The Oldest and Most Popular, Slovene Newspaper, in United States of America AMERIKANSKI SLOVENEC PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do zmage] GLASILO SLOV. KATOli DELAVSTVA V AMERIKI IN UR ADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOUETU? S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGF; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four. Sls vene Organizations), Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. STEV. (No.) 63 CHICAGO, ILL., SOBOTA, 31. MARCA — SATURDAY, MARCH 31, 1934 LETNIK (VOL.) XLIII Večji davki za pomoč veteranom -Evropa vabi Ameriko DA SE IZENAČI PRORAČUN VSLED NOVIH STROŠKOV, KI JIH JE ODGLASOVA L KONGRES, SE BODO BRŽKONE MORALI RAZPISATI NOVI DAVKI. — SEDANJI ROOSEVELTOV PORAZ MALENKOSTEN V PRIMERI S PORAZOM HOOVER J A V PODOBNI ZADEVI. VARNOSTNA NAPRAVA PRI AEROPLANIH Washington, D. C. — Kakor •le bilo včeraj poročano, ste obe zbornici proti volji predsednika Roosevelta odobrili nova izplačila vojnim veteranom in zvišali plačo vladnim nameščencem. Stroški za izvedbo te-£a zakona bodo znašali 228 milijonov dolarjev. S tem je kongres vrgel vladni proračun iz ravnovesja in, kakor se je izrazil eden voditeljev poslanske zbornice, bo predsednik bržkone prisiljen, da bo zahteval od kongresa, razpisati nove davke v svrhc pokritja nastalega primanjkljaja. Za kongresnike to ne bo lahka naloga, kajti s tem utegnejo izgubiti pri prihodnjih volitvah število glasov, dočim jim je bilo pred očmi, ko so sprejeli gori omenjeni zakon v prvi vrsti to, da si pridobe glasove veteranov in vladnih uslužbencev. ^Sprejeti zakon, ki ga je kon-tn-es odobril preko prMsedni-*°vega veto, določa, da se 9.000 pohabljenim vojnim ve-tei'anom vrne 75 odstotkov ti-^e odškodnine, ki so jo dobili, predno je bil lansko leto sPrejet takozvani varčevalni zakon. V tej skupini pa nišo tisti veterani, kateri so dobili Poškodbe tekom aktivne vojaške službe, marveč so postali ''olni ali pohabljeni šele pozneje in iz vzrokov, ki niso bili z njih vojaškim službovanjem nič v zvezi. Zato je pa predsednik lani priporočal, naj se jim odvzame ta odškodnina, do katere niso upravičeni. Vladnim Uslužbencem, ki so se jim lani Plače znižale za 15 odstotkov, se bo del znižanja plače povrnil. *n sicer ena tretjina z veljavnostjo od 1. februarja,, druga ^etjina pa z veljavnostjo od Julija. Republikanski kongresniki v® l"adujejo nad tem, ker je do-r Vel Predsednik Roosevelt po-z> ko je zbornica preko nje-ega veto odobrila omenjeni v K°n, češ, da je to samo za-ek njegovih porazov. Eden emokratskih poslancev pa je ^Publikancem pokazal, da je ^ Poraz malenkosten v primeri 'stim, ki ga je doživel IIoo-er Pred štirimi leti, ko je te-1 l'epublikanski kongres o-^8el njegov veto glede penije veteranom španske vojne. a Hooverja je tedaj glasovalo nio 14 p0siancev, za Roose-e,ta Pa jih je zdaj 72. —o-- EVROPSKO _VABILO Evropa hoče zaplesti Ameriko v svoje spore poti pretvezo, da bo pomagala vzdržati mir Pariz, Francija. — Pričakuje se, da boste Anglija in Francija v kratkem poslale povabilo Ameriki, naj se pridruži ta-kozvanemu varnostnemu paktu, da s tem pomaga preprečiti ponovno vojno. Pozvale jo bodo, naj izpolni svojo obljubo, ki jo je poslanik Davis podal lani v maju na ženevski konferenci v imenu predsednika Roosevelta, ko se je izrazil, da je Amerika pri volji, stopiti z drugimi narodi v posvetovanje v slučaju nevarnosti vojne, da se preišče, katera je tista država, ki ogroža mir. Ko bi se u-gotovilo, katera je tista država, se bi Amerika pridružila drugim, da bi se stvorila proti njej gospodarska blokada. Evropske države ne upajo dosti, da bi bila Amerika pri volji to izpolniti, vsaj ne to-časno. Omenjena obljuba je namreč bila dana pod nekim pogojem, in ta pogoj je bil, da se Evropa prej razoroži. Točas-no pa ni nobenega znamenja o razorožitvi Evrope, niti govori se ne o tem. Nasprotno, kakor trdi Francija, je v Evropi zdaj še več orožja, kakor ga je bilo lani, češ, da se Nemčija z vso naglico na tihem oborožil je. Tudi se, kakor kaže, ne bodo med evropskimi državami vodila nobena pogajanja več za uničenje orožja, kajti Iz Jugoslavije. VEČJA SKUPINA HRASTNIŠKIH STEKLARJEV SE POGAJA, DA NASTOPI STEKLARSKO SLUŽBO V EGIPTU.— V NEKEM RIBNIKU PRI RUŠAH NA ŠTAJERSKEM SO OTROCI NAŠLI MONŠTRANCO. — DRUGE RAZLIČNE t\ VESTI. S trebuhom za kruhom | boljšal vinograd. Delavci so lepo Hrastnik, 10. marca__Večja zaslužili, on pa povečal vrednost skupina hrastniških steklarjev svojega imetja, se je že pred tedni odločila spre-' Zadnji teden pa so ljudje jeti delo v Egiptu. V Kairu je staknili glave skupaj in si za-namreč ustanovljena velika ste- šepetali, češ, Vegelj je že zopet klarna ter sta se te dni sam pod-| zadel. In res! V petek je pripe-jetnik in njegov obratni inženjer (ljal domov 70 jurčkov ki jih je mudila v Ljubljani. Pogajanja zadel. Privoščimo mu ter želimo, Vojaški piloti preizkušajo, kako se bo obnesla nova priprava za večjo varnost letala. Ta priprava obstoji iz dveh balonov, na vsaki strani aeroplana po eden. V slučaju, da se pripeti nezgoda na morju, napolnijo te balone z zrakom in ti imajo nato vzdržati letalo nad vodo. SMRTNA OBSODBA Trije Hrvati obsojeni na smrt zaradi napada na kralja. Dunaj, Avstrija. — Na prošnjo jugoslovanske vlade so bili v tukajšnjem mestu aretirani trije Hrvati, katere se obdol-žuje, da so bili v zvezi s poiz-kušenim napadom, ki se je izvršil na življenje kralja Aleksandra, ko je ta 16. decembra obiskal Zagreb. Isti dan, namreč v sredo, pa se je nad tremi drugimi Hrvati izrekla v Belgradu smrtna obsodba zaradi iste krivde. Obsodba se bo izvršila z obešenjem. Zaradi omenjenega napada je kralj dobo za svoj obisk v Zagrebu znatno skrajšal. ~ -o- IZ DOLLFUSSA SE NI NORČEVATI Dunaj, Avstrija. — Kancler vse tozadevne dosedanje kon- iDollfuss se je naveličal prena-ference so se izjalovile. Naj-'šati neprestane šale in norčije, EpEN, KER JE PODOBEN HOOVERJU wst St' Louis' 111 • ~ Harry gle i°! v sredo zvečer v krv in Prišel Je iz njega s v av° glavo. Kakor je pripo-ki °Vai P°Hci.ji, je neki moški, st08a Še ni nikdar Prei videl, Se -V £ledišču k njemu in daPn6el majati nad njim, češ, ^ -le Podoben Hooverju.^Nato Slavi5 pa Še S Palico "daril po nana i dobila v ™ke z4ovCa - ta ni m°Sel V SV0;i kot - "t" drugega navesti a mož izgleda ko Hoover" več, na kar bi se mogla Evropa zediniti, bi bilo to, da se orožje vzdrži na točasni višini. Kljub temu pa ima Francija vendar nekoliko upanja, da bo Amerika pristopila k varnostnemu paktu, in sicer, da bo to storila iz človečanskih ozirov. Brez Amerike se ta pakt bržkone ne bo sklenil; ako pa tega pakta ne bo, se bo naprej vodila oboroževalna tekma med državami; ta pa mora prej ali slej povzročiti vojno. Da torej prepreči vojno, upa Francija, da se bo Amerika pridružila Evropi. -o- IZ VARNOSTI JU DRŽE V ZAPORU Pariz, Francija. — Ameriški zakonski par, Mr. in Mrs. Robert Switz, ki sta bila svoječas-no aretirana pod sumnjo zarote in sta v zaporu vse priznala ter obenem izdala tudi druge zarotnike, bi bil lahko izpuščen iz ječe, ako bi se oblasti ne bale za njih varnost. Pri sodni obravnavi o zaroti bosta namreč ta dva nastopila kot glavni priči in sodnik se je izrazil, da se ju mora čuvati, da njih bivši tovariši ne dobe prilike za maščevanje nad njima. Zato je za nju najbolj varno, da se ju obdrži v ječi. ki so se zbijale na račun njegove male postave. Vsem šolam v Avstriji se je poslal cirkular, v katerem se zahteva od uči-teljstva, da morajo učence, kateri bi se norčevali iz članov vlade, kaznovati. Kaki dovtipi KRIŽEM SVETA — Šangaj, Kitajska. — Močen vihar tajfun je divjal v četrtek po obrežju province Kvantung, ki je povzročil o-gromno škodo. V fljiji je izgubilo življenje do ribičev, ki so utonili z ribiškimi ladjami vred. — Dunaj, Avstrija. — Nad sto tujezemskih listov in revij je prepovedanih prodajati v Avstriji po odredbi vlade, izdani v četrtek. Med temi je tudi število ameriških revij, kakor Saturday Evening Post, True Story Magazine, in drugi. — Zaragoza, Španija.— Večina sindikalistov se je v četrtek povrnila na delo po stavki, ki je trajala 20 ur. Stavko so proglasili v protest proti nečloveškemu ravnanju policije napram njih članom, kakor trdijo. — Lima, Peru.—Pri popravljanju neke stare hiše je neki delavec našel lonec s 300 zlatimi cekini. Zadeva je prišla na ušesa vladi, ki zdaj zahteva potom sodišča, da ji mora delavec odstopiti polovico najdenega zaklada. -o-- OBSOJENI VSLED ZAROTE San Marino. — V tukajšnji za sprejem dela v Kairu se je udeležilo več steklarskih zaupnikov. Nova steklarna bo sprejela 48 steklarskih delavcev, in sicer 12 mojstrov ter po 18 pomočnikov in da bi ta denar prinesel srečo njegovi hiši in drugim! 