PROSLAVLJANJE 25-LETNICE POHODA XIV. DIVIZIJE NA ŠTAJERSKO x Velik politični zbor v Velenju Prihodnje leto bo minilo 25 let odkar se je slavna XIV. divizija prebijala po Štajerskem. V spomin na pohod bo že v % zimskih mesecih več smučarskih in drugih prireditev. Ta pomembna obletnica bo drugo leto največja proslava v Sloveniji. Proslavljanje v spomin na 25-letnico pohoda XIV. divi-cije na Štajerskem pa bo zaključeno z velikim množičnim zborovanjem v Velenju, ki bo 27. aprila prihodnje leto, na dan slovenskega državnega praznika. Proslava v Velenju bo po obsegu takšna kot je bila letošnja v Novi Gorici. »S , , * |gg "-/ ile .. J 'H4 n,1 J V nekaterih osnovnih organizacijah ZKS so prejšnji teden sprejeli nove člane. Povsod so zanje priredili svečane sprejeme in jih seznanili z razvojno potjo naše Zveze komunistov. Na fotografiji: s sprejema 72 članov v osnovno organizacijo ZK rudarskega šolskega centra. — Podrobnosti preberite na 3. strani. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VELENJE 6. december 1968 — Leto IV. št. 20 (82) —Cena 0,30 dinarjev — Poštnina plačana v gotovini že lansko pomlad smo pričakovali, da bo rešeno financiranje trarne, pa bo imel 410 mega-gradnje novega dela šoštanjske elektrarne, saj je investitor že vatov moči' in bo letno proiz-več let intenzivno pripravljal dokumentacijo za to veliko na- vajal 2.214 milijonov kilovat-ložbo v šaleški dolini. Stvari pa so se začele odlašati, ker so nih ur električne energije, vmes prišli nepredvideni zapetljaji. O teh smo v našem čas- Naložba, ki so jo pred ne-niku sproti tudi poročali. davnim na zahtevo banke po- novno ocenili, bo veljala 459,2 Sredi novembra pa je kre- čini smo to novico prijetno milijona dinarjev, od tega od-ditna banka in hranilnica sprejeli, ker se dobro zaveda- pade na osnovna sredstva Ljubljana odobrila kreditni mo, kolikšno vrednost bo imel 433,6 milijonov, na obratna predlog za gradnjo termoelek- nov obrat za gospodarski in sredstva 9,4 milijonov in na trarne Šoštanj lil. V naši ob- življenjski razvoj občine. Skr- garancijski polog (10-odstot- bi o svoji usodi pa so se rešili ni) 16,2 milijona dinarjev. --- v rudniku, kjer so za gradnjo Zdaj so v Šoštanju mrzlič- PROTESTNO PISMO ZZB vseskozi življenjsko zaintere- no pospešili priprave za grad-njOV 1 sirani. Ko bo elektrarna v Šo- njo in računajo, da bodo z _ štanju zgrajena, bo velenjski gradbeni deli začeli takoj po rudnik prodal na leto okrog 1. aprilu 1969. Še letos mora-m . . milijon ton premoga več. To jo urediti vse zadeve z banko Mšora OUSOIUIO Pa pomeni, da bodo v rudniku in skleniti pogodbe s tujimi m • m • • lahko spet začeli izkoriščati dobavitelji opreme. Sklenili iZItVlVijUnjC zmogljivosti, ki jih imajo že so, da bo turboagregat, del . »7*» «7 instalirane; s tem pa bodo po- elektroopreme in inženering PCSitiC O i\Cr r večali rentabilnost in zaposle- izvedla zahodnonemška firma nost. Nov obrat energetskega Siemens, kotel pa bodo izbrali Člani plenuma občinskega giganta v Šoštanju bodo zgra- pri firmi Babckock. Z obema odbora Zveze združenj borcev dili do konca leta 1971, skupaj bodo v teh dneh podpisali po-NOV Velenje so na seji dne s sedanjim delom termoelek- godbe. 13. novembra ugotovili, da čla- _ __ __ ____ _ __ Y, ni zveze borcev NOV v občini ¥ TIJ W f A CJ ogorčeno obsojajo blatenje fcJ JBL 1 Mil •™ MJ flj 'LF w 11 M. im kj naše narodnoosvobodilne bor- Delavci občinskih upravnih Dosedanje izkušnje fti pri-be in prispevke nekaterih ne- organov so do 1. septembra ložnostna anketa med stran-odgovornih posameznikov, ob- letošnjega leta delali vsak dan kami, ki imajo opravke v objavljenih v reviji Katalog in od 6. do 14. ure, v sredah pa činskih organih je pokazala, študentskem glasilu Tribuna. Gd 6. do 17. ure z enournim da je za občane najprimernej-V celoti se strinjajo z obsod- opoldanskim odmorom. Sobo- še, če očbinska uprava ponov-bo, ki jo je objavila skupina ta je bila dela prost dan. Na no začne z delom ob 6. uri vidnih slovenskih kulturnih podlagi zakona o uvedbi pet- zjutraj. Ta čas je najprimer-delavcev pod naslovom »De- dnevnega delovnega tedna v nejši za številne delavce, ki ob mokracija da — razkroj ne«. SR Sloveniji pa delajo od ta- 6. uri končajo nočno delo kot V pismu, ki so ga poslali krat dalje od 7.30 do 16. ure tudi za kmete, ki želijo svoje republiškemu odboru ZZB vsak dan, razen sobote. zadeve v organih urejati v NOV Slovenije, so zapisali: Dosedanje izkušnje so poka- zgodnjih jutranjih urah, da »Udeleženci narodnoosvobodil- zaIe, da je tak delovni čas jim preostanek dneva, ostane ne borbe predobro vemo, da skrajno neprimeren, tako za za njihovo delo. Tudi delovni je imela narodnoosvobodilna stranke, ki urejajo razne za- čas ob sredah popoldne od 17. borba poleg svoje revolucio- deve pri občinskih upravnih do 19. ure je za naše razmere narne in nacionalne .vsebine organih, kot tudi za same de- neprimeren, zlasti še za vse ti-tudi izredno humano obliko, lavce, ki so zaposleni v občin- ste stranke iz okoliških kra-saj doslej še v nobeni vojski skih organih in v drugih jav- jev, ki ne bi imele primernih niso bili tako pristni m tova- nih službah. Zaradi tega je zvez več za povratek domov, riški odnosi, kot so bih med Skupščina SR Slovenije ne- Zaradi navedenih razlogov borci m starešinami, med par- davno spremenila zakon o pet- bo občinska uprava od 1 de-tizam m partizankami ter med dnevnem delovnem tednu v cembra 1968 ponovno poslova-vo.jsko in civilnim prebival- SR Sloveniji in pooblastila Iz- la vsak dan razen sobote od stvom, kot prav v nasi jugo- vršni svet, da za vse državne 6. do 15.. ure, v sredah pa od slovanski partizanski vojski, organe predpiše enoten delov- 7. do 17. ure. Prav zaradi tega je imela,na- ni čas, ki. mora začeti veljati rodnoosvobodilna borba tako 1. decembra 1968. Izvršni svet veliko podporo vsega našega Skupščine SR Slovenije je tak naroda 111 prav zaradi tega je enoten delovni čas predpisal ta vojska uspela sama osvobo- tako, da občinski organi dela-diti našo domovino. Prav bor- j0 vsak dan, razen v sobotah ci narodnoosvobodilne borbe 0d 7. do 15. ure, v sredah pa so se po osvoboditvi z neizčrp- še od 17 do 19 ure no energijo lotili obnove opu- Posamezni državni organi, stosene domovine. kjer to zahteva narava dela ali Sprašujemo se, ali je za pri- potrebe službe pa lahko de-zadete dovolj samo moralna lovni čas razporedijo tudi dru-obsodba in ali sodijo ti ljudje gače, s tem da morajo obvez-med vrste visokošolske mladi- no delati vsak delovni dan od ne, ki naj bi bila jedro nadalj- 7. do 14. ure in nekaj časa tu-njega razvoja socialističnih di v sredah popoldne, vendar odnosov in samoupravnega si- tako, da sam delovni čas ob stema?« sredah ne presega 10 ur. OBLJUBA PRED PIONIRSKO ZASTAVO spontano smo proslavili dan republike LETOŠNJI SREBRNI JUBILEJ NAŠE REPUBLIKE SMO V VELENJSKI OBČINI PRAZNOVALI SPROŠČENO IN V DOMOVINSKEM PONOSU Že pred praznikom republike so bile v vseh večjih krajih kulturne in druge prireditve. Tako je bilo v šmartnem ob Paki, v Šoštanju, Velenju in tudi drugod. Dan republike so povezali z obletnico zgodovinskega zasedanja AVNOJ, ki je bilo pred 25 leti v Jajcu. V delovnih kolektivih, šolah, vaseh in mestih, kjer so se naši delovni ljudje in mladina zbrali, da proslavijo praznik republike, so se proslave spremenile v spontane manifestacije privrženosti naši neodvisni politiki in zahtevi po mirni graditvi dežela. V šaleški dolini so se v Posebno svečano so dan re- ki so se rodile takrat. Prvi od- prazničnih dneh okrepile tudi publike proslavili v našem ob- loki narodnoosvobodilnih od- vrste zveze komunistov s 113 činskem središču. V torek borov na okupiranem in osvo- novimi člani, ki so jih sprejeli pred praznikom so mladi v bojenem ozemlju, fočanski v organizacijo na posebno sve- Velenju dostojno proslavili predpisi, zasedanje AVNOJ v čan način. obletnico naše republike. Gim- Bihaču in Jajcu, imajo isto Pionirski odredi na osnov- nazijci in učenci rudarskega noto kot današnja ustava nih šolah so svečano sprejeli šolskega centra so pripravili SFRJ. v pionirsko organizacijo več recital: »....• jaz, bratje, pa Načela m smotri so ostali kot 560 cicibanov. Zanje so vem za domovino...