni odborniki niso hoteli sprejeti funkcij v sindikalnem od- nesreč mladih ljudi? Ali nam šte- boru. Vse kaže, da so se v sindi-vilo bolezenskih izostankov do kalni podružnici Vrhniške opckar-7 dni ne pove res nič več kot to. ne slabo pripravili na občni zbor. da ljudje bolehajo? In izdatki za Najbrž bodo morali obnoviti vo-alkohol? Ali se je kdo spomnil ob li.tve in izvoliti druge odbornike, tem izdatku, da izdamo toliko za . ki bodo voljni delati v sindikalni socialno zavarovanje. I podružnici. In še nekaj. Pogovoriti Problemi so številni. Družbena ! se bodo morali tudi s člani Zveze organizacija, kot so sindikati, ne komunistov v kolektivu, ker tudi morejo in ne smejo mirno mimo njihovi člani niso hoteli prevzeti tako važnih vprašanj. Problemi, sindikalnih funkcij. f. m. OBČNI ZBOR RUŠKIH GOZDNIH DELAVCEV Koruznega zdroba ni dovoli Minuli teden je imela med liko novih naročnikov na »Delav-prvimi občni zbor sindikalna po- sko enotnost«. Redno so skliceval1 družnica delavcev Gozdne uprave članske sestanke. jel predlog plana, ki predvideva povečanje proizvodnje električne sindikalne podružnice Železarne energije v 1955. letu na 22 mili- Štore celo leto zavedal, da je vran«c jonov kilovatnih ur, rdečih in večina uspehov odvisna od nje- „ , belih boksitov 58.000 ton, pre- govega bodočega dela, ne bo tež-moga 70.000 ton ter cinka in svin- kot pritegniti k delu tudi neka-ca 12.500 ton. I tore mlačneže. V. J. v Rušah. Občni zbor je biil dobro obiskan, saj so prišli delavci iz najoddaljenejših krajev kot iz Smolnika, Fale, Selnice itd. O delu sindikalne podružnice v minulem letu sta poročala predsednik Ivan Gracej in tajnik Jože Člani so v razpravi opozoril1 jikljivosti. Sindikalna podružnica je lani vključila precej novih članov v normah svoje vrste. Pridobili so tudi ve- tud-i na nekatere pom um,— Grajali so to, da v trgovinah manjka koruznega zdroba, ki g9 gozdni delavci največ potrebujejo za svojo prehrano pri delu t planinah. Razen tega so se član1 pomenili še o letošnjem plačnen1 sistemu in sestavljanju tarifnih pravilnikov ter pravilnikov 0 Sk' Ve ko dr za sk- sp dn Odborniki sindikalnih podružnic ljutomerskega področja so dva dni razpravljali o nalogah sindikatov je let Pr na zn Pr; ra; Pr: Va- tak seminar zelo potreben, saj bodo udeleženci ta napotila prenesli v svoja podjetja in tovarne in z njimi seznanili vse delavce. Ob tej priložnosti je v Ljutomeru v okviru Ljudske univerze predaval tovariš Bore o vtisih sindikalne delegacije s potovan ja na Danskem, ter o življenjskem standardu pri nas in drugod. Sindikalne organizacije lijuto- Vilj žga dve še nic ra! vrt dal otr, Do> I je ral sen tov jih nje Pri mi; nih Štu Pol nar rad ost, sini Pa Zna nar tičr del 2 n Vzd čaj: Pre ner jim liti, go\ bor na! To, zbo nik jak Pro o Ra; nih bod Gabrijel Gornjak 1 FEBRUARJA 1955 — ST. 5 SIROM PO NASI DOMOVINI »DELAVSKA ENOTNOST« DRUŽBENI PLAN SLOVENIJE ZA LETO 1955 SPREJET NAŠ ZAKON Minulo soboto je Ljudska Skupščina Ljudske republike Slo-^euije sprejela med drugimi za-konskimi predlogi tudi predlog ruzbenega plana naše republike ? leto 1955. Pred zasedanjem kupščine pa sta Odbora za go-Podarstvo obeh zborov teden ^ razpravljala o tem predlogu. Zasedanje Ljudske skupščine ^sključeno, družbeni plan za tošnje leto je sprejet Za raz-f*ravo o predlogu družbenega pla-a uaše republike sta predvsem Učilni dve stvari: Ljudski poslanci so tehtno raz-Pravljaii^ kako čimbolj smotrno ^porediti investicijska sredstva, vat- m 80 suvuda marali upošte-___2j_da je letos zmanjšan obseg. Obnovljena šola v Prvačini koncu lanskega leta so obno- !ili šolo v Prvačini, ki je bila po- dv j r.nct^ zadnjo vojno. V šoli sta še a e^*i svctli učilnici in razen tega fužinsko stanovanje ter kopal-, ,a; ‘saka učilnica ima tudi umi-a‘"lk s tekočo vodo. ^ .°la stoji na griču, okoli nje je dii -n 0<* tod Je prekrasen razgled 0, , P° okoliških krajih, odkoder °ci radi prihajajo v to lepo, obujeno šolo. L. B. Posebno pomembna pa je bila I aktivno pomagala okrajem in razprava o plačnem sistemu, sto- podjetjem pri tem važnem opra- rilnosti dela, normiranju itd. Odborniki obeh odborov za gospodarstvo so med drugim ugotovili, da smo zadnji čas zelo nazadovali glede norm in števila normiranih delovnih mest v podjetjih. Za to ni kriv samo dosedanji nevzpodbuden plačni sistem, temveč nosijo del krivice za nazadovanje tudi tehnična vodstva podjetij, organi samoupravljanja ■in seveda tudi sindikalne organizacije. Vsi ti organi so se namreč premalo zavzemali za to, da bi obdržali normiranje na dosedanji višini. Pri razpravi o uvajanju norm, rasti storilnosti dela ter plačnem sistemu sploh je bilo čuti več koristnih pobud. Med drugim so ljudski poslanci dejali, da uvajanje norm in prizadevanja za večjo storilnost ne smemo prepustiti spontanosti. Čimprej bo treba temeljito proučiti sistem normiranja in vakladiti norme tako med okraji kakor tudi med republikami. Glede tega bi bilo dobro sklicati tudi medrepubliške konference za posamezne stroke. Z normiranjem bodo imeli predvsem težave v manjših podjetjih. Zato bi bilo dobro čimprej formirati republiško komisijo za plače v gospodarstvu, ki naj bi USPEL TEČAJ V CATESKIH TOPLICAH Precej znanja so pridobili j6 P^rajni sindikalni svet Krško Krško, o družbenem in delavskem vilu. Komisije, ki bodo sodelovale pri uvajanju norm, bi morale čimprej pripraviti potrebno gradivo, da bodo norme vsaj približno vsklajene med podjetji in da jih bodo v podjetjih realno določali. Od realnib norm, od pravilnega nagrajevanja po delovnem učinku je namreč odvisna rast storilnosti dela v letošnjem letu in izpolnitev vseh predvidevanj družbenega plana. Z OBČNEGA ZBORA SINDIKALNE PODRUŽNICE TERMOELEKTRARNE V TRBOVLJAH Razširili bodo kotlovnico Na svojem občnem zboru so člani sindikalne podružnice Termoelektrarne v Trbovljah razpravljali o delu podružnice v minulem letu in raznih gospodarskih vprašanjih svojega podjetja. Največ so razpravljali o gradnji kotlovnice, ki bo dajala 120 ton pare na uro. Sklenili so, da bodo postavili kotlovnico do konca leta. Dela opravlja avstrijska tvrdka »Panker« z Dunaja skupno z delovnim kolektivom PISMO RUDARJA Z URŠLJE GORE Rad bi napisal kaj lepšega O nas rudarjih, izpod Uršlje gore, se malo sliši. Delamo pač na planini, ki je visoka 1500 m in smo skoro povsem odrezani od sveta. Novice izvemo šele, ko so stare. Vendar je tudi med nami nekaj rudarjev, ki z veseljem prebiramo »Delavsko enotnost«, Na Uršlji gori odpiramo nov rudnik svinca. Dvajset delavcev- trboveljske Termoelektrarne. Dvi- | rudarjev čisti stare in nove jame gujejo betonsko lup im jo strehe ter jaške, kjer so pred sto leti kotlovnice za 8 metrov in 60 cm. naši prodniki kopali rudo. Kasne- Ob kotlovnici bodo postavili tur-I bino z zmogljivostjo 20.000 KW. je so ga opustili, ker je bilo težko spravilo do najbližje ceste. NAŠA NOVA PRILOGA Korak naprej v službi posredovanja dela nimi delovnimi mesti v novozgrajenih podjetjih in podobno. Zato se je Republiška uprava za posredovanje dela obrnila na lavcih v našem gospodarstvu,! RSZ za Slovenijo s predlogom, proučevati možnosti zaposlova- j da nvede v tedenskem glasilu nja žena in za delo manj spo- sindikatov Slovenije »Delavski sobnih delavcev, skrbeti za re- enotnosti« stalno prilogo. Repu-liabilitacijo, prekvalifikacijo in bliski svet sindikatov Slovenije zaposlovanje invalidov, zagotav- j je pokazal za to prilogo globoko ljati oskrbnino upravičenim I razumevanje ter rai°^ 3' do 10. januarja organizi-Se ,v Cateških toplicah koristen to toaT, ki ga je obiskovalo 38 jih arjšev in tovarišic iz vseh več-n. sindikalnih podružnic Spod-prj°a Posavja. Sindikalni svet je miaT». scminar, da bi posebno akim odbornikom v sindikal-š+T'Podružnicah omogočil kratek najaktualnejših družbeno btičnih vprašanj. Dostikrat rarVlrcč srečujemo tovariše, ki bi ost i PomaSali v političnem in sind- m or"an™cijskem delu v $>a j lltatu in drugih organizacijah Ztiarv1 manjka osnovno potrebno rJe- Tečajniki so se na semiti^11 seznanili z osnovami poli-dei6 ekonomije družbenega in z ega samoupravljanja ter -.togami sindikatov sploh. Vzrl„-Ca^ i6 potekal v prijetnem čairv?J.u’ Ob zaključku so vsi te-t>recL- deiali, da so si pridobili nem,, Znanja in da so sindikal-3hn i Sve^u hvaležni za skrb, ki litičn° Posvetil. O osnovah po-govoj^^onomije je na seminarju bora o^bredsednik okrajnega od-hah y ^L>L Franc Kolar, o komu-Tone n dnik Posavskega vestnika zborni ° družbenih planih, Pikov Cak *n združenih predsed-jalc okrajnega zbora proizva-Pro.1,,1 bredsednik Tone Koželj, o O U^tivnoati rnSrpniT fS-ftrl. samoupravljanju tovariš Miklič ter o organizacijskih problemih sindikatov tovariš Franc Plazar, oba iz Ljubljane. Po vsakem predavanju so tečajniki živahno razpravljali. 12 najboljših udeležencev seminarja je OSS Krško nagradil s knjigami. Tovariši, ki so obiskovali seminar, so predlagali, da bi sindikalni svet čez tri mesece sklical -ev,jale ^»77^k kalnih podružnicah uporabili P°kl,com m ga skladno s potre-znanje, ki so si ga pridobili najbami v gospodarstvu usmerjale seminarju. T. G. v ustrezni poklic. IZ DELA PODRUŽNICE TRGOVSKIH DELAVCEV V POLJU NAVDUŠENI STRELCI Člani sindikalne podružnice j Med vsemi člani je zelo veliko trgovskega podjetja »Hranila« in zanimanje za ta šport in je popokam v Polju se vneto udele-1 družnica 16. januarja letos prire-žujejo dela v strelski družini. dila strelsko tekmovanje z zračno Naši napori za izboljšanje ži- Posredovalnice bodo morale, vljenske ravni se odražajo tudi 'če hočejo voditi uspešno politiko na področju dela. Ne pretirava-'zaposlovanja, zbirati in analizi-mo če trdimo, da sloni skrb in | rati podatke o potrebah po de-odgovornost za uresničenje enega ' naših glavnih ustavnih načel: zagotovljene pravice do dela, v pretežni meri na službi posredovanja dela, ki si prizadeva čim uspešneje rešiti naložene ji dolžnosti. Od osvoboditve pa do danes; ko je naš družbeno-poli-tični in gospodarski razvoj krepko napredoval, so se v službi posredovanja dela pojavljale razne pomanjkljivosti, ki jih je treba odpraviti, organizacijo izpopolniti in delo poglobiti ter razširiti. Svet za zdravstvo in socialno politiko LRS je na predlog Republiške uprave za posredovanje dela razpravljal o tem in sklenil, da je treba službo posredovanja vsestransko razširiti. Posredovalnice naj bi se bolj posvečale mladini. Spremljale naj bi vsakega posameznega mladinca že v šolski dobi ter »Grajzer Bine«. Tako so na pri' mer tekmovali na čast Dneva republike s tremi ekipami in dosegli prvo mesto (Škrjanc, Valič, Markelj). Za prvo nagrado so do- ______ _____„„„„„ _ bili zračno puško. V tekmovanju „ vnosti dela inženir Gerl, za »Perov pokal«, ki ga