800 lačnih v Mostah VEČ VLADNE POMOČI Glavne industrije bodo dobile kredit od vlade. Washington, D. C. — Vlada izdeluje program, ki se bo objavil tekom dveh ali treh tednov, po katerem se bo nudila znatna pomoč takim industrijam, katerih pridelki se uporabljajo za nadaljnjo produkcijo. V obliki kreditov, kateri se točasno težko dobe od bank, bo vlada pospeševala to industrijo in potom nje tudi druge industrije, ki so odvisne od te. Poleg tega programa ima vlada v načrtu tudi pospeševanje gradbenih del. -o- PROMETNE NESREČE V ANGLIJI London, Anglija. — V parlamentu je bil stavljen hov predlog, da se omeji hitrost, s katero smejo voziti avtomobili, ki je bila odpravljena za leto dni. Med tem pa se je pripetilo toliko avtomobilskih nesreč, da se uvidi potreba, da se ta omejitev zopet upostavi, in sicer na 30 milj na uro pri vožnji skozi vasi in mesta. Poleg tega zahteva predlog, da morajo iti Najbolj pereče vprašanje v vajencev. Z mezdami bi' občini Moste je> kako pomagati bili naši steklarji v svoji skrom-' domačim brezposelnikom, kate-nosti zadovoljni. Podjetje bi jim rih g0 našteli do 800; kar je za skrbelo za hrano, dokler ne bi tako občino kakov SQ Moste> že prišle za steklarji n.phove žene, Jiko število Beda med brezpo. da bi si mogli urediti lastne ku- se]nimi družinami je tako velika, hinje. Podjetnik bi plačal seveda ki jo more verjeti le oni> kj _sta]_ tudi voznio. I no gjvj med njimi, d0 sedaj je Neugodno pa je to, da hoče teh 800 lačnih prejemalo obein-podjetje skleniti pogodbo z ste- ko podpovo in oV)čina sama jo Idarji samo eno leto. Druga' jzdaIa za razna dela> kfer je 7li_ neugodnost pa je ta, da ni v E giptu socialnega zavarovanja. Steklarji bi zavarovanje nadomestili z ustanovitvijo nekake "Samopomoči", ki bi zbrala sredstva za primere bolezni in za vrnitev v domovino. Vsak steklar bi moral plačevati gotov odstotek od svoje mezde v to "Samopomoč", katero bi vodil izvoljen odbor. poslila breposelne družinske očete 30.000 Din, za nabavo živil pa 10.000 Din. V bednostni sklad Dravske banovine je občina plačala lansko leto 80.000 Din; pri razdeljevanju tega sklada na potrebne občine je občina Moste prejela za svoje reveže pa le 9.000 Din. — Lepo so delili. —-o-- krožijo na Dollfussov račun, se 'republiki, ki je najmanjša na novi vozniki pod posebno skušnjo razvidi iz enega, ki pravi, da |SVe.tu, je posebni sodni svet ob- ' -o- si je kancler zlomil nogo, ko je KOdil v ječo šest oseb, ki so ob-pri obiranju rdečih jagod pa-ldolžene, da so nameravale nadel z lestve. Neki drugi dovtip |praviti konec tej republiki s pa govori, da se je detektivom tem, da bi zažgale nje glavno posrečilo preprečiti smrtno zaroto socijalistov proti Dollfussu s tem, ko so odkrili pred njegovim stanovanjem mišjo past. ZNIŽANJE DAVKOV ZA HIŠE Chicago, 111. — Okrajni sodnik Jarecki je v sredo odredil 15odstotno znižanje davka za enostanovanjske hiše in manjše hiše s par nadstropij. Ker pa na zemljišča, na katerih hiša stoji, davek ni znižan, bo to znižanje znašalo okrog 10 odstotkov. Odredba se nanaša na davke za leto 1931 in samo za tiste, ki so vložili tozadevno pritožbo. Izvzeti so torej tisti, ki pritožbe niso vložili, ali pa, ki so že davek plačali. Za te bo morala državna zakonodaja potrebno ukreniti. mesto. Oblasti pa imajo v rokah samo dva zarotnika, ostali so pobegnili. -o-- UNIJA USTAVILA NADA- Monštranca v ribniku Maribor, 9. marca. — Pretekli teden je bil izvršen v farno cerkev v Rušah drzen vlom. Vlomilci je bila brezuspešna. Najbr-monštranco in nekaj drugih cerkvenih posod. Preiskava za vlomilci je bila brezuspečna. Najbr-že so pa prišli iz Maribora, kar dokazuje sedaj sled, ki se je našla v Betnavskem ribniku na Teznu. V torek je šla žena delavca Angela D. z otroci nabirat suh-ljad v Betnavski gozd. Ko je prišla deca do ribnika, je opazil 7-letni Franci na dnu v bližini brega svetlikajoče se predmete. Kmalu se jim je pridružil še delavec Ivan D., ki je izvlekel iz ribnika s kolom zvite in razbite i kovinske dele, ki so se svetili ka-j FRANCIJI PRETI INFLACIJA Pariz, Francija. — V teku je močno gibanje proti načrtu min. predsednika Doumergue, da se državni proračun izenači 'je nato odnesel najdene dele v LJEVANJE DELA Chicago, 111. — Pri novi hiši na 20 So. Mayflower Rd., Lake Forest, ki bo stala $125,000, čuna je bilo pri izkopavanju temelja zaposlenih 14 delavcev, ko pride na lice mesta v sredo popoldne množica 125 brezposelnih mož in odredi, da morajo delavci prenehati z delom. Posredoval je policijski ravnatelj, ki je odredil pogajanje. Unija namreč zahteva, da se morajo pri delu zaposliti člani unije, kontraktorji pa se protivijo temu in so odločeni, da bodo obdržali na delu tiste može, ki so bili že do zdaj pri njih zaposleni pri drugih delih. na ta način, da se odpusti število državnih uslužbencev, drugim pa se zniža plača. Državni uslužbenci in unije so odredile protestne demonstracije in potegnil je z njimi tudi parlament. Boje se zato, da prora-ne bo mogoče drugače izenačiti kakor z uvedbo inflacije -o-- SAMUEL INSULL V ISTAN-BULU Istanbul, Turčija. — V četrtek zjutraj je prispel v tukajšnje pristanišče mali grški par-nik Maiotis, na katerem blodi po morju bivši ameriški ma-gnat Samuel Instill. Turške oblasti so se zasigurale, da se ne bo Insull skrivaj vtihotapil na celino, s tem, da so odredile, da ne sme noben drugi parnik priti v bližino Maiotis. Smrtna kosa V Ljubljani je umrla Ivana Klarer, roj. Holeček. — V Kamniku je umrl Franc Krek, vodja pisarne okrajnega načelstva, star 57 let. — V Ljubljani je u-mrla Ivana Schott, stara 81 let. — Pri Sv. Marjeti nižje Ptuja je umrl Ignac Doki, šolski upravitelj, star 52 let. — V celjski bolnici je umrl France Hriber-nik, delavec iz Gaber,j a, star 63 let. -o- Dragocena zbirka znamk Dragocena zbirka znamk je bila. pred kratkim ukradena zbiratelju znamk Štefanu Sojtu, v Novem sadu. Zbirko cenijo na 50.000 Din. ■-o- Nesreča Težko se je ponesrečil v Ma-kor pravo zlato ter bili okrašeni! riboru 19 letni delavec Jožef Li- ponik. Pri delu je po nesrečnem naključju padel in so ga morali takoj oddati v bolnico. -o- Kako je v Metliki Metličani se že vesele pomladi in so že imeli nekaj lepih pomladnih dni, da so nekateri že obrezali trte. Vina imajo po zidanicah še veliko, ker primanjkuje kupcev, zlasti za bela vina, medtem ko gre črnina bolj v denar. Mnogi vinogradniki imajo še ves predlanski pridelek. -o- Redka nesreča Pri nekem posestniku v Rečici pri Laškem so kuhali žganje. Mimo je prišla služkinja Jožefa Karlovšek, ki se ji je zahotelo žganja in sicer toplega. Postregli so ji, a žganje jo je očividno močno omamilo, da je obležala teriji 125.000 Din. S tem denar- pod sosednim kozolcem, kjer jo jjem je preuredil svoj mlin in iz- je zadela kap. Našli so mrtvo. pisanimi kamenčki. Najditelj mesto ter jih pokazal zlatarju g. Tratniku, vprašujoč ga, koliko bi bili vredni, g. Tratnik je takoj spoznal, da so to deli monstrance in patene ter je o tem obvestil policijo, ki je predmete zaplenila. Vrednosti nimajo nobene, ker so iz medi ter samo pozlačeni. V teh kosih so spoznali dele mon-štrance, ki je bila ukradena v Rušah. Zlikovci so jih očividno najprej preizkusili, ali imajo kako vrednost, potem pa so jih razočarani vrgli v ribnik. Srečno uro je bil rojen Cerklje ob Krki, 7. marca. -Maja bo tri leta, kar je posestnik in mlinar na Gorenji Pirošici, g. Vegelj Jože zadel v državni lo- Stran 2 •AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, 31. marca 1934 r=aH5c= AMERIKANSKI SDOVENEC The firtt and the Oldest Slovene Newspaper in Ameriea. S4t»bllah*d 189*11 Beti in najstarejii aloientM fe-, list v Ameriki* a«t«noTljon tetm 1IM. I*tw]a ruk dan raiua aodelj, pon«-Itljkov in dnevov po prunikik. Izdaja in tiakai £DINOST PUBLISHING CO. Naalov uredništva in opravt: |R49 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 k ' Naročnina: _$5.00 . 2.50 _ 1.50 tu celo leto------ Ta pol teta----- Jta četrt leta_____ Za Chicago. Kanado in Evropo: celo leto---$6.00 Za pol leta_____3.00 Za četrt leta______l.?5 iMued daily, «xc«pt Sunday, Moč-day ind lh« day after holiday«. Novi zunanji minister Francije Barthou je izjavil, da se kon-.