« Recital enaki; spremenile so se samo pripravili svečane akademije je utrdil v poslušalcih zavest, okoliščine, ki so omogočale in sprejeme. Na njih so naj- da smo enoten in močan na- ni'hoyo^ popolnejšo uresniči- mlajšim podelili rdeče rutice, rod. Župančičeve pesmi so bi- tev, širše okvire socialistične modre čepice, pionirske zna- le povezane z odlomki iz Can- demokracije, bogatejše, huma- ke pravila in izkaznice. Ti pa karjevih del. Dekliški pevski nejše in bolj razvite družbene so'z nežnim glasom ponavljali zbor z gimnazije pa je dejanje odnose. V zadnjih 25 letih pionirsko zaobljubo: »Pred združil v nedeljivo celoto. razvoja svobodne skupnosti, pionirsko zastavo obljubljam, Na proslavi v domu kulture —n -~--- da se bom marljivo in vztraj- je govoril predsednik občinske (Dalje na j. strani) no učil. S svojim znanjem in konference SZDL Milan Šter-pridnost jo želim zdaj in ko ban. Takole je obudil spomine odrastem koristiti naši sociali- na ustanovitev naše federativ- stični domovini Jugoslaviji in ne skupnosti in na prehojeno x vsem njenim delovnim lju- pot: tt*t " dem...« »Ob nekaterih dnevih se v OiUšKOVUtBCB mislih vračamo v čase, ki so . . minuli in iščemo povezavo Neposredno pred praznova- med tistim, kar je bilo in tem, njem državnega praznika 29. , , ' . . v novembra, je predsednik ob- kar je danes. Eden taksnih činske skupščine Peter Kra- dni je 29. november, rojstni pež> izročil odlikovanja zasluž- dan republike, datum, ki vse- nima družbeno političnima de- bu je boj in sanje mnogih ge- lavcema iz naše občine, neracij Jugoslovanskega revo- Martin TOVORNIK, načel- lucionarnega gibanja, prizade- nik oddelka za upravno-poli- vanja sodobnikov in ideje — tiene zadeve v upravi občinske voditeljice mladih, ki bodo na- skupščine je bil odlikovan z daljevali začeto delo. redom zaslug za narod s sre- Vse kir se ie Hnrainln nH brnlm vencem, Branko PER, u t J ,n??J , ? referent v oddelku za narodno novembrskih dni 1943 do da- obrambo občinske skupščine nes, je pomenilo isto kontinui- pa z redom dela s srebrnim rano politiko, realizacijo idej, vencem. ŽIVINOREJCI - OBČANI bodite budni ob vsakem bolezenskem pojavu ali sumu bolezni pri prašičih in govedih, pri katerih opazite še-panje, slinjenje, neješčnost, potrtost s temperaturo nad 39.5" C. Sum ali pojav bolezni prijavite takoj, posredno (mimoidoči znanec, prvi najbližji sosed) veterinarski inšpekciji, Veterinarski postaji Velenje, najbližnjemu veterinarju, ponoči pa tudi Postaji milice Velenje in Šoštanj. Noben stanovalec sumljivega oz. že okuženega gospodarstva ne sme zapustiti svojega doma do prihoda pristojnih organov. Veterinarska Inšpekcija REŠENI SMO SKRBI Kredit za gradnjo termoelektrarne Šoštanj III je odobren TISKOVNA KONFERENCA PREDSEDNIKA TITA V JAJCU SPREMEMBE V VSEBINI IN OBLIKAH DELA NA POMOČ NE BOMO NIKOGAR KLICALI KER IMAMO ENOTNO LJUDSTVO Najvplivnejši dejavniki »sedme sile«, zastopanih je bilo 114 tujih ln 107 domačih dopisnikov, je sodelovalo na tiskovni konferenci, ki jo je pripravil predsednik SFRJ Josip Broz — Tito, dne 30. novembra, v salonu novega kulturnega doma v Jajcu. Za naše bralce povzemamo le del tistega, kar je na tiskovni konferenci povedal predsednik Tito. Kot vedno, tako je tudi to- per Jugoslavijo: »OD SZ no- dili intervencije na Češkoslo- krat predsednik Tito jedrnato benih takšnih garancij nismo vaškem, temveč na nasvet Ju- orisal domači in mednarodni zahtevali,« je dejal Tito. —-1"""" Aa položaj. Seveda so bila v Predstavnik francoske tele ospredju vprašanja miru in vizije je vprašal, ali predsed- vojne, neodvisnosti in odnosov nik jito predvideva v prihod- med narodi. Več vprašanj pa nje popuščanje napetosti v je bilo predsedniku postavlje- svetu? »Upam,' čeprav človeka goslavije, ki sodi, da položaj danes ni tak, da bi sestanek v tem trenutku lahko koristil ciljem neuvrščenih. Počakati je treba, kaj bo prinesel razvoj OBČINSKA ORGANIZACIJA ZMS PRED REORGANIZACIJO Zadnji kongres Zveze mladine Slovenije, ki je bil letos v Velenju, je ugotovil, da se mora mladinska organizacija vsebinsko in oblikovno spremeniti. Zato so se mladi na podlagi stališč kongresa resno lotili reorganizacije občinske organizacije ZM Velenje. Glavni namen, ki so ga pri reorganizaciji zasledovali je v tem, da bi