vsako leto Rgjv^uktivnosti in sindikatih prireja okrajni strelski odbor v nih °..,arov^ iz Celuloze, ovzgoj- počastitev obletnice Jugoslovan- bod^10^ sindikatov in o »Svo- ske lj Lojze Rihter, tajnik OSS zasedli ljudske armade, pa so i 18. mesto. lani brezposelnim itd. Služba posredovanja dela se bo morala tako razviti, da bo lahko načrtno usmerjala mladino v poklice in odrasle v zaposlitev, kakršno naše gospodarstvo potrebuje. Vse to bo opravljala tako, da bodo primeri brezposelnosti le redek, izjemni pojav. Seveda se ne more služba zaposlovanja dvigniti na to stopnjo kar čez noč. S postopnim osvojil predlog Republiške uprave za posredovanje dela tako, da bo prva številka te priloge mogla iziti že 1. marca t. 1. Da bo priloga nudila čimbolj pregledno gradivo, bodo na prvi strani priloge obravnavana vprašanja službe zaposlovanja, strokovne vzgoje, popularizacije posameznih poklicev, po katerih je največ povpraševanja i. sl. Druga stran pa bo namenjena oglasom podjetij, ki iščejo uvajanjem nalog, izpolnjevanjem "a, oglasom poujeuj, ki iščejo načina dela in dviganjem stro- puško moških in ženskih ekip. V ženski ekipi je bila prva Milena Kolman, druga pa Anica Lovše. Med moškimi pa je bil najboljši naijmlajši član Janez Boneak, ki je s 115 krogi zasedel' prvo mesto. Vsi člani naše podružnice so navdušeni strelci, zato namerava naša sindikalna podružnica pova- j delovna mesta, pregled nad pobiti še druge podružnice na tem- i vpraševanjem po delavcih in movanje v streljanju. F. Z. I uslužbencih ter nad predvide- dviganjem kovne sposobnosti kadrov, ki to službo opravljajo, bomo dosegli uresničitev postavljenih ciljev. Uspešnemu razvoju te službe lahko poleg organov oblasti mnogo pripomorejo zlasti gospodarske organizacije. Njim bo uresničenje nalog službe zaposlovanja najbolj v korist, saj jim bodo prav zaposlovalnice posredovale potrebne kadre in s tem omogočale dvig storilnosti v korist podjetij in vse družbe. Za uspešno opravljanje vseh naštetih nalog pa je nujna tudi brezhibna poročevalska služba. Ce bo ta sektor službe zaposlovanja dobro opravljal svoje delo, t. j. če bo skrbel za točen pregled potreb v našem gospodarstvu, po drugi strani pa za pregled odgovarjajočih delavcev, tedaj bo smoter poročevalske službe dosežen. Potrebno bi bilo omogočiti posameznikom, gospodarskim in družbenim organizacijam, skratka vsej javnost stalni vpogled v stanje zaposlenosti, v prosta tudi stalni pregled razpoložljive delovne sile, opredeljene po poklicih in spolu. Iz pregleda bo tudi razviden kraj, odnosno okraj, kjer iščejo te osebe zaposlitev. Tako bodo interesenti sproti obveščeni, kje najti delovno silo, in delavci stalno informirani o razpoložljivih delovnih mestih. Da bi bila ta stran veren prikaz povpraševanja in ponudbe ter da bi čimbolj koristila podjetjem, zavodom in uradom, kakor tudi delavcem in ostalim interesentom, naj bi podjetja red- Pri našem delu nas tarejo težave, ki so kar precejšnje. Delati začnemo ob peti uri zjutraj (seveda moramo pred tem napraviti še dobro uro hoda). Potem stojimo ves dan na burji in mrazu. Ne vemo, zakaj nam ne dajo delovnih oblek in dežnih plaščev, vemo le to, da jih v rudniku imajo. Nekatera podjetja so izplačala ob novem letu del dobička. Pri nas nismo dobili ničesar, dasi smo ustvarili v minulem letu precejšen dobiček. Če bi nam ne odtegovali že pri plači sindikalne članarine, bi sploh ne vedeli, da smo člani sindikata. Za plačamo članarino ne dobivamo niti znamkic. Več članov plačuje članarino, pa še danes nimajo sindikalnih izkaznic. Ker je sedež naše podružnice v dve uri oddaljenem Žerjavu, je ač težko prihajati na sestanke, sestanku nismo bili že več kot pol leta. Morda bi bilo prav, da bi prišel kdo iz Žerjava in nas delom sindikalne po- S? in sklepi delavskega seznanil d raž niče sveta. Še marsikaj nas teži, toda za danes je dovolj. Upam, da bom prihodnjič napisal kaj bolj veselega. Prejmite od nas rudarjev s severne meje naš radarski pozdrav: Srečno! Karl Rebernik Zdaj je • ii i i »ve V najpnkladnejsi cas Na pobudo občinskega Ljudskega odbora v Rušah je bilo nedavno sklicano širše posvetovanje predstavnikov delavskih društev »Svobod«, sindikalnih in drugih množičnih organizacij, kjer so razpravljali v potrebi ustanovitve Ljudskih univerz v vseh okoliški vaseh! Ugotovili so, da se vsi zelo zanimajo za predavanja Ljudske univerze. Na področju Ruš delujeta sedaj dva odbora Ljudske univerze: v Rušah in na Lobnici. Bistrica in Fala do sedaj nista imeli odborov Ljudskih univerz, čeprav sta on-dotni »Svobodi« precej aktivni Naloga obeh društev je, da čim prej ustanovita Ljudsko univerzo in s predavanji skrbita za dvig izobrazbe ondotuik prebivalcev. Na posvetovanju so sprejeli sklep, da bodo ustanovila v Rušah sektorski odbor; v vaseh: v Bistrici, Slemenu, Lovrencu na no oglašala in javljala prosta j Pohorju., Smolniku, pa vaške od-mesta uredništvu ^Delavske bore Ljudskih univerz, katerim enotnosti« ali pa na Republiški upravi za posredovanje dela. S to prilogo se bodo končno poleg podjetij in gospodarskih organizacij lahko okoriščale tudi same zaposlovalnice. Na podlagi podatkov in oglasov se bodo tesneje povezovale med seboj in z medsebojnim sodelovanjem izravnale ponudbo in bo omenjeni sektorski odbor v Rušair pomagal pri organiziranju predavanj. Ker je sedaj najpri-kladnejši čas za taka predavanja, bodo vsi prebivalci z veseljem obiskovali predavanja. Razveseljivo je, da je obljubil pomoč tudi Svet za ljudsko prosveto pri okrajnem ljudskem odbora. Pričakujemo, da se bodo delovni ljudje na teh predavanjih naučili bo povpraševanje po delu v vsej , . republiki, kar bo v korist vsem marsikaj koristnega, kar jim državljanom in našemu gospo- i v pomoč pri njihovemu delu. darstvu. G. G. OBZORNIK Organizacija in finansiranje socialnega zavarovanja —r^er tia - seboj povezana, da ni mogoče gledati ločeno ^sakega izmed njih. Spremembe v načinu ustvarjanja ^ .d°y socialnega zavarovanja ter o pristojnostih v gospo-ob,fiu z njimi nujno terjajo spremembe organizacijskih ter načina dela. Spremembe v organizaciji, konkretna sedaj težnja in ukrepi za čim širšo decentralizacijo, do taJ° seveda imeti svoj odmev v finančni strukturi skla-VaajaS°Cialnega zavarovania ter načinu njihovega obliko- nij,S pravilno ureditvijo organizacije in finansiranja, z . i »novim nadaljnim razvijanjem v smeri decentralizacije ohoVfcm Približevanje socialnega zavarovanja zavarovancem liani601 rešujemo tudi problem razvoja družbenega uprav-r Ja s sredstvi socialnega zavarovanja. Vsako centralizi-tam. ?kladov bodisi v republiškem ali pa zveznem merilu, VeiivQkjer le-to ni izrecno nujno, zaradi obvarovanja dovolj deinv61 nzične skupnosti (n. pr. pri pokojninah), bi takoj Tq l. o v smeri centralizacije organizacije m pristojnosti, v 1 škodovalo načelom, naj bo socialno zavarovanje za-sam°ikancem čim bližje ter naj vključi čim več zavarovancev rovan- V .Posle Pri odločanju o pravicah iz socialnega zava-hi > ln nadzorom nad trošenjem sredstev. Taki ukrepi V snnm?uili korak nazaj ter bi ovirali razvoj samouprave SDrl^lah?em zavarovanju, ki pomeni eno najkvalitetnejših ukrp?emb,.v njegovem razvoju. Razen tega pa podobni ra P1 tudi ne bi bili v skladu z družbenim in ekonomskim njem v naši državi. ,, o n zadnjem času je bilo v razpravi več osnutkov uredb 05»nii*Lan^zaciji in finansiranju socialnega zavarovanja. Iz sklaH °v ^C. ve^a značilna težnja po določeni centralizaciji po socialnega zavarovanja, bodisi neposredno, bodisi in T ‘uno, preko posebnih rezervnih skladov v republiškem or»n!?zne.m merilu. Skladno s tem je bila predvidena tudi zavnd1260*^’ ki je predvidevala centralni organ t. j. Zvezni n Za KOninlnn Tonorn ranip V IffllPrPUB bi SC StCkBlO, Za FLRJ ter z močnimi izravnalnimi skladi v republiki socini ravstveno zavarovanje. Po teh predlogih naj bi bilo GstmJ* zavarovanje organizirano popolnoma izolirano od kar F družbene dejavnosti v komunah, okrajih m republiki, .ez dvoma ni v skladu z našim ekonomsko-druzbemm Zvojem. c^aaja organizacijska ureditev socialnega zavarovanja z» Jv?JO pravno podlage v Uredbi o ustanovitvi zavodov srerto?C* no zavarovanje in o začasnem gospodarjenju s *Vl socialnega zavarovanja, ki je vbila izdana dne 2. junija 1952. S to uredbo so bili ustanovljeni republiški in okrajni zavodi za socialno zavarovanje ter izpostave. Leto dni pozneje je Zvezni izvršni svet izdal še odlok o ustanovitvi podružnic zavodov za socialno zavarovanje, ki so vmesna organizacijska oblika med okrajnim zavodom in njegovo izpostavo. Z ustanovitvijo zavodov za socialno zavarovanje je nastala kvalitetna sprememba v upravljanju službe socialnega zavarovanja. Do ustanovitve zavodov je bila le-ta organizirana kot ena izmed funkcij splošne državne uprave. Z ustanovitvijo zavodov pa je postala ta služba samoupravna, se pravi, upravljajo jo preko izvoljenih skupščin, upravnih in nadzornih odborov tisti, ki so neposredno koristniki in interesenti t. j. zavarovanci. Za podružnico in izpostavo je značilno, da omenjeni odlok ne določa, kakšne pristojnosti ima v zadevah socialnega zavarovanja. Odlok omenja samo, da opravljajo podružnice in izpostave zadeve socialnega zavarovanja v posameznih območjih, krajih ali večjih podjetjih in prepušča skupščinam okrajnih zavodov, da le-te same odločajo o tem, katere pristojnosti prepuščajo podružnicam in izpostavam. Sedanja ureditev ne dopušča, da bi imele podružnice in izpostave svoj lasten sklad socialnega zavarovanja, torej svojo lastno ekonomsko osnovo, ki bi jih tudi s te strani zainteresirala in stimulirala za čim boljše gospodarjenje. Na sedanji stopnji razvoja so torej podružnice in izpostave zgolj administrativni organi okrajnih zavodov, z delegirano pristojnostjo, brez lastne ekonomske osnove. Uredba o ustanovitvi zavodov in odlok o ustanovitvi podružnic in izpostav sta na določeni stopnji našega družbenega razvoja odigrala pozitivno vlogo. Postavila sta osnove družbenega upravljanja v eni, lahko rečemo, najvažnejši socialno-politični funkciji države. Z druge strani pa sta oba pravna predpisa danes ovira že pri nadaljnjem razvoju našega družbenega življenja, ko je na vidiku nova gospodarska, kulturna in pravno-politična enota — komuna. Glede izpopolnitve samouprave socialnega zavarovanja v zveznem merilu, je le-ta na vrhu dejansko okrnjena. V zveznem merilu je namreč pristojen za zadeve socialnega zavarovanja Sekretariat za socialno zavarovanje pri Zveznem izvršnem svetu, t. j. državni upravni in ne samoupravni organ. Zoper ustanovitev Zveznega zavoda za socialno zavarovanje ni pomislekov, vendar le kot koordinativnega in reprezentančnega organa, torej takega, ki bi imel nalogo uravnavati notranje poslovanje