že izven zime. Zadnji ponede-jv cerkveno dvorano na zabav-čna ureditev podonavskega vprašanja ne bo izvršila brez sode-^ljek nam je nebo celi dan tro-. no veselico naših bustarjev dr. lovahja in odobritve francoske vlade. Isto velja ter mora temnilo snežene kosme brez prene-jjjv. Florijana KSKJ., kjer bodo bolj veljati o državah Male antante, ki so kot obdonavske dr- hanja, da je bilo vse bolj -po-;tudi Clevelandčani, ki so oblju-žave še bolj zainteresirane na načinu, kako se bo podonavsko dobno božični vigiliji kakor pa J bili, da se pridejo z našimi po-vprašanje rešilo. Neodvisnost Avstrije pa je bistveni pogoj za. velikemu tednu. No, pa upaj-,skusit v basketball igri, katero Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Addresa of publication office; 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year___ For half a year---- For three month*____ _$5.00 _ 2.50 __1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year___$6.00 For half a year_____3.00 For three month*_____1.75 Wl DO OUR PART pravilno in zadovoljivo rešitev tega za srednjo in vzhodno Evropo velevažnega vprašanja. mo, da je to zadnje slovo star- bodo igrali popoldne v Eagle's ke zime, ki se žalostna poslavlja od nas, da nas po nekaj mesecev odsotnosti zopet vsa pomlajena obišče. Letos nam ni bila posebno prehuda, zato ji ne smemo zameriti, če se še tudi, ko je že njen termin pote-j kel, rada nekoliko z nami po-, igra. Pa bo konec i zime i snega i Hali. Novinar. ALI JE POTREBA, DA PODPIRAMO NAŠE ROJAKE V POLITIKI? Chicago, 111. Ravno sedaj je nastalo vprašanje, ako je potrebno, da Slovenci ozir. Jugoslovani združi- mraza in prišlo bo gorko; j0 vse svoje moči, da izvolijo -v'kel meniško halJ° DETROITSKE NOVICE Detroit, Mich. Zopet se oglašam v našem cenjenem listu, da poročam, kako se imamo pri nas. Ravno, ko to pišem, sneži kakor za stavo. Veliki teden je, pa te presnete zime še noče biti kotte'e. Bil sem navzoč pri Holy Name Rally ali skupščini, ki še je vršila v nedeljo, 25. marca v Armory Hall v Detroitu. Bilo je tam navzočih kakih 10,000 mož in fantov. Glavni govornik je bil župan mesta Detroit, Mr. Frank Couzens. — Mesto Detroit je lahko ponosno, ker ima tako vnetega katoličana za župana. — Detroitska škofija ima nekako okoli 90,000 mož in fantov, zastopanih v organizaciji Holy Name, bilo Tri jih pa lahko še dvakrat več, če bi se vsi .katoliški možje in fantje zavedali in za to zanimali. Volitve za župana in alder-mane v Highland parku so pred durmi. Apeliram na vse slovenske volilce v Highland parku, da podpirate može, ki so prijazni nam katoličanom in ti so: Joseph M. Hackett, ki kandidira za župana, Maurice Mc-Mahon za Commissioner, in John H. Johnston, tudi za Commissioner. — V ponedeljek dne 2. aprila, vsi na volišče in podpirajte t« može, če vam je kaj za dobrobit tega mesta za dobo prihodnjih dveh let. Saj vam je znano, da je sedanji žu-|pan nasprotnik katoličanov in 'je celo tri katoličane pognal iz mestnega urada, ko je nastopil svoje mesto. Mrs. Angeline Elenich se je težko ponesrečila, ko je neki nepreviden voznik prevrnil bus, v katerem ee je vozila. Policija je morala napraviti v strehi busa luknjo, da je spravila potnike ven, ker se je bus prevrgel naravnost na vrata in torej ni bilo mogoče ven skozi vrata. — Mrs. Elenich je vneta delavka pri društvih in ji srčno želimo, da skoraj okreva. — Ustanovilo se je tukaj tudi novo društvo, in sicer društvo sv. Jožefa, ki še je priklopilo h KSKJ. — Tako je prav, več društev ko je,v fari, več bo tudi poletje, da se bomo še potili in različne urade naše rojake, 1« iskali hladne sence ter rekli jteri so postavljeni na balot. Kdo se je zmotil. — V neki gostilni sta morala prenočiti j skupaj nek menih in profesor. 'Ker je hotel profesor drugo ju-jtro zgodaj vstati, je naročil, naj ga krčmar ob 3. uri zbudi. ■Krčmar je to storil. Profesor je naglo vstal in v temi si je oble-Ker pa se ■mu je obleka zdela čudna, je ; prižgal luč in se pogledal v o- fPri eni hiši se mu je zgodilo, da mu je neka napredna gospo- — ... —------- , , .. „ din j a (ime zamolčim) pred no- kakor že tolikokrat: prevroče ge nikdar v zgodovini Chica-igleclflu: iepec> ta krcmar Je som zaprla vrata in se skrila v> Ige nismo imeli prilike, katero Pa memha ™esto pro- spodnje prostore. — Seveda le' No, pa da ostanem pri veliki- imamo sedaj, da se pokažemo,. tudi v spodnjem "štuku" ni ta-' Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list — Za zadnjo Številko v tednu je čaa do četrtka dopoldne. — Na dopise brez pod-piia »e n« ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879. Avstrija in Podonavje Kriza v Podonavju se vedno bolj bliža svojemu vrhuncu. V osredju te krize .stoji Avstrija, ki je v kritičnem položaju, kar se tiče notranjih njenih razmer, pa tudi z zunanje-politič-nega stališča. Notranje svoje krize Avstrija še ni prebredla. Upor socialno-demokrat&kega Schutzbunda je bil zadušen in stranka je razpuščena. Na površje pa je z vso silo butnila druga oborožena organizacija, Heimwehr, ki nima sicer boljševi-ških stremljenj, zato pa je fašistično nastrojena. Kako se bo iz tega izcimila stanovsko organizirana država, se sedaj še ne more videti niti v najširših potezah. Danes pa je v ospredju zunanjepolitična kriza Avstrije. Dr. Ignaz Seipel, največji državnik povojne Avstrije, je dosledno branil in tudi izvajal načelo, da je bodočnost Avstrije najboljše in morda edino zajamčena z njeno neodvisnostjo. Zato 'se je trudil ohraniti napram vSem državam, velikim in vr- manjšim, stališče mednarodne nevtralnosti (nepristranosti). Njegovi nasledniki niso ostajali dosledni v izvajanju tega načela, dasi so ga teoretično poudarjali. Leta 1931 je zunanji minister Avstrije dr. Schober hotel z znano nemško-avstrijsko carinsko zvezo Avstrijo spremeniti v področje Nemčije. Splošni protest Evrope je takrat Avstrijo poučil, kako nevarno je za njo, ako se spušča v poskuse velenemške politične grupacije. Hitlerjevska Nemčija je ta evropski protest iz leta 1981 pozabila, ali pa ga z višine velegermanske smelosti prezira. Ne feam'6 carinska zveza med Nemčijo in Avstrijo, marveč popolna priključitev Avstrije Nemčiji: to je ena glavnih točk nemškega narodno-socialističnega zunanje-političnega programa. Ta nakana ogroža v največji meri evropsko ravnovesje in evropski mir. L uresničenjem te nakane bi bila ustvarjena velika nemška država 75 milijonov prebivalcev, ki bi potem svoje raz-širjevalhe nagone hotela izvajati napram drugim sosednim državam. Tako stopa avstrijsko vprašanje iz svojega ožjega okvira ter Se razširja v evropsko vprašanje, to je, v zaključno vprašanje evropskega ravnotežja in evropskega miru. Ni pa samo Nemčija, ki ogroža avstrijsko neodvisnost, z druge strani in z drugače pobarvanimi nameni prihaja Italija. Ako nastopa Italija proti Anschlussu (priključitvi Avstrije Nemčiji), dela to iz razlogov samoobrambe. Ako daje Italija Avstriji gospodarsko pomoč zlasti s tem, da je dosti na široko odprla svoje meje za uvoz avstrijskega blaga ji je glavni nagib zato preprečitev omenjene priključitve, katera ji ni po godu. Sac.ro egoismo (sveta sebičnost), ki vodi fašistično politiko, pa s:e ne zadovoljuje s tem uspehom, ki je bolj negativen, marveč hlepi in stremi dalje. Cilj, ki si ga je postavil, je pravcati pro-tektorat nad Avstrijo, ki naj bi bila osrednja postojanka za ureditev Podonavja po italijanski zamisli in zahtevi. Ta italijanska stremljenja so vzbudila pozornost v sosed- življenja noči, kakor sem začel, pova-ko slabo, samo če se tam naha- bim vse farane k vstajenju, ki ja kaj mišiganca ali kalif orni j- ee bo vršilo v naši cerkvi v ne-eana. del j o ob pol 8. uri zjutraj. — Zastopnica iz Pennsylvanije p0 nekaterih farah imajo vsta-piše, da tudi tam rastejo po' jeI1;je zvečer. Ne vem, če je to hribih trte, ki rode dobro kap- bolj moderno ali kaj. Mi se pa ijico. — Bi želel, da bi jo tudi \illY zjdtiraj pripravimo vsako meni poslala vsaj par galonov. j ]et0 in se nam zdi, da je naj- da ne drugi narod, marveč m! °el obleko s sebe in le^el Jugoslovani prevladujemo in imamo odločilno moč tu v našem wardu. Ali ne bi bilo veliko bolje, da v slučaju potrebe ali kake druge usluge lahko tozadevno govorimo z rojakom kakor pa s tujcem? Ravno pri meni je bil sedaj slučaj, da sem se mo- v posteljo. * * * V nekem velemestu je bil o- tvorjen nov plesni lokal. Lastnik je izobesil sledeče vabilo: Slavno občinstvo do petih zjutraj pleše. — Lokal pa je ostal prazen. Natakarji in godbeniki so zehali od dolgega časa. | Lastnik je lokal zaprl in neki Kako veseli velikonočni prazni-; iepge. _ Najprej bo slovesna ki bi to bili in prav prilegalo• procesija z vstalim Gospodom,!obrniti na našega rojaka ™ . . . bi se mi, ker tudi jaz se ne bra-! kateri se bodo vrstili otroci uglednega Slovenca Mr. Leo jjjg^™^ e nim dobre kapljice.-Poznam !in pevci. Otroci bodo počastili J Jurjoveca, da mi je preskrbel jP J '^vabila uob«d. moža, ki je nekaj bolan in mii 1 Gospoda, pevci na cerkvenemjza mojo hčerko prostor v zavo- > Peun zju- je zdravnik radi tega prepove-1koru bodo pa ^evfcii vesele"1'1 - Povedali «n mi. tiaJ sl»> ^Stmk pa od žalosti dal vsako pijačo. Nihče ni tega ;n nam vsem dobro znane veli-bolj vesel, kakor njegova foolj-j k0n6cne pesmi, ki so nam vsa-ša polovica. 