mladinsko organizacijo približali članstvu in jo prilagodili samim pogojem, ki so nastali pri večji demokratizaciji naše družbe, S tem namenom je občinski komite ZMS Velenje izdelal osnutek pravil občinske organizacije ZMS, ki jih bodo predvsem obravnavali na rednih letnih konferencah. Pozivajo pa tudi vse organizirane družbene, politične in samoupravne dejavnike v občini, da pregledajo In analizirajo osnutek pravil, in do 15. decembra letos pošljejo na občinski komite ZMS Velenje svoje pripombe, mišljenja in predloge. Zavoljo tega V celoti objavljamo osnutek pravil. OSNUTEK PRAVIL OBČINSKE ORGANIZACIJE ZVEZE MLADINE VELENJE TEMELJNA NAČELA mladi ljudje, da bi skupno re- lovica članov. Konferenca j ševali, se dogovarjali, dajali sprejema sklep, ako zanj gla- Občinska organizacija Zveze pobude itd. o tistih vpraša- suje dve tretjini navzočih čla- - . . ® . ... lili l^i no/1 Iiiin i /~v in-n m j o /1 In /-./n' r Cnin I' f ---- ----1' ______ ____________ položaja.« Sicer pa Jugoslavi- m]adine Vel en i e'"(v' "nadalT njih, ki zadevajo vse mladince' nov. Seje konference vodi nih tudi o razvoju Jugoslavije, vendarle rahlo navdaja pesi- ja nikakor ni izolirana. Na- n;em besedilu OZMV) je sa- v delovni, organizaciji. Pri tem i,—c------ Bistvo našega stališča o po- mizem, da prihodnost pelje k sprotno, njen ugled po svetu mosto;na družbeno politična sodelujejo in se povezujejo sledicah teorije o omejeni su- pomiritvi. Ogromna večinalju- se je okrepil: »Nobenega stra- organizacija ki združuje orga- ostalimi družbeno-političnii verenosti in njenih posledicah di na svetu danes hoče mir in hu ni pred izolacijo, kajti nas njzjrano mladino na teritoriju organizacijami, in samouprav- tudi za Jugoslavijo (takšno spopad v svetovnem obsegu je položaj je trden in skrbeli bo- občine Velenje -------: vprašanje mu je bilo na za- nemogoč, saj se tisti, ki imajo mo, da pridobljenemu ugledu neo\k^eknreedseedCnik SS i^^6' dobro zaveda- Jugoslavije ne bomo škodova- • . no), je predsednik pojasnil. 10, da bi to pomenilo katastro- "•« nodročia občine Velenie nove »Ne morem interpretirati sov- fo. Zato tako stanje v Evropi »Naši pogledi na nacionalno inoreaniziraM jetskih pogledov na suvere- ne m0re trajati, temveč ga bo vprašanje so jasno formulira- mladine Slovenije nost; kar zadeva nas, smo na- u„ , a---_V.......----:u nnauine Slovenije. njem besedilu OZMV) je sa- v delovni, organizaciji. Pri tem predsednik konference. 'i PROBLEMSKE KONFERENCE 21. članov se izvoli nimi organi. 10. Aktive ZMS v osnovnih šo- Izmed OZMV konference predsedstvo lah sestavljajo mladinci, ki so konference OZMV. Ostali čla-bili sprejeti v ZM na šoli. Glav- ni konference pa so razdeljeni šo suverenost gradili od leta 1941 do 1945 in prav II. zasedanje AVNOJ je te stvari natanko preciziralo. Pa tudi moj včerajšnji referat daje točen odgovor na vprašanje.« Sicer pa po Titovem mnenju stvari ne kaže dramatizirati, temveč se je treba truditi za pomiritev. Jugoslaviji sami ne grozi nobena neposredna nevarnost: »Nobenega razloga ni in ne verjamem treba z dogovarjanjem uredi- ni v ustavi in v raznih doku ti.« V tem smislu smatra za mentih,« je dejal tovariš Tito. pozitivno tudi Johnsonovo od- »In včeraj sem to natanko po- ločitev o prekinitvi bombardi- jasnil v svo jem referatu... Iz- ranja severnega Vietnama in hajamo iz načela suverene sklep o pogajanjih v Parizu, osebnosti in ga razvijamo na »Američani so pač prišli 3. na naloga aktiva na osemletki je, da sodeluje v vseh oblikah aktivnosti na šoli, da nudi po Razvijanje samoupravnih moč delovanju pionirske orga-odnosov in sanioupravnega si- nizacije in je pobudnik in or-stema na vseh področjih druž- ganizator raznih drugih oblik benega življenja v občini je aktivnosti. Aktiv ZMS na do prej, tja do federacije. Kar pa S2,,^™51'3, nZ osnovni, šoli je samostojna or-spoznanja, da ni mogoče uni- zadeva to, kar se je zgodilo na U/, ,V'. V teh Plesih OZMV gamzacija, ki deluje ob pomočiti naroda, ki se hoče boriti.« Kosmetu, mislim, da se stvari sodeluje po svojih članih ali ci mentorja. dramatizirajo. Vemo, kot organizacija. 