socialnega zavarovanja ter zastopati socialno zavarovanje navzven nasproti inozemstvu. Izkušnje iz preteklosti povedo, da je finansiranje iz centralnih skladov slabilo smisel za racionalno gospodarjenje in varčevanje pri tistih, ki so odločali o pravicah, prav tako pa tudi zainteresiranost oblastnih in upravnih organov. Z ustanovitvijo okrajnih in republiških zavodov pa se je zainteresiranost in varčevanje razvila do take meje, da ni umestno napraviti korak nazaj. Služba socialnega zavarovanja pa gotovo tudi ni sama sebi namen, niti se ne more razvijati izolirano od drugih dejavnosti, ki jih opravlja družba preko državnih in samoupravnih organov na vseh področjih družbenopolitičnega, gospodarskega in kulturnega življenja. Kot je na eni strani nujno in razumljivo, da se služba socialnega zavarovanja razvija v smeri čim intenzivnejšega poglabljanja samouprave in s tem čim tesnejšega približevanja te službe samim zavarovancem, tako se mora ta služba razvijati vendarle skladno z vsemi drugimi dejavnostmi, ki jih opravlja socialistična družba v korist svojih članov. Nujen je še vedno stik organov socialnega zavarovanja z državnimi — predvsem gospodarsko-finanačnimi — organi, ki imajo pravico nadzorovati, kako se trošijo skladi socialnega zavarovanja kot splošno družbenimi skladi. Po drugi strani pa mora biti socialno zavarovanje v tesni povezavi tudi z drugimi socialno-političnimi službami, ki jih opravljajo organi komunalne skupnosti, kot z zdravstveno službo, službo inšpekcije dela, sanitarno inšpekcijo in socialnim skrbstvom. Stalno in tesno povezavo mora imeti z organi delavskega upravljanja v gospodarskih organizacijah ter s sindikalnimi organizacijami. Ker pa ima vsaka socialna služba tudi politično obeležje, morajo delo socialnega zavarovanja spremljati tudi politične organizacije, da bi lahko prenašale delovanje in probleme te službe med svoie Člane. Nadaljnji razvoj samouprave v smeri še večje decentralizacije pa je videti v tem, da bi dobile podružnice večjo samostojnost v opravljanju zadev socialnega zavarovanja ter pravico do delno samostojnih skladov. To bi bilo primerno zlasti iz razloga, ker se bo območje podružnic kot upravno, ekonomsko in kulturno zaključene celote krilo z območjem bodoče komune, kot temeljne interesne skupnosti državljanov določenega območja. O sistemu finansiranja je razpravljala tudi IV. skupščina republiškega zavoda, dne 13. novembra 1954, ki je soglasno ugotovila, da pomeni osnutek korak nazaj v splošni decentralizaciji naše družbeno-gospodarske ureditve, še posebej pa decentralizacije službe socialnega zavarovanja, ki je od vseh družbenih služb najbolj napredovala in tudi pokazala dobre uspehe. Predvidena centralizacija skladov, po kateri bi se stekalo cca. 60% vseh sredstev socialnega zavarovanja v centralne sklade socialnega zavarovanja pri zveznem zavodu, je nesprejemljiva še posebej s stališča organizacije komun, ki bodo postale po eni strani osnovne družbeno-olitiČm politične enote, po drugi strani pa tudi osnovne gospodarske enote. Soglasna ugotovitev skupščine je bila, da ima sedanji sistem finansiranja — kljub določenim hibam in pomanjkljivostim — še vedno odločilne prednosti pred novo predlaganim sistemom, ker je pač obstoječi sistem skladnejši z današnjo stopnjo družbeno-političnega in gospodarskega razvoja. Prav iz teh razlogov je skupščina odklonila predlagani osnutek in predlagala le dopolnitev obstoječega sistema. Ni dvoma, da mora ostati socialno zavarovanje tudi v bodoče finančno vezano na lokalno in republiško gospodarsko skupnost. Odgovornost za morebitue primanjkljaje okrajnih zavodov je tudi povzročila pri lokaluih organih oblasti iu uprave kritično presojo pri urejanju cen zdravstvenih storitev in uslug, beduj veljaven sistem imansi-rauja je vzpostavil prav tisto zainteresiranost in medsebojno sodelovanje, ki je bilo za razvoj socialnega zavarovanja zelo koristno. Ker so omenjene centralistične težnje v predlogih uredb o finansiranju in organizaciji nujno naletele na ostro kritiko in so bile odklonjene ne le od strani zavodov za socialno zavarovanje v Sloveniji, temveč tudi od zavodov v vseh ostalih republikah, je bila sklicana, zaradi razčiščenja pojmov, dne 10. januarja t. 1. v Beogradu konferenca, ki jo je vodil podpredsednik Zveznega izvršnega sveta tov. Kardelj. Na tej konferenci je bilo ugotovljeno, da bi bila uvedba sistema organizacije in finansiranja, kot jo predlagata uredbi, korak nazaj, ker se premalo upoštevajo ekonomski odnosi v razvoju. Socialno zavarovanje naj bo zgrajeno na takem sistemu, ki bo za njegovo pravilno funkcioniranje zainteresiral ne le zavode in zavarovance same, temveč tudi gospodarske organizacije in komune. Zaradi tega ne moremo govoriti o tem, da se socialno zavarovanje v svojih organizacijskih oblikah ter tudi v finansiranju zapre sazno vase in naj živi življenje ločeno od skupnosti. Tako okraji, kot republike, morajo v določenem obsegu nositi odgovornost za pravilno poslovanje zavodov za socialno zavarovanje ter so v določenih primerih tudi dolžni pokrivati njihove primanjkljaje. V razpravi o posameznih elementih finančnega sistema socialnega zavarovanja so bila sprejeta naslednja načela: 1. Zavodi za socialno zavarovanje, ki zbirajo svoja sredstva s prispevkom, ki ga je določil zvezni družbeni plan (43%) razdelijo te prispevke na posamezne sklade sami po lastnih potrebah. Razdelitev skupnega prispevka na sklad za zdravstveno zavarovanje; na sklad za pokojnine, invalidnine in otroške dodatke pri republiškem zavodu ter na sklad za materialno oskrbo brezposelnih izvrši republiška skupščina socialnega zavarovanja, v sporazumu z republiškim Izvršnim svetom, ne pa Zvezni izvršni svet kot je to predvidevala uredba o finansiranju. * 2. Sklad zdravstvenega zavarovanja pri okrajnih in mestnih zavodih se oblikuje samostojno- z lastnim prispevkom, brez prelivanja sredstev preko republiškega sklada od sufi-citnih na deficitne zavode. Namesto takega prelivanja naj se izravnavanje primanjkljajev izvede na načelu rezavaro-vanja. V to svrho naj se ustanovi poseben sklad, iz katerega bi se pokrivali primanjkljaji v piimeru, če so le-ti nastali zaradi objektivnih pogojev, ki silijo zavod, da nujno troši več sredstev kot drugi zavodi. Višino prispevka v ta sklad, kot tudi pogoje, pod katerimi bi se iz njega dodeljevala dodatna sredstva okrajnim in mestnim zavodom, določi skupščina republiškega zavoda za socialno zavarovanje v sporazumu z republiškim Izvršnim svetom. V primeri, če se iz sredstev tega sklada ne bi mogli pokriti primanjkljaji v celoti, naj se predvidi solidarna odgovornost vseh zaxodov za tiste primanjkljaje, ki so nastali iz objektivnih razlogov. Vse primanjkljaje, ki se na ta način ne bi mogli po- ftkj ViJToftm LXXXII. Zaporniki so prihajali na dvorišče v vrsti po dva in dva, kapitan jih je opazoval, oni pa so se po dva in dva vzpenjali na kamione. »Hitreje,« je govoril kapitan. »Hitreje!« Obračal se je k svojim plavolasim mladcem, H so gledali s kamiona, in jim govoril: »Mau muss sich beeiien. Es ist tast dunkel.«1 »Wie viele?2 so se pogovarjali med seboj plavolasi mladcL »Warum so viele?«3 »Wie viele?«2 »So visle auf einmal?4 * * * * Delavca ogromne postave so namestili na kamion, toda še kar naprej so prinašali katerega na ramenih in zdelo se je, da je na dvorišču, kjer ni bilo več sonca, še vedno on. Kot da je to glava tistih ljudi, privzdignjena njihova glava, ki gre mrtvecem nasproti. Vzpenjali so se, dva in dva, kretnje pa so jim bile zdaj nagle, nekakšna čudna lahkotnost se je bila rodila v tistem trenutku, celo govor-ljivost se je rodila med njimi, celo neke vrste veselje. »Devetindevetdeset,« je nekdo naštel, ki je zapisoval številke na listič papirja, podloženega s kartonom. »Tako, dovolj,« je dejal kapitan. »Pa ta?« je vprašal človek s črnim bičem. Pokazal je na Giulaja, ki je še vedno stal tam, naslonjen na steno za kapitanom. »Ta ne,« je rekel kapitan. »Pojdite.« Človek z bičem je z mešetarskimi koraki zapustil dvorišče. Odprla so se velika vrata, kamioni pa so vžgali motorje in se pričeli gibati, prižigajoč luči Svetloba avtomobilskih luči je napovedovala, da bo v kratkem, čez nekaj minut, že tema. Svetloba je šinila preko dvorišča. In medtem ko je svetloba nekako vojaško slavnostno osvetljevala dvorišče, se je z enega kamiona, že v veži, oddvojil neki človeški glas in se dvignil ves jasen in nedolžen kakor svetloba sama. »Živio!« je zaklical. Z vseh kamionov je odgovoril zbor, ki je vedno odgovarjal, kakor vsi ljudje človeku. »Živio,« je odgovoril zbor. Niti Giuliaj se ni obotavljal. Podrgnil je svoje noge v copatah drugo ob drugo, pa je tudi on, v skoraj mračnem in skoraj praznem dvorišču vzkliknil: »Živio!« lxxxih. »Živio, zakaj?« je rekel Manera. Vsi vojaki iz njegove skupine so bili še tu: tisti, ki je govoril prvi, in tisti, ki je govoril tretji: Prvi, Tretji, Četrti, Peti. »To so komunisti,« je rekel Tretji »Mar niso komunisti?« »Komunisti ali skoraj komunisti,« je dejal Prvi »Ce že niso, pa bodo še postali,« je govonl Peti in se smejal. »Torej!« je rekel Tretji. »Reči so hoteli: Živio komunizem!« »Kdo ve,« je dejal Peti Manera je opazoval Giulaja na drugi strani dvorišča. ipohiteti je treba! Skoraj se je že stemnilo. 2 Koliko jih je? 3 Zakaj toliko? 4 Toliko naenkrat? Je tudi Giulaj morda hotel reči, naj živi komunizem? Tudi kapitan je gledal Giulaja. Takoj se je obrnil ob njegovem »živio«, gledal ga je dolgo s prejšnjo resno pozornostjo in ga tiho vprašal: »Živio, kdo?« Giulaj ni odgovoril. Se vedno je bil naslonjen na steno in kar naprej je še tri noge, obute v copate, drugo ob drugo. »Tvoj prijatelj se je,« je rekel Prvi Maneri, »nekam čudežno izvlekel.« »Mah!« je dejal Manera. Prepričan sem, da ni ničesar storil.« »Vendar pa se bojim, da si bo sam vse pokvaril.« »Zakaj?« je vprašal Manera. Kapitan ni pristopil k Giulaju. Poklical ga je. Giulaj je odtrgal hrbet od stene, toda ostal je naslonjen z eno nogo, ki jo je prav po malem dvigal skoraj do višine kolena. »Ali vidiš,« je dejal Peti, »kako se obnaša?« Kapitan ga je poklical znova. »Pridi sem,« mu je rekel. Giulaj je tudi z nogo zapustil zid. »Ali si ti tisti,« je dejal kapitan, »M je ubil mojo psico Greto?« »Kapitan,« je začel Giulaj. Hotel je povedati, kako se je zgodilo, toda kapitan je ponovil vprašanje. »Ali si ti?« je vprašal. »Da,« je odgovoril Giulaj. Zagledal je resnobo na tem človeku in zaradi te resnobe na njegovem obrazu in zaradi prav ničesar drugega se mu je zdelo, da mora odgovoriti. »Ali je bila vaša?