'Če pa zdravnik j ko ieto n0ve, dasi so stare, a ženskam prepove ljubi "kof e-'^ vsako leto raje poslušamo, tek", tedaj je pa kar za scagat. ip0 končani procesiji se'prične — Vidite, tako je. Mar ni to1 slovesna peta latinska sv. ma-narobe svet? ! Cerkveni pevci so se to leto Oltarno društvo sv. Janeza iep0 pripravili in bodo zapeli Vianeja priredi na belo nedeljo pyj latinski maši najlepše 8. aprila, veselico. Predstavlja- skladbe, kar jih imajo v njih la se bo tudi tridejanska igra in sicer "Our Slovene American borni pevski zalogi. Razveseljivo je, da se je zadnje čase pri- Generation", ali kakor bi rekli;glasilo- lepo število mladih deklet, ki se vadijo petja. Seveda, ne morejo še tako zapeti, kakor bi menda ta in oni rad, in marsikdo, ki bi pogledal na cerkveni kor in videl tam tako številno družbo, bi si mislil, da bi se pač lahko boljše oglasili. —Potrpljenja 'je treba in'ffet-je vzame časa, tukaj v Ameriki za našo mladino še dvojnega Časa. ker se mora mladina učiti pri petju dvojnega, to je petja in pa slovenščine. Slovenščine vsaj toliko, da lahko bere in po naše, "Naša slovenska ameriška generacija". Igra je jako zanimiva in obenem šaljiva. Ženske se priporočajo občinstvu za obilen poset. — Toliko naj bo za danes, o priliki se še kaj oglasim. \ Steve Potočnik. -o- O TEM IN ONEM IZ SOUTH CHICAGE So. Chicago, III. Veiikanoč je pred nami in letos jo gledamo v nekoliko ve- du za bolne. Povedali so mi,, , . , , • •, 1 ves dan plese, da je zavod prenapolnjen m le j z veliko prisilno močjo mi bo mogoče dobiti tam prostor. O-brnil sem se takoj na Mr. Leo Jurjoveca, kateri je sedaj kandidat za Senatorial Commitee-man v 15. distriktu, kateri se je takoj obrnil na Mr. George Barretta, kateri je tudi kandidat za Ward Committeemana v našem wardu, kateri se je takoj obrnil do merodajne osebe in prostor za mojo hčerko mi je bil zagotovljen. Pri tej priložnosti apeliram na vse Jugoslovane, da delujete po vaši najboljši zmožnosti, da izvolimo omenjena dva kandidata na njih mesto. Pomagajmo ljudem, ki so vedno pripravljeni pomagati nam v slučaju potrebe ali zadrege. Vam, Mr. Leo Jurjovec in Hon. Geo. Barrett se pri tej priložnosti prav lepo zahvalim za vaš trud in dobro delo in Saj je ura naprej. — Žena (možu, ki je prišel ob treh zjutraj iz krčme) : Ob treh zjutraj se pride domov? — Mož: Ne bodi huda. stara, saj veš, da je naša ura četrt ure naprej! Dokumenti. — Žena je pripeljala moža v bolnico in strežnica je vprašala, če ima dokumente. — Ne, — odvrne žena, — pravi, da ima slepiča. * * Kaj se da brez denarja napraviti. — Oče (svojemu zapravljivemu sinu) : Marljivost je glavna stvar v življenju. Le oni, ki dela, zasluži denar. In »reziBpnnSmro- riti. — O pač, — odgovarja gospod sin — dolgovi. Dobro je pogodil. Oče: vam voščim v vaši kampanji Jaz nisem nikoli lagal, ko sem obilega zmago. uspeha in popolno Andrew Glavach. nih držaivah zlasti sedaj, ko si Avstrijo osvaja Heimwehr, ki ima za italijanski fašizem stare in vedno bolj se osvežujoče simpatije. Nobena država Male antante, pa tudi ne Švica in Francija ne bi mogle odobriti nakane Italije, pretvoriti Avstrijo v nekako kolonijo Italije ter ustvariti nekak italijanski koridor od Alp do Karpatov. Razpoloženje, ki ga je povzročila italijanska ofenziva v Podonavju, mora biti za Italijo svarilo, naj preneha z reševanjem Podonavja zgolj po svojem receptu. Naj vam, dragi bralci, tudi povem, da bo vstajenje pri sv. Janezu Vianeju v soboto zvečer dne 31. marca, točno ob pol 8. uri. Želeti bi bilo velike u-deležbe. — Naš č. g. župnik Rev. Benigen Snoj popisuje 'tukaj živeče slovenske družine. selejši zarji, dasi še ni vse ta-jbesede izgovarja, kar za našo ko, kakor bi moralo biti, zlasti I mladino v So. Chicagi ni lahka j -0- ne glede dela. Izgleda pa, dalstvar- Najmanj eno leto bo S1ARA DREVESA NA FRAN-so se začele stvari obračati najtreba> da nam bodo tudi mladej COSKEM boljše, čeprav je res, da gre vse' Pevko 'Pokazale, kaj zmorejo j Ra.;iskovalec Gadeau de Ker-le bolj po polževo in bomo mo-js svojim grlom. Lepo je to od ville, ki že 30 let stiče za najsta-rali še in še čakati na popolno | deklet, da so se izboljšanje, če ga sploh doča- številu odzvale. v tako lepem rejsimi drevesi na Francoskem, j kor Skoda pa je, je te dni poročal, da jih je našel i da ni med moško mladino toli- največ v Normandiji. Tam je 98 kega zanimanja za petje. Radi tisoč- in večletnih drevesnih Me-bi sicer znali vsi naši fantje slo-' tuzailem6v, največ hrastov in tis. vensko zapeti, a Se menda sra-j y Allouville Bellefossu pri Lo mujejo, da bi se prišli učit. Če Slepi in mutasti berač.— Be- kamo. Kljub temu bodo velikonočni zvonovi oznanjevali vstajenje Gospodovo, kakor so ga oznanjevali že stoletja. Vsi-kdar je to zvonjenje napolnilo vernike z novim veseljem in '"* se l)a še ti oglasili v tolikem v čigar deblo so zgradili dve kanovim upanjem. Tako naj ta [številu kakor so se dekleta, peTi drugo nad drugo. Deblo tega glas velikonočnih zvonov tudi; #em se pa ni bati, da bi v na- hrasta, ki ga devet mož komaj letos ne gre mimo naših uses,.|gi 'naselbini slovenska pesem1 obseže, je menda naj debelejše v da bi ne našel odmeva v naših:ugasla. — Po velikinoči se mor- Evropi. Drevo je kot zgodovin-;ko lepo oblečen? —Berač: Oh, srcih. — Kakor se prebuja po-|da še kaj pomenimo o petju. — ski spomenik pod zaščito franco- zagovoril sem se, prosim, pro- bil še majhen. — Milko: Kdaj si pa potem začel, papa? * * * Ni treba imena. — Tujec: Kako se pišeš, mali ? — Mali: Kakor oče. — Tujec: A kako pa se pišejo oče? — Mali: Ka-jaz. — Tujec: Kako te pa 3jo, če je treba iti jest? —■ Mali: Tedaj me sploh ne kličejo, že grem sam. * Havru stoji 1200 let star hrast, rač ob potu: Prosim vas, dragi. lepo oblečeni gospod, podarite mi vendar, ubogemu slepcu, majhen dar! — Gospod: Ako si slep, kako pa veš, da sem ta- mladanska narava, tako naj bo j Za sedaj pa vsem bralcem vo-' ske vlade. vse novo tudi v nas in okoli nas. ščim prav vesele velikonočno | Na pokopališču v Menil Ci-— Sicer se pa pomladanska j praznike, mnogo piruhov in jboultu stoji 1,500 let stara tisa. narava zlasti tukaj pri nas, ni sladkih potic. Vse tudi povabim: v njenem votlem deblu ima 200 sim, podarite vendar ubogemu mutcu par novcev! Najzanimivejše vesti so v Amer. Slovencu; čitajte ga! TARZAN V NOTRANJOSTI ZEML.TE (37) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: EDGA.R RICE BURROUGHS Kakor je bil dolg in širok je Jason Gridley ležal na tleh, na njem je ležal krvoločni volk, ki ga je mislil zagrabiti za vrat, a se mu zlobna namera ni posrečila. Kako se je zgodilo to? — Ko jc Gridley ppfikušal vstati, je videl, kako je deklica ravno izdirala nož iz mrtvega trupla krvoločne zVerine. Spoznal je tedaj, da ga je deklica, čeprav z nerodnim grobim nožem oborožena, rešila gotove smrti, zato se je s hvaležnostjo Ozrl na njo, kot na svojo rešiteljico. Scikn je bil Jason Gridley strašne smrti krvoločne 2veri, vendar še ne prost drugih nevarnosti. Komaj se je nostaVil zopet na noge, ga je deklica že stresla za roko in mu s tem dala znamenje, da se približujejo divji možje, ki jo hočejo ugrabiti. Ni je razumel, kaj mu je govorila, Vendar je spoznal iz njenih kretenj, da ga prosi, naj ne pusti, da jo ti divjaki ugrabijo. Videl je, da sc je veliko bolj bala teh divjakov, kakor krvoločne zveri. Gridley je takoj potegnil samokres in ga nameril na poveljnika Skruka rekoč: "Izgini in ne zalezuj mi več tega dekleta". "Jaz sem poveljnik", pravi hago^orieni, "jaz te ubijem." Seveda, ga Jason ni rhzumel, kakor ni razumel oni njega, Tudi ni želel Jason ubiti moža, ampak samo prestrašiti in ga odvrniti od nameravanega zločina. Dekle pa rti bila tako potrpežljiva. Dotaknila se je Jasonove roke, da bi ta tistrelfl v iz-zivajočega divjaka. Jason je res Sprožil samokres, a tako, da ie naboj zletel divjaku nad glavo. Pok je divjake prestrašil, da so. obstali. Ko so 'pr. opazili, da se jim ni nič zgodilo, so se zopet približali in mahali z debelimi poleni. Gridley je spoznal, da se ne dajo oplašiti, da bi zbežali, s:nto je namdril v najbližjega in ga ustrelil, da je takoj mrtev padel rta tla. Enako je padel drugi divjak. Ko je Skruk vid^l, da sta dva že mrtva, je s svojim ostalim tovarišem zbežal. DENARNE POŠILJATVE v Jugoslavijo, Italijo in vse druge države pošiljamo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu, Denar dobijo prejemniki po pošti direktno na dom brez odbitka. Ker se cene pogosto menjajo, računamo po cenah onega dneva, ko prejmemo denar. -Včeraj so bile naše cene: Dinarji: Za $ 2.70.......... 100 Din /.a $ 5.00.......... 200 Din Za $10.00.......... 400 Din Za $12.25.......... 500 Din Za $24.00..........1000 Din Za izplačila v dolarjih: Za $ 5. pošljite $ 5.75 Za $10. pošljite....$10.85 Za $15. p6šljitc....$16.00 Za $25. pošljite....$26.00 Za $40. po.šljile....$41.25 Vsa pisma in pošiljatve naslovite na: John jerich (V pisarni Amerikanskcga Slovenca) 1S49 W. CERMAK RD., CHICAGO, ILL. 'AMERIK ANSKI SLOVENEC' Stran 5 OB POVRATKU MRS. ROOSEVELT jih izdelovali južnoafriški ro flovi že pred tisoči let. mnrr.nlirmnfnm.trr.,- mi .n: mTRTir,miTn.Mu,,ll;n PRAKTIČNI NASVETI ZDRAVSTVO Slika kaže predsednika Roosevelta kot ljubečega soproga in je bila vzeta ob snidenju z Mrs. Roosevelt, ko se je ta povrnila v Washington s svojega potovanja po srednjeameriških otokih. DENTIST 2159 West Cermak Rd ■(ogel Leavitt St.) Tel. Canal 3817 CHICAGO ZAHVALA Waukegan, 111. Dolžnost me veže, da se na tem mestu zahvalim cenjenim sorodnikom in prijateljem, ki so me za moj rojstni dan dne 19 .marca tako prijetno izne-nadili. To pa tem bolj, ker je bil moj rojstni dan 17. marca, in pa tudi, ker smo imeli ta čas sv. misijon. Zato sem mislila, da ni časa in ni primerno v tako resnefn. času za kaj kakega. — V prvi Vrsti Se moram zahvaliti mojim 'sestram in hčeram Mrs. An'na Šetničar, hčeri Mrs. Johana Mesec, Mrs. Elizabeth Ptistavrh, hčeri Miss Betty M Anna Pusta vrh, Mrs. Lenk Kuntar in šestričha Frah-ces 'Gerčar, hčere Miss Ang. in M illy Gerčar, Mrs. Louise Count in sestre mojega moža, Miss Jennie Repp, Miss Pauline Repp, Mrs. Mary Stanzak, Mrs. Margaret Repp; prijateljice Mary Svete, M¥s. Apolonija Tre Ven, Mrs. Josse Gerzel, Mrs. Gertrude Opeka, Mrs. Ursula Slana, Mrs. Anna Ar-tač, Mrs. Mary Marinčič, Mrs. Kovačič, Mrs. Jennie Jeseno-vec, fes. Margaret