11. v štiri skupine in sicer: v 1. skupini je pretežno zaposlena mladina, v 2. skupini je pretežno šolska mladina, v 3. skupini je pretežno vaška mladina, v 4. skupini je pretežno mla-' dina iz organizacij, društev in klubov. 22. Vsaka posamezna skupina veliko pišejo o revizionizmu V čem je bistvo napadov v- malce --------. — sovjetskem tisku in tisku dru- da so tam elementi starega, 4-. , .'., AKtive iM5> na šolah druge ----------o^l..,,,,* eih socialističnih dežel, ko na kajti tista generacija, s katero OZMV se v prizadevanjih za stopnje sestavljajo dijaki ki iz člena 21. tvori skupno z za- - ---- smo v preteklosti imeli dosti uresničevanje ciljev socialistič- so clam ZM. Glavna naloga interesiranimi občani t im --1--"----------'--------- • aktiva ZMS na soli druge stop- problemsko konferenco ' nje je, da pripravlja mladino proSiall dVlb7"nPoarHnae Problemska konferenca ob- 5. nlzacita številnih oblik izvin- Problematiko,, ki. je padajo, odgovoril: »Kadar je naj. Kljub temu je bila le OZMV s svojim delovanjem pdUdJU , OU^OVOI n. "ivauai jv^ J -»•.»JMV I^I-LJI* JV UIIU v ° ovujmi uciuvun J^III • i i • • .. pretep, ne izbiraš palice.« Ta- majhna skupina, ki je nahuj- teži za izpolnjevanje temeljnih L1 .aelujejo po samoupravnili ko je tudi zdaj. Sicer pa smo skala manjši del mladine in načel in ciljev ZMS in ZMJ. principih. m; i it, n^ šfiide.nlov ki ^r, Šli rtnfpm _ f^- . v* . . .da. tam. vzho" kot orodju imperialistične pe- težav, posebno med vojno, se ne družbe povezuje z orgamzi du) kdo misli na kakšno vo- netracjje 0 kontrarevoluciji v še ni poslovila. Še zmeraj so ranimi družbenimi, politični-jasko akcijo.« Nato pa je do- ČSSR jn vse to prenašajo na tam balisti in drugi sovražni- mi in samoupravnimi dejavni-dal k vprašanju dopisnika nas ))Nekoč mi je Hruščov na ki. Po drugi plati pa se vme- ki na področju občine, ameriške televizijske mreže vpraganje> 7akaj nas tako na- šavajo na Kosmetu tudi od zu- Adl, kakšno stališče naj bi v _ —,-----—■ 1. . v—1— n^; 11,,v. :« tem primeru zavzele ZDA, oziroma atlantski pakt: »Naj napad pride od kjerkoli, na pomoč ne bomo klicali nikogar. Imamo sredstva in ljudstvo, ki je enotno v,volji, da brani svojo neodvisnost. To smo povedali tudi ameriškim državnikom, ko so bili pred nedavnim pri nas (obisk Katzenbac-ha in Mansfielda). Povedali smo jim, da želimo v odnosih z njimi le enakopravnost in dobre gospodarske ter kulturne odnose in to je bilo vse.« Kar zadeva, zasedanje NATO v Bruslju in Ruskove izjave v zvezi z Jugoslavijo, ko je govoril o »sivih conah« nevtralnosti v Evropi ter vključil Jugoslavijo v interesno sfe- nizacija številnih oblik izven-šolske aktivnosti, kjer mladin- značilna za določeno skupino mladine iz občine. ko je tudi zdaj. Sicer pa smo skala manjši del mladine in tudi mi precej zobati in ne študentov, ki so šli potem raz ostajamo dolžni, mislim pa bijat izložbe, kot jih razbijajo spet, da dalje ne bi smeli iti na zahodu ali skoraj povsod in da nikakor ne bi smeli stva- drugod. Sa j dejansko ni deže-ri dramatizirati. Mislim, da le, kjer podobnih primerov ne pozdravi, ki sem jih za praz- bi poznali. Zakaj potem dra-nik dobil iz SZ, to potrjujejo, matizirati ta dogodek?« Vod-Gradimo socializem kot oni, stvo. na Kosmetu, v katerem čeprav ne spadamo v tako imajo ob Srbih in Črnogorcih, imenovani socialistični com- Albanci večino, je znalo zade-monwealth, temveč smo-samo- vo urediti iri to ne s silo, tem načel in ciljev ZMS in ZMJ. 6. Delo OZMV se uravnava po določilih teh pravil, statutov ZMJ in ZMS ter programskih konferenc OZMV, ZMS ZMJ. . stojna socialistična država.