« je dodal. Kapitan je imel v rokah majhen bič. Tenak, z majhnim kožnatim ušescem. Obrnil se je in poklical esesovskega mladca, ki je držal pse na vrvici. »Fiihre die Hunde her,«1 je rekel nemško. Plavolasi mladec mu je pripeljal psa, Bluta in črno volkuljo. »Gudrun,« je dejal kapitan, »Kaptan Blut.« Nagnil se je k njima, da bi ju spustil z vrvice in medtem ko ju je spuščal, ju je gladil. »Gudrun,« je rekel znova. »Gudrun.« In ko je gladil pse, je stisnil zobe, da so mu zaškripali, kot da bi tri orehe v ustih. Potem je psoma snel nagobčnika. »Tudi ta dva psa sta moja,« je dejal Giulaju. »Kaj hoče pravzaprav storiti?« je rekel Manera. Bil je na drugem koncu dvorišča skupaj s svojimi štirimi tovariši vojaki. Dvorišče je bilo skoraj mračno in z ene na drugo stran se je zelo slabo videlo, pa tudi slišalo se ni vse, kar se je govorilo. »Ali imate mnogo psov?« je vprašal Giulaj. »Mnogo,« je rekel kapitan. »Na stotine.« Pristopil je k Giulaju, potegnil plašč z njega in mu strgal na koščke rokave srajce. »Kaj pa imaš na rokah?« je vprašal. Pod strganimi cunjami je imel Giulaj rdeče madeže po rokah. »To je iz vojašnice,« je odgovoril. »To so ti storili v vojašnici?« je dejal kapitan. Pogledal ga je in dodal: »In tudi te madeže po vratu so ti napravah, v vojašnici?« »To pa je bilo na trgu,« je odgovoril Giulaj. Dva psa sta ovohavala Giulajeve noge in prekrižal je drugo preko druge, četudi se ni imel i Pripelji pse sem! kam nasloniti. Kapitan je dal psoma Giulajev plašč. »Sleci se,« je rekel potem. »Kako, kapitan?« je vprašal Giulaj. »Ali se moram sleči?« Morda je zardel, toda v tisti temi se to ni opazilo. »Ali se moram sleči?« je dejal. Pričel se je slačiti, piislil pa si je, da bi kapitan rad videl, kako so ga zdelali v vojašnici Premagovala ga je kapitanova velika resnoba. »Toda zakaj? Malo preveč mraz je,« je rekel. »E, da,« je dejal kapitan. LXXXIV. Giulaj se je počasi slačil, kapitan pa je jemal njegove cunje in jih metal psoma. »Čudno,« je rekel Manera. »Kaj le namerava z njim?« »Pravijo,« je rekel Tretji, »da je velik šaljivec.« »Le kakšno šalo si hoče privoščiti z njim?« je dejal Manera. Psa sta ovohavala obleko. Gudrun je pričela trgati plašč. »Zakaj,« je rekel Giulaj, »dajete moje stvari psoma?« Sklonil se je, da bi iztrgal Gudruni svoj plašč. »Trgajo mi ga,« je rekel. Toda Gudrun je renče skočila nanj. In odmaknil se je. »Ja,« je zavpil kapitan. »Fange ihn!«1 Toda Gudrun ga ni poslušala. Z besom je cefrala stari plašč in je celo Blutu izmaknila srajco, ki jo je ta ovohaval. »Ne boj se,« je dejal Manera Giulaju. »Kapitan ti bo dal novo obleko. Vseh pet vojakov se je približalo, da bi bolj2 videli: zdaj so stali že v krogu. Gledali so Giulaja, že polnagega in skoraj na smeh jim je že šlo. Gledali so psa, Bluta, kako ovohava in Gudrun, kako cefra. In že so se smejali. »Ho!« je rekel Prvi. »Ho! Ho!« je dejal Tretji. Iz svetlobe nekih vrat se je vrnil na dvorišče z dolgimi koraki človek z velikim klobukom in črnim bičem. Za hip je pogledal to, kar se je dogajalo, potem pa se je vrnil k svojemu poslu. Pristopil je h kapitanu. »Telefonirali so, če bi mogh odložiti do jutri zjutraj,« mu je rekel. »Zakaj pa?« »Preveč je temno.« »Kaj je preveč?« »Temno. Ne morejo izvršiti.« »Temno?« je dejal kapitan. »Pa naj prižgejo nekoliko reflektorjev. Mar ni v Areni reflektorjev?« Napotil se je, da bi sam telefoniral. Toda komaj je storil dva koraka, se je Že vrnil, pripel psa na vrvico in ju ponovno predal esesovskemu mladcu. »Ne boj se,« je rekel Manera Giulaju. Giulaj je bil v samih spodnjih hlačah in copatah na nogah. »Toda mene zebe,« je odvrnil. Stal je tam, kjer ga je bil pustil kapitan. Ves čas se je z rokami tri po prsih, po trebuhu, po ramenih in z eno nogo je drgnil drugo vse do tam, kamor je mogel z njo doseči. Bil je smešen in vojaki so se smejali Ne sicer preveč, a vendar so se smejali »Ho! Ho!« so se smejali In dva psa na vrvici: eden je še vedno leže na tleh cefral plašč in srajco, Blut pa se je dvigal in sedal, se vrtel okoli sebe, vohljal po zraku in cvilil. Tisti z velikim klobukom in bičem pa je vse to zmedeno gledal, kakor da šele poskuša razumeti. Kakšna novost pa je to? Gledal je. »Koliko časa pa me bodo še pustili takega?« je rekel Giulaj. »Zebe me.« »Ne boj se!« mu je dejal Manera. »Kaj mi bodo štorih?« »Ničesar, Giulaj. Zdaj je že vse mimo.« »Toda mene zebe. Umrl bom od mraza.« »Samo prestrašiti te hočejo,« je rekel Manera Kapitan se je vrnil. *Da! Zgrabi ga! (nem.) okolica ■ z obrati: DOMŽALE, GROSUPLJE, NOTRANJSKA, RTP KLEČE-ČRNUČE IN ELEKTROKONSTRUK-CIJSKE DELAVNICE TACEN Dobavljamo električno energijo industriji in široki potrošnji. Gradimo in vzdržujemo naprave za prenos in razdeljevanje električne energije. Projektiramo in izvršujemo elektro-instalacijska dela Ljubljana PARMOVA ULICA 33 kriti, t. j. predvsem tiste, ki so nastali zaradi subjektivnih razlogov zavoda samega, naj se krijejo s kreditom, za katerega jamči okraj oziroma republika, ki bo tudi dolžna, da uredi plačilo kredita in s tem kritje deficita. ... 5. Dodatna sredstva, iz katerih se finansirajo okrajni in mestni zavodi so diferencirana višja stopnja za tiste gospodarske organizacije in zavode oziroma delodajalce, ki trosijo več sredstev kot znaša povprečje, oziroma za tiste, kjer je odstotek bolnikov večji od normalnega. Ta ukrep ne moremo šteti kot kazenski, ker služi izključno le uravnovesenju financ zavoda. Lestvico diferenciranih stopenj bo izdala skupščina okrajnega zavoda, na podlagi okvirne lestvice, ki jo bo sprejela skupščina republiškega zavoda in jo bo potrdil republiški Izvršni svet. _ v. , Docela kazensko in represivno obeležje pa ima druga vrsta dodatnih sredstev, t. j. dodatni prispevek za tista podjetja, ki ne bi hotela izvršiti predpisanih ali odrejenih higienskih in zdravstvenih zaščitnih ukrepov. 4. Vsi morebitni presežki dohodkov nad izdatki zavodov za socialno zavarovanje ostanejo njim samim ter se razdelijo v določene namembne sklade (rezervni sklad, sklad za napredek zdravstvene službe itd.). . . Kar zadeva samo organizacijo socialnega zavarovanja je bilo sklenjeno, da so nosilci skladov socialnega zavarovanja v načelu le okrajni, mestni in republiški zavodi za socialno zavarovanje. Ustanovitev Zveznega zavoda je sicer nujna, vendar le kot družbenega organa z določenimi in koordi-nativnimi funkcijami, torej brez pristojnosti organa državne uprave in brez skladov. Omenjeni zavod bi imel funkcijo zastopanja jugoslovanskega socialnega zavarovanja pred inozemstvom ter bi izvrševal tudi posle v zvezi z obveznostmi iz mednarodnih pogodb o socialnem zavarovanju, r-na od osnovnih nalog tega zavoda pa bi bila, skrb za usklajevanje prakse v poslovanju zavodov. . . . Kot vrhovni organ socialnega zavarovanja naj ima Zvezni zavod isto notranjo organizacijo, t. j. iste organe kot ostali zavodi, torej tudi lastno skupščino, medtem ko je projekt uredbe o organizaciji predvideval le upravni odbor. Skupščina, ki bi bila glede na to, da Zvezni zavod ne bo upravljal skladov, lahko manjšega obsega. Reševala bi skupne probleme vseh zavodov ter usklajevala prakso v uporabi predpisov s področja socialnega zavarovanja. Podružnice zavodov za socialno zavarovanje, kot instrument socialnega zavarovanja za njegovo čim tesnejšo povezavo s komunami, so lahko do neke meje tudi finančno samostojne. Njihove pristojnosti tako v odločanju o pravicah zavarovancev, kot tudi v finančnem pogledu se določijo s statutom okrajnega zavoda, ki ga potrdi okrajni ljudski odbor. S tako elastično ureditvijo je možno v vsakem posameznem primeru, skladno z ekonomskimi prilikami komune in okraja določiti podružnici tisti delokrog in obseg pristojnosti v odločanju, ki tem prilikam najbolj odgovarja. V načelu bi bilo seveda pravilno, da bi komuna nosila tudi del ri ika za pravilno poslovanje podružnice, tako kot odgovarja že sedaj okraj oziroma republika. Ker pa so komune šele v nastajanju in bodo verjetno pred njihovo popolno ustalitvijo nastajale pri njih še spremembe, tako v ekonomskih in ostalih pristojnostih ter tudi v teritorialnem obsegu, bi bilo preuranjeno že sedaj z zvezno uredbo predpisovati kakršnokoli njihovo obveznost za udeležbo na nzikih, ki nastajajo v socialnem zavarovanju. Posebna stvar, ki jo bo uredila nova uredba o organizaciji, je vprašanje položaja in pristojnosti za odločanje direktorjev zavodov za socialno zavarovanje. To vprašanje sedanji predpisi sploh niso urejevali, tako da je prišlo do tega, da so se morali samoupravni organi v socialnem zavarovanju pečati z najdrobnejšimi nalogami pri določanju pravic zavarovancev. Na drugi strani pa je taka ureditev slabila pri uslužbencih zavodov občutek za poglabljanje v problematiko te so končno odločitev brez zadostne lastne presoje prepuščali samoupravnim organom. Po določbah, ki naj jih vsebuje nova uredba, naj se položaj direktorjev zavodov za socialno zavarovanje uredi podobno, kot je to že urejeno za gospodarske organizacije, kar bi dalo na eni strani direktorjem večjo možnost lastnega odločanja, na drugi strani pa bi se razbremenili upravni odbori zavodov drobnega praKticističnega dela in bi se lahko bolj poglabljali v splošno problematiko zavoda. Iz povedanega je razvidno, da so načelna stališča sprejeta na konferenci v Beogradu, ki jih naj vsebujeta tudi novi uredbi, v celoti nasprotna postavkam prejšnjih predlogov uredb o organizaciji in finansiranju socialnega zavarovanja ter pomenijo prispevek k decentralizaciji in poglobitvi vsebine samoupravljanja v socialnem zavarovanju. Razumljivo pa je, da bo nadaljnji razvoj naše ekonomike zahteval tudi nove spremembe tako v sistemu finansiranja, kot tudi v sami organizaciji. Zaradi tega bosta ti dve uredbi le začasnega značaja in bosta v veljavi le dotlej, dokler ne bo Ljudska skupščina FLRJ na podlagi temeljnega prouče-wanja sistema in vseh elementev, ki kakorkoli vplivajo na socialno zavarovanje,izdala novi zakon o organizaciji in finansiranju socialnega zavarovanja. Vprašanja in odgovori BREZPLAČEN DOPUST Podjetje za vzdrževanje proge Celje: Pojasnilo o pravicah delavca, ki ga podjetje pošlje na brezplačen dopust, objavljeno v Delavski enotnosti z dne 7. I. 1955, preberite v ceioti. Prvi stavek tega pojasnila decidirano postavlja, da odrejenega brezplačnega dopusta ni in da je enostransko pošiljanje na Brezplačni dopust pravno nepriznan 1 nedopusten ukrep. V istem pojasnilu pa je v tretjem stavku povedano, da je brezplačen dopust lahko priznati, če delavec nanj pristane ali zanj zaprosi. Nikjer v tem pojasnilu ni rečeno, da brezplačni dopust ni dopusten. Podčrtano je samo, da odrejenega brezplačnega dopusta ni, takšnega, ki se delavcu naloži proti njegovi volji po enostranski presoji in uvidevnosti podjetja. Vsakokrat pa je možen brezplačen dopust, toda samo, če zanj zaprosi delavec. POKOJNINA S. J. Šentjernej: Vprašujete, ali ima Vaš oče, ki je star 64 let in od leta 1941 ne more več delati, ker mu je že takrat popolnoma opešal vid, pravico do starostne pokojnine, ker nima nobenih sredstev za preživljanje. — Odgovor: Oče ne izpolnjuje pogojev za starostno pokojnino. Do 1941. leta je imel kvečjemu nekaj nad deset let delovne dobe, ki bi lahko prišla v poštev za priznanje starostne pokojnine. Od leta 1945 dalje pa v FLRJ sploh ni bil več zaposlen in torej nima nobenega pogoja, da bi lahko uveljavil starostno pokojnino. Zavod za socialno zavarovanje je pravilno odgovoril. Če živi v tako težkih pogojih, kot jih opisujete, potem lahko zaprosite za socialno pomoč pri občinskem ljudskem odboru. PREMESTITEV L. E. Zavedna — Celje: Zaradi živčne bolezni ste bili na prošnjo premeščeni na drug oddelek podjetja. Na tem drugem delovnem mestu pa je tarifna postavka za 900 dinarjev nižja od tarifne postavke za delovno mesto, kjer ste bili zaposleni pred premestitvijo. — Odgovor: Velja pravilo, da ne more biti nihče premeščen brez lastnega pristanka na delovno mesto z nižjo tarifno postavko. Taka premestitev proti volji prizadetega delavca je disciplinska kazen, ki sme trajati samo največ tri mesece in ki je lahko izrečena po predhodno izvršenem disciplinskem postopku za ugotovljeni disciplinski prekršek. V Vašem primeru ne gre za tak primer. Toda s prošnjo za premestitev pa najbrž niste dali soglasja za tako premestitev na de-tega bi bila premestitev, kakršno omenjate v svojem lovno mesto, kjer bi imeli nižjo tarifno postavko. Poleg pismu, tudi v nasprotju s tarifnim pravilnikom glede na določbo, ki jo citirate, in hi bila torej tudi s tega vidika nezakonita. Upravičeni ste, da zahtevate tako izvršeno premestitev, ki bo v skladu z opisanim načelom in zlasti s tarifnim pravilnikom. V. A. Kaša: Ker ste se zamerili svojemu predpostavljenemu, so Vas premestili na delovno mesto, kjer vršite nižje dolžnosti in kjer so tudi delovni pogoji skrajno škodljivi za Vaše močno zrahljano zdravje. — Odgovor: Če je vse res in točno, kar pišete v svojem pismu, potem je možno kvečjemu smatrati, da si je Vaš starešina prilastil pristojnost, ki jo imajo po 103. členu uredbe o organizaciji, poslovanju in vodstvu JŽ samo disciplinska sodišče. Če je Vaša premestitev dejansko dodelitev na nižjo službo, je to kazen za disciplinski prestopek, ki je našteta v 5. točki 105. člena citirane uredbe. Priporočamo Vam, da zadevo z vsemi pojasnili sporočite neposredno upravi železniškega transportnega podjetja v Ljubljani. Z. J., Kočevje: Po našem mnenju se obvezna praksa po končani srednji kmetijski šoli v bivši Jugoslaviji ne more šteti v delovno dobe. Ta praksa je namreč sestavni del samega šolanja tako, da dopolnjuje šolanje v sami šoli. Da so stažisti za čas obvezne prakse prejemali brezplačno hrano in stanovanje, večkrat pa tudi kakšne denarne nagrade, na stvar ne more vplivati. g. M., Prevalje: Vaša žena bi lahko uveljavljala z uspehom pravico do starostne pokojnine, če bi imela do leta 1945 30 let zaposlitve v rednem delovnem razmerju, torej take zaposlitve, ki se lahko všteje v delovno dobo za starostno pokojnino. Iz same trditve, da je bila Vaša žena od 1916. leta dalje zaposlena, še ni mogoče razbrati ali je ta zaposlitev potekala v rednem delovnem razmerju s polnim delovnim časom. To bi bilo treba seveda še posebej preveriti na podlagi verodostojnih dokumentov in dokazil. Kljub temu Vam priporočamo, da vložite vlogo na Vaš Okrajni zavod za socialno zavarovanje, ki bo najprej ugotovil, kakšne pogoje Vaša žena izpolnjuje in ki Vam bo kot pristojni organ na vlogo tudi odgovoril. Z. M., Dol pri Hrastniku: če sosed odklanja stroške zemljeknjižni prepih dela gozdne parcele, ki jo že -n i • i, - - — I:: 1. _ ;. x— x _--i —. preko 30 let izkorišča, je pa zemljiknjižno še vedno Vaša lastnina, potem Vam priporočamo, da kot zemljeknjižni lastnik takoj prepoveste sosedu uporabo tega dela gozdne ' ^ sosed izpodbija s tožbe i~ parcele To prepoved lahko če bi do tega prišlo, potem Vi lahko in pripoznate, da je sosed sicer priposestvoval del gozdne parcele. Je pa zem-edit< Ijeknjižno ureditev odklonil, zaradi česar Vi nastopate kot zemljeknjižni lastnik. To je po našem mnenju najboljša pot za ureditev te zadeve S. L, Podkraj: Po izplačilu na sodišču priznanem in dodeljenem deležu pokojnikov otrok nima proti mačehi nobenega zahtevka več. Povsem druga stvar je, če bo otrok še ostal na posestvu in delal. Kaj bo za to svoje delo dobival, pa je stvar dogovora med mačeho in otrokom in nima nobenega vpliva na delež, ki mu pripada iz posestva na podlagi sodnega sklepa. NAVODILA IN TOLMAČENJE Ali smejo biti na sejah delavskega sveta upravnik podjetja in člani -.pravnega odbora, smejo ti sestavljati dnevni red in določati, o čem naj razpravlja delavski svet? V 24. členu zakona o gospodarjenju z državnimi gospodarskimi podjetji po delovnih kolektivih je izrecno predpisano, da morajo upravnik in člani upravnega odbora prisostvovati sejam delavskega sv^a. Torej ne samo, da smejo, temveč celo morajo biti navzoči. Dolžni pa so prisostvovati, ker so podrejeni delavskemu svetu in mu odgovarjajo za svoje delo. Na sejah morajo odgovarjati na stavljena vprašanja članom delavskega sveta, dajati zahtevana pojasnila Nimajo pa pravice odločanja in glasovanja. Oglašati se smejo k besedi samo toliko, kolikor jim to dovoli delavski svet. — Dnevni red sej delavskega sveta sestavlja predsednik delavskega sveta. Pri sestavljanju mu je dolžan upravnik pomagati. Upravni odbor lahko predlaga delavskemu svetu, naj na dnevni red vzame določeno zadevo. Toda nihče nima pravice odrejati delavskemu svetu, kaj naj razpravlja, nihče drug kot samo predsednik delavskega sveta sestavi dokončen predlog dnevnega reda, končni dnevni red pa sprejme delavski svet sam ob začetku seje. In končno — samo predsednik delavskega sveta lahko skliče sejo. Direktor lahko sejo samo zahteva, skliče pa jo predsednik delavskega sveta sam. KULTURNI ZAPISKI O USPEHIH, TEŽAVAH IN BODOČIH NALOGAH JESENIŠKE »SVOBODE« Izobraževalnemu delu bodo posvetili svoje najboljše moči Jeseniška »Svoboda«, ki je Z dramsko skupino so imeli Na Jesenicah so lani prepu-irnela letni občni zbor preteklo v preteklem letu precej težav. Re- ■■ ščali vso izobraževalno dejavnost soboto, ima nekaj čez 300 članov, žiserja ni bilo in tudi denarja. Ljudski univerzi, ki je dokaj sa- volje in preveč izgovorov, in tako se je zgodilo, da je ta sekcija naštudirala lani le »Vdovo Rošlin-ko«, s katero je štirikrat nastopila doma in trikrat gostovala. Ljudska univerza je imela 21 sekcije niso imeli. In tudi knjižnice ne. Ljudska knjižnica, ki ima nekaj čez 14.000 knjig, ni vključena v »Svobodo«. Uredili pa so čitalnico v katero Jeseničani kar radi hodijo. In to je vse. Toda to je premalo. Svobo- V Preteklem letu 84 krat nastopila %n Povsod žela veliko priznanja. Tudi pevska zbora (moški in Mešani), ki imata skupno 64 pev-Cev, sta dosegla precej lepih združenih v več sekcij. Vse te je primanjkovalo, premalo je bilo1 mostojno delovala. Izobraževalne Sekcije so imele v minulem letu 259 samostojnih nastopov, ki jih ie gledalo 45.782 ljudi. Razen tega P™ so posamezne skupine jeseniške »Svobode« nastopile še sto oseminštiridesetkrat na proslavah lTl prireditvah jeseniških organi-' predavanj, ki jih je poslušalo zacij in društev. I 2415 ljudi. Razen tega pa je Ljud- daši čutijo to vrzel in so večkrat Lani je bila najbolj delavna ska univerza organizirala tečaje I razpravljali, kako bi jo odpra-9odbena sekcija. Godba na piha- angleškega, francoskega in nem- j vili. Iz teh razprav pa se še ni to, v kateri je 52 godbenikov, je škega jezika ter tečaj strojepisja nič rodilo. Na nedavnem občnem in stenografije, ki jih obiskuje 250 tečajnikov. V vseh navedenih podatkih pa nikakor niso zajeti vsi uspehi jeseniške »Svobode«. Pa tudi sla-uspehov. Nastopila sta 35 krat bosti ne, ovire, ki jih ta »Svobodama in v Zužembergu, Dolenj- da« premaguje in ki jih bo še skih toplicah, Velenju, na Ostrož- morala premagati. O nem in v okoliških vaseh. j sekciji in njeni bolezni bi n. pr. Zelo delaven je bil tudi an- lahko se veliko pisali. Pa ^ tudi fambel narodnih . plesov, ki je o zabavnem odseku in težnjah irnel v pretekli s'ezoni 5 samo- posameznikov iz tega odseka, ki stojnih nastopov. Lutkovno gle-' kaj radi pozabljajo, da so »svo-dališče je naštudiralo otroško bodaši« in mislijo le nase in na \gro »Mojca in živali« ter ponav- svoj žep. In o denarnih težavah halo »Rdečo kapico«. Imelo je »Svobode«, in še o sektaških tež- jevati, toda ne na škodo enotno- 22 nastopov, ki jih je gledalo čez njah nekaterih odsekov, ki so jim sti društva. 3000 otrok. Zabavni odsek, ki ima interesi celotnega društva deveta Na občnem zboru so sklenili, 23 članov, je nastopil 33 krat, li- briga, pa tudi o izobražencih in da bodo vse sekcije dostojno pro- govna sekcija, ki ima 13 članov, sindikalnih odbornikih, ki jih je- j slavile 10. obletnico osvoboditve Pa je priTediia dve samostojni seniška »Svoboda« doslej še ni naše domovine. Pevski zbor bo razstavi V Jeseniški »Svobodi« mogla dovolj čvrsto navezatij imel v letošnjem letu najmanj se vadi tudi skupina mladih har- nase. Toda o tem kdaj drugič. 30 nastopov, godba na pihala pa TPonikarjev, ki pa še niso samo- Danes bi posvetili nekaj več stojno nastopili. vrstic le izobraževalnemu delu. zboru so zelo resno govorili o izobraževalnem delu in upajo, da bodo v kratkem zbrali pri »Svobodi« večje število agilnih razgledanih tovarišev in dobrih strokovnjakov, ki bodo storili vse, da bo njihovo izobraževalno delo dramski dobilo širše in stalnejše oblike. In tako smo že pri programu, ki si ga je jeseniška »Svoboda« postavila za to sezono. Najprej: izobraževalno delo. Temu bodo posvetili svoje najboljše moči. Seveda pa nameravajo pomagati tudi drugim sekcijam in jih utr- Lojze Perko: Materina sreča USPELO GOSTOVANJE tržaškega gledališča Jan de Hartog: »Sopotnika« Vsakoletna gostovanja Slovenskega misli In enostavni tehniki utegnilo, am-nar»dnegu gledališča za triaiko ozemlje pak so s svojo igro, gestami, barvanjem ° Dedno dogodek o ljubljansik odrski dialoga in prisrčnostjo ter neposred-jtoni. se vsako gostovanje je dokazalo, nosijo, predvsem pa z globoko donve- O DELAVCIH IN PREŠERNOVEM GLEDALIŠČU V KRANJU KJE NI ZANIMANJA za gledališke predstave ? stopila. Zabavna sekcija priprav-| , , . , ,,.. . . „> lia nov program s katerim bo' V Kranju imamo Prešernovo jali: da delajo v treh izmenah, poklicani siriti zanimanje za gle-gostovala v sosednjih komunah, gledališče, s katerim smo Kranj- da ni denar ja, da se večinoma {dahske nastope koncerte razstave pa tudi v Trbovljah, Ljubljani, čani zadovoljni, le peto leto je vozijo iz oddaljenih krajev in in podobne kulturne dogodke? Novem mestu in Kranju. Likov-1 poklicno in v teh letih nam je podobno. Tako se izgovarjajo se Primer »Iskre« dovolj jasno odgo-na sekcija bo priredila dve raz-'poklonilo lepo število dobrih gle- danes in to njihovo govorjenje var janato vprašanje. In prav bi stavi, luktovno gledališče pa bo daliških predstav. V zadnjih letih nas Kranjčane zelo čudi Nika- bilo, ce bi po poti »Iskre« stopah imelo 20 predstav doma in razen je vsak mesec uprizorilo novo kor ne moremo razumeti, kako tudi drugi delovni kolektivi v 50 koncertov doma in drugod. Sedaj se godbeniki pridno vadijo , in v kratkem bodo nastopili v j Ljubljani. Dramska skupina na- j merava uprizoriti tri gledališka dela, s katerimi bo 12-krat na-1 kako to, da so delavci njihovih tovarn Kranju. O nulem Trstu' iioi in žilavo ustonrj a losi jo, nudili lep užitek, pa '*-L - -» • - ' • -----— samo svojo izredno tudi doka-umetniško tli- UilS(im i rsiu m &iiaisu uoivuij« ‘v«.