Japel. Še enkrat prav srčna hvala vsem skupaj za ves trud in Bog plačaj. — Želim tudi vsem sorodnikom in prijateljicam in prijateljem prav vesele velikonočne praznike in mnogo piru-' hov. — Vam hvaTežna | Mrs. Gertrude Repp. SVOJO SMRT JE SLUTIL Zadnje dni oktobra lanskega leta se. je pripetila ha prometnem križišču v New Yorku težka nesreča. Cez cesto je hitel 11 letni italijanski izseljenec Nicola I Mariani iz Cossile pri Vercelli, ■ pa je pridrvel tovorni avto in ga povozil. Vest o tragični sfnr-, ti mladega izseljenca je prišla ; kmalu v njegovo rojstno vas, kjer je Vzbudila splošno sočutje, kajti vaščani ?o se še dobro spominjali, 'kako se je ubogi deček krčevito Hranil zapustiti domovino. Mučila ga je slutnja, da ni- Sv. pismo je knjiga božja! Ni je knjige, 'ki bi jo smeli primerjati s Sv. pismom. Pa če že moraš katero knjigo imeti doma in jo prebirati, je to gotovo Šv. pismo. Letos jo 1000 let, kar se je godilo VSe to, 6 čemer nam poročajo sv, evangeliji in Dejanja apostolov. Ce kedaj, potem naj si v tem svetem letu Vsaka 'hiša oskrbi Sv. .pismo, vsaj evangelije in Dejanja apostolov. V -premnogih slovenskih naselbinah hi slovenske cferkve, ni slovenskega duhovnika in rojaki he stišijo evangelijev leta in leta v slovenskem jeziku. Ta knjiga, ki se imenuje "NOVI ZAKON, SV. EVANG'ELIJI IN DEJANJE APOSTOLOV' vsebuje 541 strani, primerna žepna oblika. Ta knjiga naj bi prišla v vsako slovensko h Jo v Ameriko. Zlasti tam, kjer nimajo slovenskih župnij in slovenskega duhovnika. STANE S POŠTNINO $i.oo Perfektto želo ičilo zdravilo "Berwyn, ill., Jan. 28. — Jaz sem se vedno bal marca in aprila s, svojimi vremenskimi spremembami. Ampak od kar sem pričel jemati to per-fektne želodčno zdravilo, TRINERJEVO GRENKO VINO je moj sistem zastražen, tako da mi prehladi in želodčne nerednosli ne nagajajo več. Anthony Božek." Trinerje-vo grenko vino očisti ereva, odžene strupe iz života, pomaga prebavi in povrne apetit. V vseh boljših lekarnah. J os. T r ine r Co., 1333 S. Ashland Ave., Chicago, 111. (Adv.) Naroča se od: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1819 WEST CEBMAK RD. CHICAGO, ILLINOIS Sobota, 31. marca 19 3 1 iz življenja in sveta. KRIŽARSKA VOJNA PROTI RAZKRISTJANJENJU ČLOVEKA s "Union catholique du theatre" n se imenuje v Parizu družba, ki P je i uuj. v službi te k; ižarske voj- j sko. Je to verska družba, ki ima n It namen : igralce, artiste, av- 11 tor je, komponiste itd. utrjevati t v duhovem življenju. Člani so ? • ■loveča imena; glavni tajnik je s znani gledališki kritik Maurice j Ta unija je coPko bolj Potrebna, ker so poklici, kivima- F 36 opravka z gledališč.an, prav posebno v nevarnosti za svoje Versko življenje. Zato pa tudi s opravlja ta zveza vekkanslco š apostolsko delo, ki ga seveda ne s 6o ra. umel "kak prekajeni cvie- z kar, kakršni pri has včasih ta- F ko ladi govore o kult« vi in na-Pi'tdku. Vsi člani — cd Velike r PHn:a..l ne do zadnjega f .uge— s so si med seboj najbolj'u to vari- 1 si, ki se vedno med seboj pod- 1 P'^je. Sveta maša pa, ki vse be- J re za zvezo, je središče tega duš- ,s "o-pastirskega delovanja. KJF sl'usbi božji se zbirajo v lepi do- ,L minikanski cerkvi; gode orke-! [ ster najboljših glasbenikov. jž Z una j cerkve se sestajajo na|x zborovanjih, kjer jim patra 1 Webert in Pade predavata o 5 dogmatičnih in apologetičnih 5 vprašanjih. Vsak mesec izdaja- 1 jo svoj list, ki prinaša društvena 1 poročila. L. 1931 je zveza štela 5 400 članov, danes pa jih je že * blizu 1000. Po zgledu francoske 1 so ustanovili tudi belgijsko uni- * jo. Pripravljajo pa se že tudi v Nemčiji, Italiji in Kanadi, da j1 tudi tam pojdejo za francoskimi | katoliškimi tovariši. Uspehi;.! francoske unije so namreč tako ' veliki da njen zgled res vleče. 1 francoske- igralke Mile Simone < *uv>ria Mile Yvonne Hautin iii 1 Susanne Delorme so šle v;' ,sarriostan. Pokrovitelj je kareli- ' 3|vens'kem da se kristjani ne 1 Poplitvijo, plitvi ne razkristjani-■J°> že razkristjanjeni pa zopet Pokristjanijo. NAJSLAVNEJŠI RAČUNAR Po svetu-hodi profesor Samuel Izak Krieger, pravi čudo-delnik v računanju. Krieger ne ' Potrebuje navadnih računskih strojev, temveč računa s svojim Posebnim sistemom. Nedavno {s potoval po Ameriki in Nem-Cl3i in se nato napravil v Itali-Jo' da bi povsod pokazal svojo ^nietnost. Pripovedoval je, ka-. ' u ga kot dijaka vrgli iz raa-•""'fflike in kako si je potem *0r ko je pred j..';1'1) leti na pariškem vseuči-Sorboni vpričo 'najboljših atematilcov pokazal svoje 2 .?'!°bn08ti- V treh minutah je ;il:un»l 3,481,569. potenco J^a 65,119,876. Kdor bi po metodi računanja ra-r^At ' rabi'l za zračunanje te muei C° 24 !et' Pi:°fesor S;}" mir! i Krieger je po treh Pot '1 Ll&6tovil, da ima ta zač''UCa "^-"28.793 številk, da te.ktJti s številkami 7695796. V Povo Cna sckunde in še prej fednn Ti1'" Kl'ieger za dan v kakršnegakoli datuma. i ČUDOViTA URA Na zvoniku stolnice v Muen-stru na Nemškem imajo zname- j nito uro, o kateri pripoveduje j pripovedka takole: Mojstru, ki je naredil to čudovito uro, .je i mestni svet dal iztakniti oči, da ne bi mogel narediti še druge i take ure za kako drugo mesto. ' Nesrečni mojster pa se je ma-1 ščeval ter je z enim samim pri- j jemom ustavil uro, katere poslej j noben mojster ni mogel več po-' praviti, da bi šla. Sedaj pa zopet gre. Kajpada 1 ni lahko razvozi jati toliko znan-1 stvenih, astronomskih in astrolo-1 ških podatkov, ki jih je mojster strnil v to uro. Pod velikim kazalcem je v okrogli odprtini napravljen kalendarij s podatki za 532 let naprej. Ker je t>ila ura narejena leta 1540, ti podatki segajo do leta 2071. Najbolj zanimivi in priljubljeni del te ure pa so zvonovi, ki tako ubrano po-' jo, kakor bi igral na orgle, ter sprehod svetih Treh kraljev. O-Ipoldne vsakega dne se zbere pred j uro velika množica domačinov in i tujcev, ki čakajo, kdaj bo "mo-jžiček" zatrobil poldne in njego-' va "ženica" udarila s kladivom na zvon. Komaj preneha udarec zvona, se odpro mala vrata in sveti Trije kralji počasi prikorakajo ter se s prijaznimi pokloni in svojimi darovi približajo Je-zuščku in njegovi materi. Med tem pohodom zvonijo zvonovi na uri ubrano pesem "In dulci ju-bilo". --n-- KAKO UTRDIŠ SVOJO KOŽO j Naša koža dobavlja telesu svo-! jo lastno toploto in ga pri tem obvaruje pred nevarnimi učinki naglega menjanja temperature ozračja, v katerem se giblje Človek. Toda to dobrodejno delo lahko opravlja samo utrjena koža, ki lahko reagira na vse nagle zunanje izpremembe. Zato je. treba kožo utrditi z vztrajnim delom, da lahko pravilno in ta-I, ... . . koj reagira na zunanje izpremembe. Nekateri imajo navad, da se na primer kopljejo dan za dnem vedno v mrzlejši kopeli. Zdravniki so dognali, da ta način utrjevanja nikakor ni zadosten. Ce hočeš res utrditi kožo, potem lahko to storiš edino s pogostnim menjanjem ozračja, v katerem se telo giblje. To se pravi, ni dovolj, da na primer temperaturo vode postopno nižaš, pač pa moraš izvajati izpremem-rbe v temperaturi. Tako n. pr. zadostuje, da se po topli kopeli naglo umiješ z nekoliko nirzlej-šo vodo. Drugič to zopet ponoviš. Na ta način privadiš kožo na naglo in koristn'6 reakcijo. koli več ne .bo videl rojstnega kraja. Zadnje dni pred odhodom v Ameriko je neprestano zatrjeval, da ga čaka v tujini grozna in neizogibna smrt. Ganljivo je bilo njegovo slovo od znancev in domače vasi. Deček je vroče ljubil svoje starše in vedno .jih je ubogal, vendar se je branil odpotovati v Ameriko, kjer je njegov oče našel skromen zaslužek. Končno je postal melanholičen, neprestano je plakal in hodil po okolici, kakor da bi si hotel vtisniti v spomin kraje, ki jih ne bo nikoli več videl. In resga;slutn.ia ni varala. Komaj je prišel v Ameriko, že ga je doletela tragična smrt. --o- JUNAŠTVO BERNARDIN-SK1H PSOV Psi iz gostišča Sv. Bernarda, ki so se tako proslavili s pomočjo., ki so jo nudili zasneženim in v snegu izgubljenim obiskovalcem tega prelaza, so postali, kakor znano, žrtev napredovanja modernega prometa in |so jih določili za podobno službo na nekem tibetskem prelazu, kjer so si menihi iz tega gostišča osnovali novo podružnico. Kakor v slovo so zveste živali še enkrat pokazale vse svoje sposobnosti. Skupina ne-kih italijanskih smučarjev je ibila najavila svoj prihod v gostišče, a ker jih še dolgo po dolo'čeni uri ni bilo in je 'divjal strašen, snežni vihar, so menihi slutili, da se jim j'e primerilo kaj hudega. Odsposlali so svoje pse, da jih poiščejo. Živali so jih našle popolnoma izčrpa- ne poldrugo uro od gostišča. V viharju so bili izgubili pot in so omagali. Krepilna pijača, ki jo nosijo rešilni psi okoli vratu, jim je kmalu povrnila toliko moči, da so utegnili slediti psom do gostišča, kjer so si kmalu opomogli. DVOBOJ MED ŽENSKAMA V nekem budimpeštarskem salonu sta se pri bridgeu spore-rekli dve dami, ki sta svojo o-: gorčenost tirali tako daleč, da sta si napovedali dvoboj. Poslali sta si sekundante in sta določili, da se bostli dvoboje-' vali v neki dvorani za borenje. Sekundanti so dogovorili uporabo sabelj. Na dan dvoboja sta si stopili nasprotnici nasproti, dvorano pa so napolnili gledalci do zadnjega kotička. Ko so nasprotnici obvezali s predpisanimi bandažami, pa sta še tako \i-strašili svoje podobe, da sta v zadnjem trenutku Odložili o-rožje, si padli okrog vratu ter 'se solzni poljubljali pred občinstvom, ki Še je muzalo in s pikrimi opazkami zapuščalo dvorano. -o—— ODKRITJA ZLATOKOPOV KRALJA SALOMONA Italijanski inženjerji so v E-tiopiji odkrili slovite zlatokope 'kralja Salomona. Inženjerji so 'gradili ceste v hotr&njost.i. dežele in so morali V ta namen 'razstreliti nekatere hribine. — Pri tem so naleteli na podzemski hodnik, ki ga cenijo na 1.1000 let starosti. V k a verni so našli plemenite kovine, ki So ? vsab hišo -- Sveto pismo! PRVA POMOČ NEZAVESTNEMU 'Če j'e 'kivrira slabo, pomagaj mu takole: 1. Odpni mu ob vratu obleko in 'če treba tudi prerezi' mu jo! 2. Odp'ri okno. da pride v prostor svež zrak ! 