« »Zadnje -Čase feče v bolgarskem 'tisku določena polemika in res ne vem, zakaj so izvlekli na dan San Stefansko pogodbo. Če Makedoncem ne priznavajo nacionalnosti, je in vec s pojasnjevanjem. Zato tudi velika večina ljudi na Ko-smčtu dogodke obsoja. »Mislim, da ne bi kazalo stvari natezati še naprej,« je dejal tovariš Tito. ORGANIZIRANJE OBČINSKE ORGANIZACIJE ZM VELENJE 7. Aktiv ZMS v krajevni skupnosti sestavljajo mladinci iz določene krajevne skupnosti, ki so člani ZM. Mladina se in vključuje v aktiv ZM v krajevni skupnosti zato, da bi reševala v sodelovanju z drugimi družbeno-političnimi organizacijami tista vprašanja, ki so važna za vso mladino v neki 24. Sklepe, ki jih problemska • konferenca sprejema, ni potrebno potrjevati na seji konference OZMV. Sklepi problemske konference ne smejo biti v nasprotju z osnovnimi smernicami konference OZMV. 25. Na problemsko konferenco so vedno vabljeni tudi ostali ki so interesantne za vso mladino določene krajevne skup- Osnovnži organizacija v Zvezi mladine je občinska organizacija, katero sestavljajo šte- nosti. vilne oblike aktivnosti mladine 13. . „ . . kot so: aktivi ZM, specializira- Da bi mladinci zadostili ...... vPranje dopisnika omrež- ne mladinske organizacije, ostalim svojim interesom, se ro atlantskega pakta (The Sun jasno, da so nezadovoljni, in ja ABC se je glasilo: »Ob vsem druge organizacije in društva, vključujejo in organizirajo London), je rekel: »Naše sta- ce so Makedonci del nase te- dolžnem spoštovanju mi ven- ki vključujejo mladino, štu- v specializiranih organizaci-lišče je docela nasprotno, kar deracije so deležni podpore dar dovolite gospod predsed- dentski in mladinski klubi itd. ' " ~ "" " zadeva Ruskovo izjavo. Mi že vseh naših narodov. Bolgari mk, da vas povprašam. Veliko „ od leta 1943 ne priznavamo naj te stare stvari opustijo in ljudi v ZDA se sprašuje, kako Aktivi ZM deiujejo v delov' lahko 76 let star človek tako nih organizacijah,' osnovnih dobro izgleda kot vi? Imate šolah in šolah druge stopnje cule'° mladino ali v mladm-kak recept?« Titov odgovor je in v krajevnih skupnostih &ke ln študentske klube. krajevni skupnosti in da orga- f'ani konference OZMV (pre-nizira take oblike dejavnosti, k° Informacij, šaleškega ru- nobenih interesnih sfer, niti sivih aH drugačnih con. Interesne sfere se na naši meji nehajo. Jugoslavija je svetla cona, ne siva.« V tem smislu je odgovoril predsednik tudi na vprašanje dopisnika Frankfurter Rundschau, če je Jugoslavija res zahtevala od SZ garancije, da ne misli na kakšne akcije zo- naj raje vnašajo elemente, ki prispevajo k miru na Balkanu. Mi jim ponujamo roko.« Na več vprašanj v zvezi s konferenco neuvrščenih je predsednik Tito povedal, da je res prišlo do določenega zastoja, vendar nikakor ne zato, ker bi prišlo do nesoglasij z Indi jo in z ZAR, ki zaradi svo- v j ah: Počitniška zveza, Zveza tabornikov, Planinska društva in klubi OZN; v drugih organizacijah in društvih ki vklju darja ali kako drugače) in na seji problemske konference nastopajo kot enakopravni člani. 26. Problemska konferenca deluje po enakem poslovniku kot konferenca OZMV. bil kratek: »Dinamika, veliko dela, neprestana zaposlenost in tako nimam časa, da bi ostarel... « Naš predsednik se je nasmejal in ob spontanem aplavzu časnikarskega o 14" ,' . , , , Posameznik je lahko vklju- Aktive ZMS v delovnih orga- čen v več oblik dela hkrati. nizacijah sestavl jajo mladinci ki so člani ZMŠ, zajx>sleni v delovni organizaci ji. V. aktivu ZMS v delovni organizaciji se jih odnosov s SZ, nista obso- zbora zadovoljno puhnil dim. združujejo in organizirajo KONFERENCA OBČINSKE ORGANIZACIJE ZM VELENJE PREDSEDSTVO KONFERENCE OZMV 27. Predsedstvo konference OZMV je izvršilni organ konference, ki za svoje delo odgovarja konferenci OZMV. število članov predsedstva za vsako mandatno dobo določa konferenca OZMV na svoji seji- 28. Predsedstvo konference 15. OZMV skrbi za: izpolnjevanje Najvišji skupni politični sklepov in stališč konference, zbor in organ OZMV je kon- opravl jan je tekočih nalog izvi-ferenca OZMV. rajočih iz delovnega programa 16. konference, sprejema, spodbu-Konferenco OZMV sestav- 'a in proučuje delo aktivov, I.jajo člani, ki jih izvolijo akti- organizacij, društev in klu-vi ZM, specializirane mladin- kov, koordinira delo, priprav-ske organizacije, organizacije, }ia gradivo za seje konference, ki vključujejo mladino, mla- imenuje stalne in občasne ko-dinski in študentski klubi za misije ter njihove predsedni-dobo 2 let. Po poteku manda- ke in člane pri konferenci in ta so lahko ponovno izvoljeni. P" predsedstvu, odloča o or- 17. ganizaciji dela predsedstva. Konferenca OZMV pregledu- r, a j •. , , je in ocenjuje delo OZMV v f Predse^,Jn sekretar kon- preteklem obdobju od prejš- fe™r 02 M V sta po svojem nje seje, sprejema okvirni pro- po,,oz?lu tud,1 Predsednik in gram dela za naslednje leto, sekretar Predsedstva, sprejema finančni načrt OZMV in voli predsedstvo, predsednika in sekretarja, člane republiške konference in člane nadzornega odbora. 