*, \i!iub izredno težkim pogojem) umetni- zali izredno močan in sposoben gledališki sposobnost in igralsko, oziroma režiser-t!ls&rnbel, ki s svojimi odrskimi stvari- -z'~ no/1a ha,a‘ poživlja in plemeniti kulturno živ-s(,Je zamejskih Slovencev. Med tem ko fl/.j8f.. Tržačani predstavili ljubljanski D rp. publiki doslej bolj ali manj brit l°tl> pa Je Zfldnje gostovanje neke sko nadarjenost, temveč tudi visoko kvaliteto in resnost prizadevanja Slovenskega narodnega gledališča za tržaško ozemlje. V. T. tega, seveda, če ne bo manjkalo dramsko delo, razen tega pa je - ... cvenka, še nekaj gostovanj. i večkrat gostovalo o kranjski oko- Pfca dobrim letom, dni radi ho-Letošnji program jeseniške lici, pa tudi na Jesenicah, v Ljub- dili v gledališče, danes pa se kar »Svobode« je torej zelo obširen, Ijani in na Primorskem. naenkrat ne zanimajo zanj. Ne vendar svobodaši upajo, da bodo y pretekli sezoni so delovni moremo razumeti teli izgovorov ob letu osorej lahko ugotovili, da kolektivi večjih kranjskih tovarn ln f11 nas malo, ki jim tudi ne so napravili več kot so na ne- (»Inteks«, »Pletenina«, »Sava«, verjamemo, davnem občnem zboru sklenili. r/n - ~ , P°sebnošt in obenem tudi izreden \ Dogodek na deskah Mestnega gledališča, ' lavrav gosta — ' omedijo v sedmih Jana Hartoga — , >Pod nebom \ kateri sta — pod j tr^tiT^ioiTm Dna ?ske Postelje«), o kater .as‘D°m iznajdljive režiserske roke Jo- PISMO IZ MARIBORA USPEHI DELAVSKE KNJIŽNICE Prva šiptarska sodobna drama Narodno gledališče v Prištini je nedavno uprizorilo prvo šip-tarsko sodobno dramo »Ne poročim se zaradi denarja«. Delo je Mariborčani imamo v središču j^,esa deiaf štefka”Vrotčeoa kot Agnes našega mesta razen javne knjiž- Okrajni sindikalni svet v Mari- nimanja n o nin.™.- i», l i. i-«i~ r ,.i—s i ----- -i-i — i - i— i- —i —x— i—... Drago Miklavec r"“’ '»T iskrnima«, »Iskra« itd.) pogosto \ V »Iskri« je bilo spočetka po-obiskovali kranjsko gledališče, dobnp kot v drugih tovarnah. KnlearaZ/os£?nooo%°da/m-o nS jim ntesno ugodji Po- napisal novinar Mortezo Peza iz fiar- *** ■ - ~ V začetku letošnje sezone pa diti iz obrata v obrat in navdu- • - - • sevati delavce za gledališče. somišljenike so v mnogih podjetjih nenadoma Delavsko knjižnico vzdržuje ugotovili, da med delavci ni za- . . -1.1 l J 1/ • • •_ 7 , 7 7 X 7- /7nIo 1\T r Uisbela Joško LukeS. i njce še delavsko, ki je zelo važen boru. Prikf Dnsloo da slutiti, da dramatik ...... kulturnem vini len in. Sf?°Upa ZloDmeji,eosiDdoglfanjlCena ozko Maribora. Ni čudno, saj je v tej ' za gledališka dela. Na vse mogoče načine so se izgovar- zf' 7- ome,i del* ne tega'"1 Prostor' zakonske spalnice. Avtor knjižnici okoli 19.000 knjig. In Še prečeč globoko Jami*l\en?A* vedno kupujejo nove. Lani so ku- PuanegTl JbiiJjni dVamskiteh- Ur.Ua š tir id ° *edmih slikah, ki zaobjemajo pili skoro 2000 novih knjig. nUp^ennočdi°do smrTobeh zakoncJo. | V drugem polletju minulega roma*, Sc<*em pomembnih trenutkov, ozi- letu je mariborska Delavska. PoročnIiz’ ° življenju obeh >sopotnikoc*. i knjižnica posodila 52 političnih, ”a noč ie združila nekoliko vase - v 007 7,.7 \s:Lin\“g\\™l\D9 poučnih, 21.287 leposlovnih, tležJr{'l1ane8a pUsniKtt t/t I*f Uizitcpo im*«-- ,-- tr ~ ' ... . 4 i črti 4 >soiid ter neizkušeno, plašijivo deklico s ■■ 12.73? mladinskih in 11.293 osta-dni Meščansko vzgojo. Komaj leto knjig; skupaj torej 45.788 \ vila i-. -n“° iz deklice bo ,0 ! - ZnaZa^°*n0^rtma ^ena in mati, ki je spo-g°0Q muj(ega otr°?jf&a Pesnika SCO__________ r # .................. žMje^ulfle> 9*"ifubr ar c praktičnem! lvalenceD, dijakov). Med bralci kor»x~ ]u' ne iemlie prečeč resno. Ko , ' -J - —-- - ----- lili knjig; Skupaj iurej oo knjig. Te knjige je prebralo 725? in nje- i odraslih in 7073 mladih ljudi jemlje prečeč °ba >snpotni, kPa?DboljreaTi0 man°j\ je bilo 5542 delavcev, 2985 name-viharje in ciharčke1 ščencev, 4721 dijakov in j284 kona °^nlom.eščanščini zasidranega za- ostalih. V drugi polovici lanskega zadnjih dveh prizorih ; /p i 2aPu^enih 'n D nesre*i> a že ' ljudi. Pri£l*° °4otaovZbbin%ra ne žela takega ' Mariborčani igra1Crn*ea sprejema, ko bi režiser in sooHh* ne vtisnili tako močnih pečatov Vstr)ar'tUr^e^n^p^ Režiser je talno • te!*a povprečnega sentimen-pičn0 Pl*allega gledališkega komada s ti-in nr ^ejtevnsko ideologijo, močno žico S nneprz^jit>o podobo nekega zakonca. Scenskl°^^° SD°ilh bogatih domislekov, intim*0 %radnio in z ustvaritvijo toplega, lb«2are6a vzdušja je Babiču uspelo pri-7n»g 1 življenjsko pot dveh ljudi in nju-do&orii*L0na: povprečnega po zunanjih Ijeni,1'1' a bogatega v notranjem živ-u*Pel! *e9ar avtorju, dela Še zdaleč ni Kalil ^.°i°rja je dopolnil in delo obo-z rahlim satiričnim tonom. tli,*0* režiser, sta tudi oba igralca dili . močnejše like kot sta jih nu-Puke%aTY^ Med tem ko je Joško njih dosegel višek svoje zamisli o zad-Pioia cenah — ko je dal v vlogi zrelega Ijion 'azlasti starca, redko in pretres-vlna aoživetje — pa je Štefka Drolčeva dekli 0 ,Za^n^ prizorih v lik mlade temnet in žene toliko igralske moči in z .• arn^nta, da je delovala njena igra redkoPrj!ii?!l0!t^i0’_ kot jo gledalec smo zelo zado-voljni s knjižničarji Delavske knjižnice. Vedno nas lepo sprejemajo, odgovarjajo na naša vprašanja in nam svetujejo, kaj naj beremo. i Kmalu je pridobil in njegova »organizacija« je septembra meseca lanskega leta . žela prve sadove. Gledališka dvo-\ rana je bila polna. Napolnili so 1 jo delavci iz »Iskre«. i Kje torej tri zanimanja, med delavci, ali med sindikalnimi odborniki in drugimi tovariši, ki so Zagrebška opera v- Londonu Nedavno je odpotoval v Anglijo celoten ansambel zagrebške opere. V Angliji bodo ostali približno 5 tedne in imeli 24 opernih predstav. Prvič so nastopili z opero »Knez Igor« v enem največjih londonskih gledališč. NEKAJ BESED O DELU KULTURNEGA DRUŠTVA »REMIGIJ JERMAN« V LOGATCU DELAVNO DRUŠTVO Sindikalno kulturno-umetniško društvo »Remigij Jerman« v Logatcu je eno izmed najboljših in najbolj delavnih kulturnih društev v tem predelu naše domovi- uspehov. Dramska družina je naštudirala več gledaliških del, s katerimi se je tridesetkrat predstavila v javnosti v Logatcu in okoliških krajih. Uprizorila je ce- ne. Tako vsaj pripovedujejo mno- 1 lo spevoigro »Habakuk«, s kate- 1 "" -f” devetkrat nastopila doma Prizor iz filma »Omadeževana« OB 85-LETNICI MARIBORSKE ŽELEZNIČARSKE GODBE »ANGEL BESEDNJAK« LEP JUBILEJ doživi, dopolnjevala. Režiserjeva , -o- /v *««,, „a delo ni učin- d°lgočasnc. kar bi po svoji za- k°D'a?o 2*Siu^a ie tudi, da delo O DELU LJUDSKE UNIVERZE Celjske Zanimiva predavanja Ceij^bpr Ljudske univerze v obšj Je '/‘e Prpd meseci sestavil preJen Program predavanj. S Cetn bran^ 80 za<^eZl 7am de- x>nZa ta mesec je odbor pripra-t»anf^T ciklus zanimivih preda-šalj Z °^rat bodo Celjani poslu-he Predavanja s področja glas-tejltPjP°dabljajoče umetnosti in prQci *e' Z/53 predavanja bodo fonJEa{(-lP ponazorili z gramo-slik^i ploščami, skioptičnimi arrLl in praktičnimi poskusi. { obleke. Godba železniških delav- dobila ime znanega železniškega cev je v tistih časih častno za- delavca in narodnega heroja An-stopala delavski razred, saj je gela Besednjaka, ki je padel v sodelovala in igrala na vseh de- Lesičjem pri Brežicah. Besednjak lavskih prireditvah; na zletu je preživel svojo mladost na Pri-»Svobod« v Celju in delavskem morskem, kjer je doživel in ob-zletu v Trbovljah. Mnogi usta- čutil vse grozote fašističnega na-Ob koncu decembra minulega ustanovljeno glasbeno društvo novitelji godbe, med njimi tudi sil ja. Leta 1928 je pobegnil o Mateta je praznovala železničarska »Drava«, ki sta ga ustanovila tovariš Ternovšek, so bili zato ribor. Šest let kasneje je dobil godba »Angel Besednjak« »Svo- znani borec za pravice Slovencev tedaj kazensko premeščeni na delo v mariborski železniški de-bode« Tabor v Mariboru 85-let- Jože Vokač in njegov najožji so- slabša delovna mesta v južne lavnici. Takoj je začel organizi-nico svojega obstoja. Proslava delavec v borbi proti nemčur- kraje. rati delavce v napredne organi- tega lepega jubileja je trajala stvu, Urban Doljekar. Prvi ka- r.„rlh; „nrjhn nacije. Leta 1956 je bil sprejet v dva dni. Praznovanja sta se ude- pelnik godbe je bil Anton Skašej, , delivcev sta usvešno Komunistično partijo in postal težili tudi rudarska godba iz za njim pa Alojz lekar. Tovariš delovale vse do okupacije Nem- *ekret.ar četrtega komiteja. L. 1941 Trbovelj in železničarska godba lekar je 25 let aktivno delal v L u železniške delavnice 0(L(;} med. P™1™1 D ,hoJ za iz Celja. godbi, 15 let pa je bil kapelnik. sIa. „PLnfiveJn iUncntiria usia- osvoboditev slovenskega ljudstva Železničarska godba je bila Skromnega in zaslužnega kultur- J nacističnn »IVerkskanello« Kapelnik obnovljene godbe je ustanovljena leta 1869. Do leta nega delavca, ki je umrl leta ZraZa ofcu- ';os/?Z ,toDariŠ lekaT' ki 10 1919 se je imenovala »Južno že- 1950, se bodo godbeniki vedno ,/■ Jnndbi ie bila sestavite- nodl do smrti Za tem ie Sodba lezniška delavniška godba« in je spominjali. večb del iz novih delavcev- dal> fasa žlDaih Primožih in skobeljnikih, v , oi.ii. 7—1..