3. Odstrahi takoj vse radovedneže ! 4. Ako je nezavestni bled, položi njegovo telo na hrbet, zglavje ha j bo nizko! 5. Ako bruha, položi ga na stran! 6. Daj mu pod nos salmijakov cvet! 7. Škropi ga z mrzlo vodo! 8. Ako ne diha, začni z umetnim dihanjem! 9. Ako gre za epileptičnega, naj bo zglavje mehko! Vtakni mu v usta robec, da si ne, razgri-ze jezika! Glej-, da se ne rani, ne drži mu udov! -o- OSLOVSKI KAŠELJ Ni lahko spoznati, ali gre za oslovski kašelj ali za navadnega. V začetku sta si oba po zunanjih znakih enaka. Šele polagoma prične otrok, ki se je na-lezel oslovskega kašlja, kazati tipične znake te bolezni. Otrok po napadu kar počrni. Duši ga in pri kašljanju se čuje pravo piskanje. Nato otrok tudi bruhne sline. * Mnogo ljudi se po nepotrebnem razburja radi srčne napake. Dejstvo je, da tudi ljudje s srčno napako učakajo najvišjo starost, ako svojega srca preveč ne obremenjujejo. * Zdravniki so dokazali, da ženske, ki nosijo nepokrit vrat, bolj pogosto trpijo za vnetjem vratu, kakor moški. -o-- SVEŽI KRUH Sveži kruh je nevaren, ker je okusnejši in zavaja ljudi le ternu, da ga jedo. Pri žvečenju Se ne , drobi, temveč pfegUeta in posta-( ja tem trdnejši. Lahko ga je pou-žiti, tekla želodčni šok ga ne more razkrojiti in ostaja v želodcu . kakbr kamen. Ttesiie prebavne motnje so posledica. * r Sir izkoristijo prebavni organi želo dobro in čičveka zelo nasiti. 5 * Ultravioletni žarki (višinsko solnce i. pod.) vplivajo pri človeku samo v globino pol milimetra. Da se poškrobljetto perilo ne zlepi, to se pravi, ne sprime vkup, moraš škrob (štirko) me- ] •sto z navadno V6do zmešati z ^ vročo milnico. S tem dobi perilo tudi lep lesk. ^ * * * |1 Da zmehčaš trdo meso, zlasti j Od stare živine, prilij k juhi ča- ( šico konjaka. Meso postane od j tega mehko, duh žganja pa Se pri kuhi popolnoma razgubi. * * * Igle pri šivalnem stroju, če se;. je zlomila, to se pravi, če se je odlomila konica, nikar ne vrzi •. i j proč, ampak jo lahko porabiš za , šivanje kakega grobega blaga, ^ kakor vreče, plahte ih podobno. ' * * * Kadar snažiš medene kljuke j pri vratih in oknih ali pa medene ščitke z imeni, položi poprej i na šeitek ali kljuko izrezan del ' lepenke, da z njo zaščitiš vrata ali okvir okna, ki še kaj rade u- mažejo od čistila * * * Da se čebula ne prismodi. Ker ;se čebula, ko jo pražiš za različne jedi. kaj rada prismodi, si večjo množino »praži in spravi. Enako si lahko pripraviš večjo1 množino prežgan j a, ki ga potem, kakor tudi praženo Čebulo, po malem uporabljaj pri kuhi. Tako prežganje ali pražena čebula se drži do 14 dni. * * * Da se sa.je preveč ne primejo kuhinjske posode, če kuhaš na odprtem ognju, namazi posode poprej od zunaj z zelenim milom, ki (prepreči, da se saje tako ne prijemajo. --o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA ,mmmmm~m————-- office of cor.vrv er.ERK OF COOK COUNTY. ILLINOIS. STATE OF ILLINOIS ) cc COUNTY OF COO K .( ! I'o določilih odseku 34 fninoiškcg;^ zakona za primarne volitve, s tem odločam, da'bo barva papirja, ki se bo rabi! za primarne glasovnice raznih strank za primarne volitve, 'katere se1 bodo vršile v Cook okraju izven mest Berwyn, Chicago in Chicago Heights, trga Cicero in vasi Evergreen Park. Morton Grove. Sticknev in Summit, v torek, TO. aprila, A. Di 1934, sledeča: Demokratska stranka......rožnata Republikanska stranka. ......bela V PRIČO TEGA sem stavil svoj-podpis in pritisnil pečat okraja Coo'k, 26. -marca A. D. 1934. (PEČAT) ROBERT M. SXVEITZER County Clerk okraja Cook, Illinois M. fl. H. 14E.ISTFK Najhitreje do Jugoslavije BREMEN»EUROPfl Od New Yorka do Ljubljane in nazaj v III. razredu $211.50 EkŠPRESNI VLAK ob tiarriiku v Bremerhaven zajamči pripravno potovanje do LJUBLJANE. Ali potujte z znanimi ekspresnimi parniki: HAMBURG - DEUTSCHLAND ALBERT BALL1N - NEW YORK Od Nev/ Yorka do Ljubljane in nazaj v III. razredu $193.50 Tudi redna odplutja z dobro znanimi kabinskimi parniki. Od . New Yorka do Ljubljane in nazaj v III. razredu $190.00. Izboril ne železniške zVeze od Chert>ourga, Bremena ali Hamburga. ; Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali HAMBURG »AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOYD mmmmm 177 N. Michigan Ave. — 130 W. Randolph St. —-CHICAGO, ILL. Kakovost Točnost Poitenoat A. F. WARIUM — LEKARNA — Posluje preko 32 let. 2158 West Ctenrnak Rd. ogel Leavitt Street CHICAGO, ILL. 3 ---- Varujte vaše oči Ako vas nadleguje glavobol; ako , ' vam solzijo oči in se Hitro utrudijo; ako imate krivogled; tedaj je to znamenje, da morate dati vaSe oči preiskati. DR. JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST — Zdravnik za oči — 25 let skušnje v zdravstva za oči. 1801 SOUTH ASHLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Canal 0523 Uradne ure: Od 9. ure dopoldne do 8:30 zvečer. NAZNANILO IN ZAHVALA S tužnim in žalostnim srcem naznanjam vsem svojim sorodnikom in prijateljem, da nam je preminula ljubljena žena oz. mati Marija Gei-dovič dne 22. februarja 10:! 1. Pokojna se je rodila 5. sept. 1867 v vasi Vihre, fara Lesko-vec pri Krškem. Podpisani želimo tem potom izraziti iskreno zahvalo vsem našim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so obiskali pokojno ob nje bolezni, kakor tudi za časa, ko je ležala na mrtvaškem odru. Iskrena hvala tudi vsem, ki so se udeležili pogreba za pokojno, posebno j pa se želimo zahvaliti še društvu Kršč. žena in mater za njih molitev, ker ste molile rožni venec za pokoj njeni duši in tudi darovale za svete maše za pokojno. Istotako lepa hvala vsem posameznikom, ki so prispevali za svete maše in se u-deležili pogreba. Za svete maše so prispevali: j Družina Anton Bogolin, družina Johan Teršelič, dr. J. Prah, i Mr. in Mrs. J. Klopčič, dr. Jožef Beribak, dr. Radenšek, Mr. in Mrs. Jožef Zorko, dr. Fran Tomazich, Mrs. Meznarič, dr Johan Mergetich, Chicago, 111 Martin in Frančiška Komočar Jožef in Frančiška Baznik, La Salle, 111. — Za rože daroval: Johan Pviidman, Mr. in Mrs Jelnicher. — Prav lepa h val; Father Aleksandru, ker so jc večkrat obiskali in pokrepčal; s sv. Rešnjim Telesom. — Lepa hvala p. Jožef Čagranu z; opravljeno sv. mašo. — Hvahi lepa organistu Mr. Ivan Eaei-i ču. Zahvaljujemo se Fathei John C. Smoleju za njih na-; grobno molitev, ko so izročil telo zemlji, dušo pa Bogu. Le . pa hvala Alojzu Žefranu, ]30-grebniku, za njegovo skrb pr pokojni Mariji Gerdovič. Še enkrat hvala vsem tistim ki so jo prišli ,obiskat ob njen bolezni na dom. Bog vam p hi ,čaj! — Žalujoči ostali: Michael Gerdovič, soprog, Michael, Frank, sinova, Mtry. hči, omožena Rudman. Chicago, 111., 27. marca 1984. Strah"JPWfWTWHSwifv •AMERIKANSKI SLOVENEC' Sob'ota, 31. marca 1934 r Črni križ pri Hrastovcu ZGODOVINSKA POVEST Dr. O. I.: Agata je stopila z negotovimi koraki naprej na mesto, ki ga ji je odkazal birič. Bila je bleda v obrazu, iz oči ji je odsevala.otožnost ter čut negotovosti, kaj se ima ž njo zgoditi. Trenak je prebledel pri pogledu na Agato. Stopila mu je pred oči njena krasna postava iz onega dne, ko je bil zadnjikrat na Straleku. A sedaj je bleda v obrazu, in tiste lepe oči, kako so ga gledale otožno, kakor bi hotele očitati: Zakaj si mi to storil? S tresočo roko je prijel za debelo knjigo — bila je zbirka tedanjih kazenskih zakonov, navadno imenovana Carolina — jo odprl, se dvignil ogrnjen v črno haljo, gledal nekaj časa skozi okno, kakor bi hotel zbrati vse svoje misli, se nato naglo obrnil proti Agati ter jo prašal, kako ji je ime, koliko let ima in če ve, zakaj se nahaja tukaj. Stavil je ta vprašanja, ker tako je velela postava, skrbno pa se varoval, ji pri tem pogledati v obraz. Agata je odgovorila na prvi dve vprašanji z napol tihim glasom, kar je zapisal grajski tajnik v veliko črno knjigo, ki je nosila zunaj napis: Pravde zoper čarovnice. Na zadnje vprašanje pa ni dala prvotno nobenega odgovora, po nekaj časa pa je s tresočim glasom povedala, da je osumljena čarodej« stva. Mihael Trenak pogleda Agato s pogledom, kakor bi hotel reči: nisem jaz tisti, ki te tega krivi, ampak graščakinja, ki jo hoče ugonobiti. "Ali znate čarati?" "Ne, kaj takega mi ni znano." "Ce znate koga oprostiti iz čarovništva?" "Nimam te moči." "Ali ste bili na Preski gori nad črnim jarkom, kjer se navadno sestajajo čarovnice z zjo-dejem?" "Nisem bila nikdar tam." "Ali niste s pomočjo