18. Aktivi, organizacije, društva in klubi volijo na vsakih 100 registriranih članov 1 člana konference. Aktivi, organizacije, društva in klubi z manj kot 100 člani volijo v konferenco l člana. 19. SREDSTVA OZMV 30. Materialna sredstva OZMV tvorijo: — del članarine, — dotacija družbeno-politič-nih skupnosti, — ostala sredstva. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 31. Članom konference in predsedstva OZMV preneha man- Konferenca OZMV se sesta- dat Pred Potekom obdobja za ja po potrebi, najmanj pa en- kate™ so bih izvoljeni, ako krat letno. Konferenco skliče .odpokličejo organi, ki so predsednik OZMV po potrebi llh lzvohh- Deponijo premoga v Prelogah so povsem izpraznili. Nič več ni gomil premoga in rudarji hodijo v jamo spet z večjm zadovoljstvom. Kol kaže bodo v velenjskem rudniku izvršili letni proizvodni plan, za drugo leto pa načrtujejo nekoliko večjo tonažo nakopanega lignita. ali na zahtevo predsedstva, najmanj treh specializiranih organizacij, ene tretjine članov konference, ene tretjine aktivov ali ene četrtine članstva v občini. 20. Konferenca je sklepčna, če jih sprejme na seji prisostvuje več kot po- OZMV. Volitve v organe OZMV in predčasni odpoklici se izvedejo s tajnim glasovanjem. 33. Ta pravila pričnejo veljati in se uporabljati z dnem, ko konferenca Razgovor Z delegati v Zvezo komunistov ljudi, Sekretariat osnovne organizacije ZKS Velenje je prejšnji te- t)OClO S91T11 TOZmiSljČlll den organiziral razgovor z delegati za VI. kongres Zveze komunistov Slovenije. Razgovora so se udeležili delegati — Krl-stian Hrastel, dipl. politolog, Jože Melanšek, vodja podružnične šole v Belih vodah, Štefan Dolejši, sekretar občinskega komiteja ZMS, Borut Jenko, dipl. elektro inženir ln Milan Vra-blč, sekretar stalnega aktiva ZK v termoelektrarni šoštanj. Na slavnostni seji osnovne organizacije ZK v tovarni gospodinjske opreme Gorenje Velenje, so pred dnevom republike sprejeli 28 novih članov, 4 kandidate pa so predlagali revizijski komisiji za ponovni sprejem. Čestitka in rdeč nagelj ob sprejemu v ZKJ Svečan sprejem v Zvezo komunistov V dvorani občinske skupščine so se zbrali člani osnovne organizacije Zveze komunistov z rudarskega šolskega centra, da bi v članstvo sprejeli 72 kandidatov. Dvorana je bila slavnostno okrašena z zastavami in transparentom, na katerem je pisalo: »Čestitamo vsem novim članom ZKJ«. Sejo je vodil sekretar osnovne organizacije Branimir Tancig, dipl. rudarski inženir, ki jo imel ob tej priliki tudi slavnostni govor. Zatem ko je opisal razvojno pot naše Zveze komunistov, njen program in vlogo, je še dejal: »Vaš sprejem v organizacijo Zveze komunistov sovpada v čas, ko proslavljamo 25-letnico II. zasedanja AVNOJ. Letos bo minilo četrt stoletja od zgodovinskega dne, ki pomeni začetek nove Jugoslavije. Obletnica pa je pomembna posebej zavoljo tega, ker se mednarodno življenje tako razvija, da smo nenehno soočeni z drugačnimi pojmovanji neodvisnosti in samostojnosti narodov. Zato II. zasedanje AVNOJ še tembol j zasluži, da se ga spomnimo ob obletnici. Naša narodnoosvobodilna borba ni samo primer junaštva in požrtvovalnosti, temveč je tudi izjemni primer političnega in vojaškega vodenja. Zasedanje v Jajcu, je imelo ustrezen notranji in zunanje politični učinek; na najintenzivnejši način smo uveljavili uspehe, jih zasnovali in ustvarili podlago za nove. II. zasedanje ■ AVNOJ bo vedno ostalo v zgodovini kot primer državniške modrosti in hrabrosti, ki jo za vse Jugoslovane simbolizira tovariš Tito.