-1 hausen m Dachau. večernih urah pa se vadijo " boljših daleč naokrog. Na veli- imel Franc Fišar, ki je vu iuui .... kem tekmovanju ~ r’—J„„ 1906, ki so se ga _ iz vseh dežel bivše Avstro-Ogr- skih organizacijah. Za njim je bil ske, so mariborski godbi priso- predsednik tovariš Ivan Ternov- Takoj po dili prvo mesto. To je bil velik šek, pozneje pa tovariš Simon vedni godbeniki: Podpečan, Lam- ut> 85-letnici so in lep uspeh. Gajšek. V začetku se je zbralo pe, Vampi in drugi začeli iskati ši in najaktivnejši godbeniki na- Mnogo važnejšo vlogo je god- 545 železničarjev, ki so pomagali, na vse strani raznešen inventar grajeni. V veliki Unionski dno- ba odigrala v obdobju od leta da si je godba lahko nabavila in zbirati godbenike za obnovi- rani pa je bil v čast obletnice (919 do 1941. Leta 1919 je bilo potrebna glasbila, note in enotne tev godbe. Obnovljena godba je uspel koncert. I. L. gi, ki poznajo delovanje tega J ro je društva. i in v Zireh. Ljudska univerza je V društvu »Remigij Jerman« je imela 12 zelo dobrih predaje več sekcij, ki so žele v pre-: vanj. Šahovska sekcija je organi-teklem letu nekaj zelo lepih j žira la nekaj turnirjev. Pa tudi 1 pevski zbor in mladinski orkester ne zaostajata za drugimi sekcijami. V letošnjem letu nameravajo še bolj poživiti delo posameznih sekcij, utrditi slabotne in pomoči potrebne ter pritegniti v društvo čim več delovnih ljudi, predvsem mladine. V svojem Kulturnem domu so pred nedavnim priredili »Večer zabave in smeha«, ki je kar dobro uspel. Mladinski orkester pripravlja v teh dneh samostojen koncert, pa tudi druge sekcije se živahno pripravljajo za nastope. Sindikalno kulturno-umetniško društvo »Remigij Jerman« v Logatcu je torej zelo delavno, nikakor pa ne moremo razumeti, zakaj se to društvo ni vključilo v Zvezo »Svobod«. Že prv e dni lanskega novembra je Predsedstvo Republiškega sveto sindikatov Slovenije priporočilo vsem SKUD-om,ki so še tedaj delovali, naj prilagode svojo dejavnost načelom »Svobod« in naj se povežejo v skupnost prosvetnih društev. Čudno, da logaški SKUDše vedno ni našel svojega mesta v Zvezi »Svobod«. osvoboditvi so za- svojem kulturnem domu. Ob 85-letnici so bili najstarej- Za 300 din prejme vsak član Prešernove družbe net !mjm, žreb pa mu lahko določi še begalo darilo. IZ DEŽELA, O KATERIH GOVORIMO ^ TOVARIŠ TITO BO IMEL NA POTI V DOMOVINO SE EN SESTANEK IZ GOE Po 1800 milj dolgi poti od Kocina v Južni Indiji so se ladje »Galeb«, »Triglav« in »Biokovo« za en dan ustavile v pristanišču A de n. — Ob koncu tedna se bo predsednik Tito sestal na »Galebu« z ministrskim predsednikom egiptovske vlade Naserjem Eskadra našega predsednika Tita, ki doslej neutrudoma prizadeval, da bi se vrača s potovanja v Indijo in Burmo, ohranil svojo neodvisnost in je že več- je v ponedeljek prispela v Adensko pri- krat dokazal, da je pripravljen v takih ...... ,,,, , stanišče ob vhodu v Rdeče morje. Tu so stremljenjih podpreti tudi druge narode, sedaj tesne trgovske vezi, SG ladje Oskrbele 7 cnrivom in vnrin 7 Tu irnelnviL ro in rlndni nočni nbimnn ____1 Tti__ _• _ M__ egiptovski voditelji so prav tako kot naši proti temu, da bi se dežela vezala s katerim izmed obeh blokov v svetu, saj bi takšna politika le še bolj zaostrila mednarodno napetost. Močan je glas Egipta tudi v boju proti kolonializmu, saj je vsa njegova novejša zgodovina en sam boj za neodvisnost. Med Jugoslavijo in Egiptom so že po razgovoru fe oskrbe.le z gorivom in vodo, Z Jugoslavijo je že doslej našel skupne med Titom in Naserjem pa lahko pri- tovans lito pa je vrnil vljudnostni obisk točke v Organizaciji združenih narodov, čakujemo, da se bodo še bolj poglobile, tamkajšnjemu guvernerju. - Vn trudil rla ki naSii mimn ~_j~i----z. BOJ SE NADALJUJE Kot poročajo iz portugalske kolonije Goe v Indiji, so tamkajšnje kolonialne oblasti uvedle strog vojni režim. Samo v štirih dneh prejšnjega tedna so zaprli več sto ljudi. V Goi je bilo namreč te dni veliko stavk in demonstracij. Ob neki taki priliki so demonstrant je zasedli železniško progo, ki pelje proti Indiji, in ustavili prom<" Vodja goanskcgti Kongresa je ob tej priliki izjavil, da je prišlo drugo obdobje nenasilnega boja za priključitev Goe k Indiji. ‘ FRANCOSKO-TUNIZIJSKI RAZGOVORI SE BLIŽAJO KONCU PRED SPORAZUMOM Sporazumeli so se o bodoči usodi policije in sodstva. — Popolno notranjo avtonomijo bo Tunis dosegel šele čez sem do deset let. — Sporazum med Tunisom in Parizom predstavlja pomemben napredek v odnosih med Francijo in afriškimi kolonijami. Iz Pariza poročajo, da so se francosko - tunizijska pogajanja približala uspešnemu koncu. Še nekaj dni, pravijo, in dosegli bodo sporazum. Pred tednom dni so se francosko- njemu guvernerju. i ko se je trudil, da bi našli mirno reši- prijateljski stiki in sodelovanje koncu tega tedna se bo predsed- tev mednarodnih vprašanj. Današnji ostalih področjih pa razširili. nik Tito sestal z egiptovskim ministrskim predsednikom^ Naserjem. Egiptovska vlada je^ namreč povabila našega predsednika že v začetku decembra, naj se na poti iz Indije v domovino ustavi za nekaj dni na uradnem obisku ___ Egiptu. Dogovorili so se, da bo sestanek obeh državnikov zaradi pomanjkanja časa na »Galebu«, ko bo eskadra plula po Sueškem prekopu. General Naser bo prebil na »Galebu« v razgovoru z našim predsednikom predvidoma 15 ur. Spremljali ga bodo še nekateri člani egiptovske vlade. Na tem sestanku se bosta oba državnika pomenila posebej o vprašanjih, ki eanimajo obe deželi, zlasti pa o problemih ohranitve miru v svetu ter mednarodnega sodelovanja. Egipt, ki ima zelo velik vpliv v arabskem svetu, si je že RASIZEM V JUŽNOAFRIŠKI UNIJI ČRNCE SELIJO Južnoafriška vlada bo preselila domačine iz mest v rezervate na deželo. — Demonstracije in protestna zborovanja črncev v pred- j mestjih. Parlament južnoafriške unije je spre- bodo nasilno preselili 150 črnskih družin jel zakon o preselitvi domačinov, Afri- iz četrti Sofiatown v Johannesburgu, kancev in Melezov, iz velikih mest v re- Vsak teden bodo nreselili 150 družin. Melezov, iz velikih mest v rezervate^ na deželo. Vlada namerava začeti s fo selitvijo 12. februarja. Tega dne Vsak teden bodo preselili 150 družin. V predmestju Johannesburga in drugih velikih južnoafriških mest je zelo nemirno. Črnci se zbirajo, protestirajo proti rasističnim ukrepom vlade in demonstrirajo po cestah. Policijske patrulje krožijo po predmestjih in napadajo črnska zborovanja. Afriški nacionalni kongres, ki je ena izmed najmočnejših organizacij domačinov, namerava tožiti vlado zaradi teh njenih rasističnih ukrepov in zahtevati, | naj sodišče razveljavi zakon o preseljevanju. Toda doslej se še ni zgodilo, da bi južnoafriška vlada za las odstopila j od svojega rasističnega programa. 1 Pariška revščina, ki čez poletje prenočuje pod mostovi, je našla pozimi zatočišče na dveh zapuščenih postajah podzemne železnice. Tu čaka toplejše čase ARABSKA LIGA IN TURŠKO-IRAŠKI PAKT Ka robu prepada marsikateri tuniški felah, borec za neodvistnost dežele, je zaupal ■francoskih obljubam in predal orožje. Tuniški voditelji so se s pariško vlado res sporazumeli o bistvenih vprašanjih neodvisnosti, toda Tunizijci imajo s takimi sporazumi slabe izkušnje... . NASPROTJA V FRANCOSKI SOCIALISTIČNI STRANKI NEVARNI UKREPI Socialistično vodstvo je izključilo iz stranke 17 poslancev, ki so v parlamentu glasovali proti oborožitvi Nemčije. — Na izrednih kongresih so socialistične federacije v nekaterih pokrajinah sklenile, da bodo skupno z izključenimi voditelji izstopile iz stranke. V Kairu se je končal eden izmed najbolj dramatičnih sestankov predsednikov vlad arabskih držav. Sklicali so ga, da bi na njem obsodili turško-iraški pakt in vsa podobna vmešavanja zahodnih sil v notranje zadeve arabskih dežel, da bi rešili Arabsko ligo in utrdili neodvisne težnje v arabskih deželah. Vendar ta sestanek ni rešil Arabske lige, ni utrdil enotnosti Arabskega sveta. Zakaj so se mnoge arabske dežele tako uprle turško-iraškemu paktu? V Arabskem svetu je precej razširjeno mišljenje, da je turško-iraški pakt naperjen proti enotnosti arabskih dežel, proti njihovim skupnim interesom. Prepričani so, da za tem paktom stoji ne- Dramatični sestanek v Kairu. — Zakaj se mnoge arabske dežele upirajo turško-iraškemu paktu? — Sumljivi načrti zahodnih velesil. — Irak obrnil hrbet Arabski ligi. — Kaj bo storil Egipt? Te dni so v francoskih departmajih izredni kongresi federacij socialistične stranke, na katerih razpravljajo o nedavnem kaznovanju sedemnajstih socialističnih poslancev. Vodstvo socialistične stranke je namreč izključilo iz stranke vse poslance, ki so v parlamentu glasovali proti podpisu pariških sporazumov, torej proti ponovni oborožitvi Nemčije. Izredni kongresi v departmajih so nekak uvod skupnega izrednega kongresa francoskih socialistov, ki bi, po mnenju vodstva, moral potrditi že izrečene kazni. Toda položaj se ne razvija tako, kot je socialistično vodstvo pričakovalo. V največjih departmajih (Nord, Pas de Calais, Bouche du Rhone) so res podprli stališče vodstva, toda v mnogih pokrajinah so socialistične federacije sklenile, da bodo skupno z izključenimi voditelji izstopile iz stranke. Francoski socialistični voditelji so si sicer zagotovili večino, obenem pa so povečali prepad med pristaši in nasprotniki nemške oborožitve. Kazenski ukrepi, s katerimi je hotelo socialistično vodstvo prisiliti na- | sprotnike oborožitve Nemčije k pokor-ščini so torej zelo nevarni in niso ob- ! rodili zaželenega sadu. 1 IZ EKVADORJA Ukrep proti socialistom Iz Qnata, glavnega mesta južnoameriške države Ekvador, poročajo, da je vlada prepovedala nadaljnje delo radijski postaji »Gran Goilumbia«, češ da se je pregrešila proti tistemu zakonskemu določilu, ki pravi, da je prepovedano oddajati taka besedila, ki so uperjena proti javnemu redu v državi. Ta postaja je namreč pretekli petek prenašala začetek kongresa Socialistične stranke. Nova socialistična stranka v Indiji Pred nedavnim je bil v Bombayu skupni kongres dvanajstih manjših indijskih strank, ki so se združile v enotno stranko »Mazdur Kisan«. Nova stranka je objavila program, v katerem pravi, da bo skušala čimprej zamenjati kongresno stranko na vladi in sestaviti socialistično vlado. V »Mazdur Kisan« se nista vključili niti socialistična stranka, niti komunistična partija Indije. kdo tretji, ki hoče iztrgati iz arabske skupnosti posamezne države in jih podrediti sebi in svojim načrtom v tem delu sveta, ki niso vedno napredni in miroljubni. Arabske dežele, predvsem pa Egipt, kjer je težnja po neodvisnosti najmočnejša, nasprotujejo tem načrtom j in se trudijo, da bi v okviru Lige usta- ■ novili obrambno skupnost, ki bi koristila Arabskemu svetu in miru v tem delu sveta, ne pa sumljivim načrtom zahodnih velesil. Odtod spor okrog turško-iraškega pakta, ki je pripeljal Arabsko ligo na rob prepada. V začetku so še mislili, da se bodo lahko sporazumeli med seboj in z Irakom ter našli neko skupno formulo, ki bi zadovoljila obe strani. Toda med sestankom se je pojavilo toliko različnih teženj in nasprotij, da so se komaj sporazumeli o skupni izjavi, s katero bi obsodili turško-iraški pakt. Tedaj pa je predsednik iraške vlade, Nun Said, sporočil, da bo njegova vlada sklenila podobne sporazume še z Veliko