hudega duha pripravljali tekočino, ki ima čarovniško moč?" "Ne, o kaj takem sploh nikdar nisem kaj slišala." "Vi ste omamili s tem začaranim sredstvom graščaka Ivana Friderika Herberstein, da je odklonil zaroko z bogato graščakinjo Zofijo iz Vurberga in ste ga napravili neposlušnega napram svoji materi, graščakinji Margareti Herberstein z namenom, da vas poroči?" "To sredstvo je bila čista, nedolžna ljubezen, ki je vzplamtela v najinih srcih in ki je od nebeškega Stvarnika položena v človeško dušo." Agatine oči zadobijo pri teh besedah nenavaden blesk od nekega tajinstvenega navdušenja, v obraz ji stopi rdečica in njena postava se dvigne pred sodnikom, da je moral nehote povesiti oči. Spomnil se je v tem trenutku, da je tudi on prosil, da mu vrne ljubezen, ki jo je čutil v svojem srcu in ki je prišla sama od sebe, a ostal je neuslišan, ker Agati ni dal nebeški Stvarnik čustva, da bi ga tudi ljubila. Nastal je molk v dvorani, zapisnikar je gledal čez knjigo tja na obdolženko in ni mogel umakniti oči od nje. Birič Strotz je stal nepremično, a v obrazu se mu je videlo, da čuti z A-gato ter omiluje njeno usodo. "Agata plemenita Nuernberger," reče sedaj Trenak s povzdignjenim glasom, kateremu se je poznalo, da se malo trese, "opozarjam vas, da priznate vse, ker drugače moram, kakor nam predpisuje naše navodilo, poseči po hujšem sredstvu, po železnem orodju, ki je izsililo še iz vsakega priznanje." Agata je prebledela, a ostala je drugače mirna. Dvigne desnico v višino, kakor bi klicala Boga za pričo, a jo potem polagoma položi na srce in pravi s svečanim glasom: "Kar sem govorila, je resnica, to mi je priča Bog, ki mi je dal ta čut — kar je nasilnega, je krivično — sodba pade na vas nazaj." Trenak je povesil glavo, kajti čutil je, kaj se vse odigrava v Agatinem srcu, a stroga določila postopanja zoper čarovnice in neizprosljivost graščakinje so mu velevali, da uporabi zadnje sredstvo. Zato veli odpeljati Agato, obenem pa naroči, da se pokličejo priče, ki naj so navzoče, ke-dar pride do uporabe trlice, da slišijo, kaj prizna Agata za slučaj, da pozneje to priznanje prekliče. Posebnega sela je odposlal oskrbnik v Gradec, da pride tam nastanjeni krvnik Adam Hal-ler,ki je moral izvesti mučenje in izvršiti smrtno obsodbo, kajti taka je bila določba tedanjega časa, da je smel izvrševati ta posel le krvnik, določen od deželnega kneza. Določil se je dan vnovičnega zaslišanja na osem dni pozneje, ko prispe krvnik iz Gradca. Za Agato so bili to dnevi neskončne muke. Čutila se je nedolžno in vendar je vedela, da je izgubljena, kajti graščakinja jo sovraži iz dna srca in v njenih očeh ne najde nobene milosti. In ta negotovost! Ali ve oče, kako sis ji godi, zakaj ga ni v grad? Ali še živi njen soprog? Z vsemi temi mislimi je bila sama v tem ozkem prostoru. Četudi je bila sedaj v drugi celici, ki je bila vsaj kolikor toliko za človeško bivanje, tako je vendar veliko trpela vsled duševne potrtosti. In sedaj ji grozi sodnik še s trpinčenjem — zakaj — saj je nedolžna, a priznati bi morala nekaj, kar nikdar ni storila, in če ne prizna, potem je mučenje neizogibno ^^ooooooo^oo^oooooooooooo^ooooooooooooooooooo^^^^^^l o grozno TISKARNA Amerikanski Slovenec izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejiih cenah, tem prepričali in so naši stalni odjemalci. Mnogi so se o m Društva — Trgovci - Posamezniki « dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. Amerikanski Slovenec S.P.D. sv.Mohorja Ustanovljena 31. decembra, 1921. Inkorporirana 12. oktobra, 1923. SEDEŽ: CHICAGO. ILLINOIS ODBOR ZA LETO 1934: Predsednik: Leo Mladich, 1941 W. 22nd Street. Podpredsednik: Andrew Glavach, 1910 W, 22nd St. Tajnik: Jos. J. Kobal, 2113 W: 23rd Street, Chicago, 111. Blagajnik: Jos. Ziherl, 2001 W. Cullerton St. Zapisnikar: Jo® Oblak, ml., 2313 So. Winchester Avenue. Duhovni vodja: Rev. Alexander Urankar, O.F.M. Nadzorniki: Frank Kozjek, 2118 \V. 21st PI.,' Theresa Chernich, 2024 Coulter St.; John Densa, 2730 Arthington St. Porotni odbor: John Jerich, 1849 W. 22nd St.; John Falle, 1937 W. 22nd PI. John Mlakar, 1925 W. 22nd PI. Družbeni zdravnik: Dr. Jos. E. Ursich, 2000 W. 22nd St. Reditelj: Anton Zidarich, 1842 W. 22nod Place. Uradno Glasilo: "Amerikanski Slovenec". Družba zboruje vsako prvo nedeljo ob 1:30 popoldne v cerkveni dvorani sv. Štefana, na 22nd Place in Lincoln ulici. Družba sprejema v svojo sredo moške in ženske od 6 do 45 leta starosti. Pristop v družbo je samo en dolar. Družba plačuje $7.00 na teden bolniške podpore, za kar se plačuje po SOc na mesec mesečnine. To je izvanredna ugodnost za vsakega Slovenca v Chicago. Rojaki, pristopajte v to domačo družbo! Za vsa pojasnila glede družbe in njenega poslovanja se obrnite na družbenega tajnika ali pa predsednika. v.___ *KK>00(KK>000-0 OOOOOOOO OOOOOM OOOOCKWOWKKHCKKHKKKKi VELIKA NOC LETA 1930 NAZNANILO Chicago, 111. Spreletel jo je mraz, sedaj je čutila v glavi vročino, nato zopet kakor bi jo polil z vodo. Pod svojim srcem je čutila sad zakonske zveze. Ubogo dete, tako je zdihovala Agata — tu v ozki celici pričakuješ prihod na svet, kako žalostno se pač začne tvoje življenje. In vendar je kri od one, ki me preganja, ki zahteva mojo smrt! Mrzel veter je bril okoli grada in temne smreke so bolestno ječale pod silnim pritiskom ledenega severa. Agato je že celi dan tresel mraz, čutila je bolečine, vsi dogodki zadnjih dni so vplivali na njeno sicer zdravo telo v tej meri, da njena narava ni več prenašala nadaljnih naporov. Od velikih bolečin je postala nezavestna. Se le po daljšem času se je zavedla. Ko je odprla oči, je videla pred seboj biri-čevo ženo, ki se je trudila, da pomaga bolnici, tam na slami pa je ležalo novorojeno detece, ni se ganilo, imelo je zatisnjene oči, bilo je mrtvo. "Mrtvo tedaj," vzklikne Agata, "mrtvo edino, kar sem še imela pri sebi živega, moje edino upanje, moje veselje, sedaj sem sama brez pomoči." Dvignila se je ter privlekla do otroka. S silno strastjo ga je stisnila k sebi ter ga pokrivala s poljubi, kakor bi ga hotela vzbuditi k življenju. "Moj Ivan Friderik, moj ljubljenec, tako bi te imenovala, kako bi te bil oče vesel, a ugasnila ti je luč življenja, ne da bi te videl on, po katerem toliko hrepenim." Krčevito je stisnila mrtvo dete na srce, kakor bi se bala, da ga ji odvzamejo. Stemnilo se ji je pred očmi, čutila je še, da ji je zdrknil otrok iz rok — bolesten vzklik in Agata se je zgrudila pod težo vseh dogodkov nezavestna na postelj. (Dalje prih.) Članstvu slovenske podporne družbe sv. Mohorja se tem potom uljudno naznanja, da je naša redna mesečna seja, ki se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu, vsled velikonočnega praznika, ki pade letos na prvo aprilovo nedeljo, prestavljena, in .sicer se bo vršila ne v nedeljo, 1. aprila, ampak v sredo, dne 4. aprila 1934 ob pol 8. uri zvečer v navadnih prostorih cerkvene dvorane pod cerkvijo. Članstvo je prošeno, da vzame to na znanje. Obenem je vse članstvo vabljeno k obilni udeležbi na prihodnjo sejo v sredo večer. Vesele in blagoslovljene velikonočne praznike vsem bratom in sestram naše družbe! — Bratske pozdrave vsem! Jos. J. Kobal, tajnik. Povestne knjige Severno od Rdečega trga v Moskvi je bilo v široki ulici Iljinki veliko število boljševiških uradov, nekako središče boljše-viške moči. Sredi boljševiških uradnih poslopij se je skriva lepa cerkev svetega Nikolaja. Cerkev sv. Nikolaja v Iljinki je v poltretjem letu že petkrat zgubila svoje duhovnike in cerkvene predstojnike, ki so junaško padli na bojišču za sv. vero. A vselej so na mesto padlih junakov stopili novi junaški bra-nitelji cerkve. Prvi je na veliki petek 1.1928. padel v vsej Moskvi priljubljeni duhovnik Valentin Sventickij. Cez pol leta so boljševiki aretirali vse duhovnike te cerkve, a povrh še ves cerkveni pevski zbor in vrsto oseb cerkvenega odbora in vernikov. Verniki so dobili novega duhovnika iz druge župnije. Obenem se je nekoliko bogoslovno izobraženih mož dalo posvetiti za duhovnike. Verniki so sestavili nov cerkveni zbor, vrhu tega pa na svoje stroške vzdrževali še 15 oseb v ječah in v izgnanstvu. Novi župnik, oče Aleksander, je bil tako previden, da sploh ni pridigoval. A niti to ga ni rešilo. Cez deset mesecev je bil že na So-loveckih otokih. Za njim je nastopil še skromnejši in ponižnej-ši menih Maksim, na veliki petek 1930 so ga aretirali in v maj-niku je že umrl na Soloveckih o-tokih. Za njim je nastopil izredni mož, oče Izmael, ki je obenem izvrševal dvojno službo, namreč oficirsko službo v rdeči armadi in duhovniško službo v cerkvi sv. Nikolaja sredi glavnih boljševiških uradov. Rdeči general — obenem duhovnik KI JIH IMA V ZALOGI IN ZA KATERE SPREJEMA NAROČILA KNJIGARNA "AMER. SLOVENCA". AGITATOR, spisal Janko Kersnik. Zanimiv roman o mladem inteligentu in njegovem življenju. Mehkovezana ............$0.70 BELE NOČI JUNAK, spisal F. M. Dostojevskij. Sentimentalen I roman, ki vodi čitatelje skozi • zanimive scejie življenja. Knjiga je trdovezana.......................... 60c Mehkovezafta ................................ 40c BLED IN BRIKSEN, zanimiva zgodovinska povest iz 17. stoletja. Brošura z 96 strani.......... 45c BURKEŽ GOSPODA VITER- GA, zanimiva knjiga, spisal Tone Čemažar. Brošura z 142 strani ................................................ SOe CIRKUŠKI OTROK, spis. Bracket 228 broširana knjiga. Zanimiva povest iz življenja............ 75c ČETRTEK, spisal Chesterton. Detektivski roman zelo napetega značaja. Trdovezana s 193 stranmi ............................................ 75c ČIGAVA SI? spisal Slavko Slavec. Nova knjiga, broširana, 162 str. Povest iz sodobnega slovenskega življenja in vse skozi zanimiva ............................ 65c ČRTICE, spisal Fran Ksaver Meško, trdo vezana knjiga z 160 strani ...................................... 75c DUŠICA, spisala B. Orczy. Roman v treh delih, vsak del broširan zase in so tri knjige. Prva knjiga ima 286 str., druga 388 str. in tretja 427 strani. Cela povest vsebuje nad 1100 strani. Roman je vse skozi napet in ga čitatelj ne odloži preje, da ga do konca prečita. Vsi trije deli skupaj ........................................$3.00 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. DVE SLIKI, spis. Ksaver Meško. Brošura 103 str. Zanimiva povest .................................................. 60c ENA BOŽJIH CVETK, brošura 416 str. Zelo zanimiva in napeta povest o dekletu, ki žrtvuje vse za svojega očeta. Slika iz življenja, ki kaže, kaj premore dobra volja ........................................$1.00 FABIJOLA, po kardinalu Weise-manu. Brošura 222 strani. In-teresantna zgodovinska povest, zelo priporočljiva ........................ 45c FINŽGARJEVI ZBRANI SPISI, VII. zvezek, broširan in vsebuje 272 strani. Vrlo zanimive črtice, novele in povesti.ee izpod spretnega Finžgarjevega peresa ......................................................$1.50 FURIJ, novela iz življenja mladeniča, ki vas popelje v zanimive slučaje. Trdovezana knjiga 100 strani ................................ 75c GLAD, S3, zvezek Splošne knjižnice. Povest iz švedskega življenja, ki slika socialne razmere. Trdovezana knjiga 239 strani....$1.25 GLADIATORJI, zgodovinski roman v dveh delih. Vsak del broširan v posebni knjigi. Prvi del vsebuje 308 str. in drugi 252 strani. Zanimiv roman iz rimskih časov in tedanje dobe. Prvi in drugi del skupaj................$1.50 GOSPODARICA SVETA, spis. Kari Fidgor. Brošura 192 strani. Avanturističen roman, poln napetih slučajev in zanimivosti, da čitatelj knjige ne odloži dokler jo ne prečita .................... 40c GORNJE MESTO, zanimiva povest iz Zagrebškega življenja. Brošura z 270 strani....................$1.00 GOZDARJEV SIN. X. zvezek Ljudske knjižnice. Brošura 56 str. Sp[sal F. S. Finžgar. Zanimiva povest iz slovenskega življenja ................................................ 35c GREHI PRINCA SARADINA, jako zanimiva detektivska zgodba. Brošura z 317 strani ............$1.25 IVANA CANKARJA, ZBRANI SPISI. Prvi in drugi del, vsak del s trdovezanimi knjigi. Vsak del ima po 336 strani. Cankarjeve povesti so priznane kot najbolje slovenske povesti. Posamezni del stane $2.50, oba skupaj ..............................................$5.00 IZBRANI SPISI, DR. KREKA, 2. snopič. Njegovi članki in govori, ki kažejo njegovo veliko državniško sposobnost. Trdovezana knjiga ............................$1.50 IZDAJAVEC, spisal F. V. Sle-menik. Vrlo interesantna zgodovinska povest iz turških časov, ki je zlasti priporočljiva, da bi jo čitala ameriško-sloven-ska mladina. Brošura 130 strani 50c IZLET GOSPODA BROUČKA, zanimiva povest iz češkega življenja. Brošura 246 strani.......... 60c (Dalje prih.) Naročilom za "knjige je pridjati potrebni znesek, bodisi v Money Ordru, bančnem draftu ali čeku. Knjigarna Amerikanski Slovenec / 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL Izobražen mlad mož. Dovršil je duhovno akademijo (bogoslovno fakulteto), a ostal v svetnem poklicu. Dosegel je visoko stopnjo v rdeči armadi. Svojega verskega prepričanja ni skrival. Več let je prihajal v cerkev kar v vojaški obleki. Ko je dosegel poveljniško stopnjo, ki odgovarja prejšnjemu generalskemu či nu, je prihajal v svetnem površ niku. Tajno je bil posvečen v du hovnika. Začudeni verniki so nenadno opazili, da pri oltarju v svečeniški obleki služi pobožni general rdeče armade. To je bil oče Izmael, med verniki najpri-ljubljenejši duhovnik. Podnevi so ga večkrat srečali kot visokega oficirja v družbi najvišjih boljševiških uradnikov, peš ali pa v vladnem avtomobilu. Zvečer pa je v cerkvi molil večerni-ce ali pa spovedoval svoje številne duhovne otroke. Vsem je bilo jasno, da je združevanje tako različnih služb silno nevarna igra. Vsi so vedeli, da so njegovi dnevi šteti. Vendar je kot svečenik služil okoli devet mesecev. Leta 1913 je še z veliko pobožnostjo in gorečnostjo vodil velikonočno službo božjo v cerkvi sv. Nikolaja. To je bilo že preveč. O binkoštih so ga aretirali. Dolgo ni bilo nič slišati o njegovi usodi. Potem se je raznesla vest o njegovi smrti, a se službeno ni potrdila. Velika noč v Moskvi l .1930 Cerkev sv. Nikolaja v Iljinki je imela burno veliko noč. Veliki petek je bil aretiran njen župnik Maksim. Veliki četrtek je bila zaprta sosednja cerkev Gruzin-ske Matere božje. Veliki teden je bil aretiran oče Vasilij, župnik cerkve pri Petrovsko-Razumov-ski akademiji. Med tem je že u-mrl za tifusom na Soloveckih otokih. Vse je bilo vznemirjeno. Mnogi so plakali. Oče Izmael je ostal miren; pomirjeval in tolažil je vernike. V soboto ob enajstih ponoči se je začela velikonočna služba božja. Dvakrat so šli mimo cerkve brezbožniki z godbo in s pijanskimi klici. Med procesijo je cerkev pretresalo pokanje pe-kard, ki so jih metali komsomol-ci, ko so šli v sprevodu iz svojega zbirališča nasproti cerkvi. Težka bolest je stiskala srca vernikov .Oče Izmael pa je pel z ve- liko vnemo in ginjenostjo. Ko je , iz dna duše z veliko močjo zapel j vzklik: "Kristus je vstal," so sol-ze ginjenja tekle po njegovih li- i cih. Iz tisoč grl je zadonel odgo- ' vor: "Resnično je vstal." Zgod- j nja jutranja maša se je izvršila ■ z veliko slovesnostjo in ginje- j nostjo. Ob treh zjutraj so bili obredi končani. To je edina noč v letu, ko vso i noč vozi tramvaj. Po vseh gleda- j V vseh klubih in prostorih so liščih so brezplačne predstave. [ brezbožne prireditve in priprave \ za brezbožno maškerado. Po me- \ stu vozijo tramvajski vozovi, j prirejeni kot odri za brezbožna prireditve; na njih nastopajo ; brezbožniki, oblečeni v cerkvena I duhovniška oblačila in v tej oble- j ki gnusno predstavljajo pijane j pope. Razne bogokletne lutke ; Kristusa, Matere božje i. dr. Za ; njimi godci oblečeni v meniško j obleko. Na Katarinskem trgu je . veliko brezbožno zborovanje, po- i tem sežiganje Kristusa, razpel i. dr. Vse to se je vršila ves čas velikonočnega bogoslužja, približno do treh zjutraj. "Kristus je vstal" — v tramvaju Vse to opisuje Mihael Artem-jev, ki je to veliko noč preživel v Moskvi. Ko so bili v nedeljo zjutraj končani Obredi Vstajenja, so bile istočasno končane brezbožne prireditve, da so se verni in brezbožniki srečavali na ulicah in se istočasno razhajali domov. Naj nadalje pripoveduje sam M. Artemjev. Množice so istočasno prihajale iz cerkva in od brezbožnih prireditev. Srečala sta se dva nasprotna potoka. Eni so šli mirno in molče, drugi razbrzdano, s kričanjem, prepiranjem in kro-hotanjem. Nisem šel rad v razsvetljeni tramvaj. Na Rdečem trgu sem vstopil. Obenem je vstopila družba kričavih komso-molcev. V vozu je bila mešana družba brezbožnikov in vernikov. Pozneje je vstopil starejši delavec, napol kmečko o™SU Dvignil je zimsko kapo in glasno zaklical: "Kristus je vstal, državljani!" Vsi so se osupnjeno ozrli vanj. A takoj so v zadregi pogledali v stran. Vsak se je bal, da bi se njegov pogled srečal s sosedovim. Nihče se ni upal odgovoriti na velikonočni pozdrav, kakor je bilo prej običajno. Vsi so molčali. Tudi komsomolska mladina je osupnjena obmolknila. Kmetski delavec je z nekoliko vznemirjenim glasom še enkrat zaklical: "Predragi, Kristus je vstal!" Nov molk in še večja osuplost. Naposled mu je ženska konduk-terka službeno in hladno odgovorila : "No, državljan pojdite, pojdite naprej, ne motite reda!" Delavec se je stisnil v kot. Pred naslednjo postajo je naglo vstal in odšel. Pri vratih se je še enkrat obrnil in z bridkostjo v srcu glasno vzkliknil: "Resnično je vstal, pravoslavni!" "Zastarelo, tovariš," je za njim zaklical neki bas iz gruče komsomolcev. Razbit in uničen sem se vrnil domov. Za vedno se mi je v dušo vtisnil ta prizor v tramvaju. Spomnil sem se pesmi neznanega ruskega pesnika, ki lepo poje: "Bili smo tam. Njega so križali. Gledali smo od daleč, v strahu, da ne bi koga iz nas spoznali kot Njegovega učenca." Tako poje pesnik, ki se skriva nekje v sovjetski Rusiji; njegove pesmi se v rokopisih širijo med verniki. Taka je bila velika noč v Moskvi 1. 1930. Še živi Kristus v dušah vernikov. A verniki se umikajo v katakombe. MORSKA ZVEZDA — REŠITEV MORNARJEV Italija gradi ob vhodu v Me* sinski zaliv 45 m visok "Steber svetovnega miru". Steber se zaključi z zemeljsko oblo, K* nosi Marijin kip v nadnaravni velikosti. Novi svetilnik svečano prižgo dne .18. avg. letos.