Britanijo, Pakistanom, Združenimi ameri- ( škimi državami in Perzijo, ki je članica Arabske lige. Obenem je izjavil, da bo Irak v bodoče samostojno nastopal ne glede na Arabsko ligo in pakt o medarabski varnosti. Nuri Said je torej napovedal izstop Iraka iz Arabske lige. To je še bolj zaostrilo položaj. Sestanek v Kairu se je dramatično končal. Egipt je odklonil podpis pripravljene izjave m Naser je zahteval, naj objavijo vse gra- divo osemdnevnega posvetovanja. Predsednik egipčanske vlade je tudi dejal, da bo Egipt »ponovno proučil svojo arabsko politiko in svoje stališče do Arabske lige ter do medarabskega pakta o kolektivni varnosti«. Nekateri menijo, da je Egipt pripravljen tudi izstopiti iz Arabske lige, če se ne bodo inogli sporazumeti o skupnem stališču do vmešavanja Zahoda v interese Arabskega sveta. Arabska liga je torej v zelo težavnem položaju in za to so odgovorni voditelji nekaterih arabskih držav, ki so podredili interese Arabskega sveta interesom zahodnih velesil. tunizijski razgovori zapletli predvsem pri razpravi o bodoči usodi policije v Tunisu. Predstavniki Tunisa so zahtevali, naj bi bila v okviru notranje avtonomije, ki jim jo je francoska vlada obljubila, tudi popolnoma samostojna tunizijska policijska uprava. Pariz pa ni hotel prepustiti policije Tunizijcem. Kazalo je že, da bodo razgovori propadli. Končno pa so le sklenili kompromis. Predstavnik pariške vlade je izjavil, da je Francija pripravljena prepustiti tudi policijo Tunizijcem, toda ne takoj. Francoski policijski direktor in drugi najvišji uradniki naj bi še nekaj časa ostali na svojih položajih. S tem so se strinjali tudi predstavniki Tunisa, obenem pa so zahtevali, naj bi se francoski generalni rezident o vsakem ukrepu policije posebej posvetoval s tunizijskim ministrskim predsednikom. Obe delegaciji sta se tudi sporazu-j meli o sodstvu in drugih upravnih orga-| nih, ki bodo počasi prešli v roke Tu-! nizijcev. j Nekateri tunizijski voditelji izjavljajo, da bo ta sporazum predstavljal začetek obdobja počasnega uveljavljanja notranje avtonomije, ki bo dobila svoje končne oblike šele čez osem do deset let. Toda v Tunisu so tudi stranke in mnogi ljudje, ki zahtevajo, naj Tunisu takoj, ali pa vsaj čimprej, priznajo popolno avtonomijo, in se prav nič ne strinjajo s to ; počasnostjo. In v Tunisu so tudi fran-j coski naseljenci, ki nasprotujejo vsakemu j sporazumu in avtonomiji. Uspešen za-| ključek francosko-tunizijskih razgovorov j torej ne bo zadovoljil vseh, vendar je j sporazum, ki so ga na teh razgovorih dosegli, pomemben napredek v odnosu med Francijo in njenimi kolonijami. Ugleden socialist umrl Tovariš Edvard Kardelj izrazil sožalje Hedthoftovi družini in predsedstvu delavske stranke Hans Christian Hedthoft, predsednik danske vlade in predsednik danske delavske stranke je v soboto, 29. januarja, umrl v Stockholmu, kamor je prišel na sestanek nordijske medparlamentarne konference. Zadela ga je srčna kap. Hedthoft, ki je bil star 51 let, je postal predsednik danske vlade 30. junija 1953. leta. Ob smrti tega uglednega socialista je tovariš Edvard Kardelj izrazil sožalje Hedthoftovi družini in predsedstvu delavske stranke Danske. 2,470.000 delovnih dni Zaradi stavk je bilo lani v Angliji izgubljenih 2,470.000 delovnih dni. To je največje število izgubljenih delovnih dni v vseh povojnih letih. Volitve obratnih svetov Obratne svete volijo v Zahodni Nemčiji vsaki dve leti. Sedanje so izvolili spomladi leta 1953, zato je predsedstvo Zveze sindikatov sklenilo, naj bi letošnje volitve opravili najkasneje do 30. aprila letos. IZ TURČIJE RUDARSKA NESREČA V rudniku Zonguldak v Turčiji se je pred nedavnim pripetila huda nesreča. Zaradi eksplozije v jami je bilo ubitih 47 rudarjev, ranjenih je bilo pa 20. Glasilo sindikatov Slovenije. Izdaja Republiški evet Zveze sindikatov za ! Slovenijo. Odgovorni urednik France Boštjančič Tisk Tiskarne »Ljudske 1 pravice« v Ljubljani Naslov uredništva in uprave: Ljubljana. Čufarjeva ulica 1 — Dom sindikatov. Telefoni: uredništvo in uprava 32-031, uredništvo 32-538, uprava 30-046. Poštni predal 284 Račun pri Mestni hranilnici v Ljubljani 601-305 1-221 List izhaja vsak petek. Rokopisov ne vračamo Me sečna naročnina 40 din. četrtletna 120 din, polletna 240 din, celoletna 480 din: i posamezna številka 10 din. I Takale je hiša v vasi blizu Bagdada, glavnega mesta Iraka. Na nekaj kolih so napete »stene« iz rogozovine. Velika revščina tare deželo, njeni oblastniki pa kujejo zarote zoper enotnost arabskega sveta flW%llll|Wllllllll||lltitill!|ll|llllllPltil#,llUltill|,|l!l!lllll|l|llllllll!l,|llllllll|,l|ltillU POKLON_____________________________________ VZHAJAJOČEMU SONCU ) »Zakaj mu ne rečeš, naj ti da cele obroke ali pa nič?« je vprašal Clem. »Ce si vedel, da ne boš sploh nič dobil, bi šel lahko stran in si poiskal boljšega gospodarja, ali ne?« »Dolgo sem bil zvest Archu Gunnarju,« je odvrnil Lonnie. »Ne maral bi oditi in ga kar tako pustiti.« Clem je pogledal Lonnija, rekel pa ni ničesar več. Krenila sta s ceste po kolovozu proti veliki hiši. Pitani prašiči so še vedon krulili in cvilili v ogradi in eden Archevih psov je prišel vzdolž vrste bombaža ob kolovozu povohat njune čevlje. »Te svinje pa dobe vedno dovolj hrane,« je spregovoril Clem. »Nobena od njih nima sedajle manj kot sedem sto funtov in vsak dan so debelejše. Poleg tega, kar jim vržejo, si privoščijo še dosti piščancev, ki brskajo tu okoli.« Lonnie je poslušal kruljenje svinj, ko sta šla po kolovozu proti hiši. »Mislim, da bi bilo bolje zbuditi Archa, da bi nama pomagal iskati očeta,« je rekel Lonnie. »Ne maram ga buditi, toda bojim se, da bo oče zašel v močvirje in se za vedno zgubil. Saj še grmečega boga ne sliši. Nikdar več ga ne bi našel v tisti gošči, če je zašel tja.« Clem je nekaj zamrmral in šem naprej proti skednju in prašičji staji. Prišel je tja pred Lonnijem. »Raje pridi hitro sem,« je rekel in se obrnil, da bi videl, kje je Lonnie. Lonnie je stekel k staji. Ustavil se je in splezal do polovice na leseno, z žico povezano ograjo svinjaka. Najprej ni mogel videti ničesar, polagoma pa je opazil premikajočo se gmoto črnih svinj v drugem kotu hleva. Živali so se grizle in renčale druga na drugo kakor tolpa lovskih psov, spuščenih na mrtvega zajca. Lonnie je zlezel na vrh ograje, Clem pa ga je ujel in potegnil nazaj. »Ne hodi v svinjak kar tako,« je rekel. »Prašiči te bodo raztrgali na kose. so čisto divji. Borijo se nad nečim.« Oba sta stekla okoli ogla hleva na tisto stran, kjer so bile svinje. Pod njihovimi parklji je Lonnie zapazil temno gmoto z belkastimi madeži. Videl je stvar samo za trenutek, ker jo je nato neki prašič pregazil. Clem je nekajkrat odprl in zaprl usta, preden je sploh mogel spregovoriti. Zagrabil je Lonnija za laket in ga stresel. »Videti je, kot da bi bil tvoj oče,« je rekel. »Prisežem, Lonnie, da je videti tako.« Lonnie še vedno ni mogel verjeti. Zlezel je na ograjo in pričel suvati z nogo proti prašičem in jih skušal zapoditi. Živali se niso zmenile zanj. Medtem ko je Lonnie čepel na ograji, je šel Clem v lopo za vozove in pritekel nazaj z dvema drogovoma, ki ju je nekako našel v temi. Enega je dal Lonniju, tako da ga je potiskal k njemu, dokler se Lonnie ni obrnil od prašičev, in ga vzel. Clem je skočil preko ograje in pričel mahati z drogom po svinjah. Lonnie je zdrsnil za njim in kričal nanje. Nek prašič je napadel Lonnija in hlastnil po njem, Clem pa ga je mahnil po hrbtu dovolj močno, da ga je takoj odpodil. Zdaj šele je Lonnie lahko ugotovil, kaj se je zgodilo. Stekel je h gruči svinj, jih brcal s težkimi čevlji in tolkel po glavah z drogom, okovanim z železom. Nenadoma je začutil bolečino, pogledal je in videl, da ga prašič grize v meča. Vedel je, da ima velik kos hlačnice odtrgan, ker je čutil hlad na golih, mokrih mečih. Clem je šel spredaj in je zapodil svinje nazaj. Nič drugega se ni dalo narediti. Stala sta sredi renčečega obroča in oba sta morala stalno mahati z drogovoma, da sta odganjala svinje. Končno se je Lonnie sklonil in zgrabil očetovo nogo. S Clemovo omočjo je prinesel očeta k ograji in ga dvignil na drugo stran, a hip sta bila čisto brez sape in nista mogla nič reči ali storiti. Renčeči prašiči so bili pri ograji. Grizli so les in žico in delali tak hrup kot še nikdar. Medtem ko je Lonnie iskal po žepih vžigalico, je Clem eno prižgal. Podržal je plamen k Markovi glavi. Oba sta neverno gledala, nato pa je Clam upihnil vžigalico. Molče sta v temi zijala drug v drugega. Clem je šel nekaj korakov stran, se obrnil in prišel nazaj k Lonniju. »Vendar je on,« je rekel in sedel na tla. »Gotovo je on.« »Mislim, da je,« je odvrnil Lonnie. Ničesar drugega se ni mogel domisliti. Sedela sta vsak na svoji strani Markovega trupla in ga gledala. Odkar sta se ga prvič dotaknila, še ni bilo videti nobenih znakov življenja na njem. Obraz, vrat in želodec, vse je bilo čisto izžrto. »Bolje bi bilo, da bi šel zbudit Archa,« je rekel čez nekaj časa Clem. »Zakaj?« je odvrnil Lonnie. »Zdaj ne more nič pomagati-Prepozno je za pomoč.« »Vseeno,« je vztrajal Clem. »Bolje je, da ga greš zbudit. Naj vidi, kar je videti. Če boš čakal do jutra, se bo morda spomnil in rekel, da prašiči niso naredili tega. Ravno zdaj je čas, da ga zbudiš, da bo videl, kaj so njegovi prašiči naredili.« Clem se je obrnil in pogledal na veliko hišo. Obotavljal se je, ko je videl temni obris, ki se je odražal od mračnega neba. »Človek, ki strada svoje najemnike, bi moral sedeti in gle-gati to truplo, dokler se ne pokoplje.« Lonnie je plašno pogledal Clema. Vedel je, da ima prav, toda bal se je, ko je slišal, da črnec govori kaj takega o belcu. »Ne smeš tako govoriti o Archu,« je rekel. »On spi doma, v postelji, ničesar nima s to stvarjo. Nič več ni imel pri teni opraviti kakor jaz.« Clem se je kratko zasmejal in vrgel drog na tla med svoja stopala. Ko ga je pustil nekaj časa ležati, ga je pobral in pričel z njim tolči po zemlji. Lonnie se je počasi dvignil. Nikdar poprej ni videl, da bi se Clem tako obnašal, in ni vedel, kaj naj si misli o tem. Odšel je brez besede in se v temi okorno pomikal proti hiši, da bi zbudil Archa Gunnarda. III Archa je bilo težko zbuditi. In celo potem, ko je bil že prebujen, se mu ni mudilo vstati. Lonnie je stal zunaj pri oknu spalnice, Arch pa je ležal v postelji, kakih šest ali osem čevljev o® okna. Lonnie je lahko slišal, kako se premetava im godrnja. »Kdo ti je rekel priti im me zbuditi sredi noči?« je rekel ArcE »Clem Benry je tu zunaj. Rekel je, d,a vas bo to morda zanimalo.« _ . Arch se je prevrgel na postelji in udaril s pestmi po blazini" »Povej Clemu Henryju, da sem rekel, da ga bom prav kmalu potegnil iz kože.« tNadaljevanje v prihodnji številki)