« Vsem novosprejetim članom Zveze komunistov so izročili članske izkaznice, literaturo in jim pripeli rdeče nageljne. Čestital jim je politični sekretar občinske organizacije ZK Kri-stian Hrastel. Tudi član medobčinskega sveta ZKS iz Cel ja Vinko Jagodic je izrazil željo, da bi novosprejeti člani okrepili organizacijo Zveze komunistov. Franc Prosenjak, učenec 5. letnika rudarske tehniške šole, ki se je zahvalil za zaupanje v imenu 72 novih članov ZK, je predvsem poudaril, da se bodo vsi potrudili čimbol j aktivno sodelovati na družbenem in političnem področju. Pred razgovorom je sekretar osnovne organizacije ZKS Velenje Edo Centrih predlagal 11 novih članov v organizacijo Zveze komunistov. Ob tej priliki je predvojni revolucionar in član ZK od 1941. leta Jože Tekavec spregovoril o pomembnih mejnikih naše Zveze komunistov in med drugim dejal: »Sleherni komunist se mora aktivno vključiti v življenje. Mladi pa v organizacijo prinesejo nov duh, zato pričakujemo od novosprejetih članov novega poleta in sveže revolucionarnosti.« Člani osnovne organizacije ZK Velenje so najprej spoznali svoje delegate, zatem pa so ti odgovarjali na vprašanja. Delegat Borut Jenko je govoril o problemih rudarskega šolskega centra in razvojnem načrtu ter odgovoril na vprašanje, zakaj imajo tolikšen uspeh pri sprejemanju v Zvezo komunistov. Dejal je, da so letos v RŠC sprejeli že 124 novih članov v ZK in da je pri tem sodelovala več kot polovica vsega članstva. Pri mlajših kandidatih je pomembno merilo učni uspeh v šoli. Posebej pa je poudaril, da sprejemi niso kampanjski, ampak sistematično delo. Milan Vrabič je obširno obrazložil integracijske procese v elektrogospodarstvu Slove. nije. Navzoče je seznanil tudi s pripravljalnimi deli pri gradnji TE šoštanj III. Predvidevajo, da bodo do 20. decembra podpisali vse pogodbe in začeli prihodnjo pomlad z gradnjo. Na izredno kočljiva vprašanja je moral odgovarjati delegat Štefan Dolejši. Kakšno je stališče mladih iz velenjske občine do pisanja v Tribuni in Katalogu? Dolejši je povedal, da je stalno v kontaktu z mladimi iz velenjske občine in ve, da večina ne podpira takšno pisanje. O vlogi družine, staršev in okolja pri vzgoji, je govoril delegat Jože Melanšek. Pri tem je še posebej omenil naloge komunistov. Na vprašanje, ka j pričakujejo komunisti od VI. kongresa ZKS, je odgovoril Kristian Hrastel. Dejal je, da je osnovna poanta kongresa kako bomo uresničili sprejeta stališča in v kolikšni meri bomo lahko na prihodnjem kongresu zatrdili, da smo pri delu napravili bistven korak naprej. Ker smo komunisti iz velenjske občine v predkongresni dejavnosti dali svoj pomemben prispevek, smo prepričani in od kongresa tudi pričakujemo, da bo ta sprejel konkretne naloge za našo neposredno akcijo. Najprej je o jubilejni obletnici govoril poslanec Lojze Na-potnik in med drugim dejal, da se letos spominjamo dogodkov, ki so bili za narode Jugoslavije usodni. Nanizal je te dogodke od takrat, ko je pred 30. leti prevzel vodstvo KP tovariš Tito, pa vse do danes, ko se v novi socialistični Jugoslaviji srečujemo z ures-_ ničevanjem gospodarske in družbene reforme. Sekretar osnovne organizacije ZK v Gorenju Janez Mi-klavčič pa je povedal, da so že pred šestimi meseci začeli v kolektivu pridobivati kandidate za sprejem v Zvezo komunistov. Zbrali so jih 28, ki jih je sekretar Miklavčič po-imenoma predlagal navzočim članom. Ti so soglasno potrdili njegov predlog. V imenu komiteja in občinske konference ZKS je sprejetim novim članom čestital politični sekretar Kristian Hrastel. Med drugim je poudaril, da hočemo imeti v ZK l ju- di, ki bodo sami razmišljali in s svo jim prispevkom usmerjali naš družbeni razvoj tako, da bomo vsi skupaj imeli lepši in boljši jutrišnji dan. Zbranim je spregovoril tudi direktor Gorenja Ivan Atelšek. Dejal je: — Uspeh v gospodarstvu jc odločilen od tega, če so politične rešitve trezne. Zato je pomembno, da imamo v našem podjetju komuniste, ki delajo pri strojih in na odgovornih vodilnih delovnih mestih. V Gorenju nismo zaprti, nasprotno, želimo, da bi v skupnosti bolje živeli. Zavedamo se, da je rezultat skupnih prizadevanj boljši in da skupno delo omogoča primernejše življenje vsem jugoslovanskim narodom. — Nato je direktor Atelšek govoril še o naglem razvoju tovarne gospodinjske opreme Gorenje in o pomembnosti podjetja v nacionalnem gospodarskem prostoru. V RUDARSKEM ŠOLSKEM CENTRU JE NO-VOSPREJETE ČLANE NAGOVORIL SEKRETAR OSNOVNE ORGANIZACIJE ZK BRANIMIR TANCIG. Skupna seja delavskih svetov TE šoštanj, rudnika lignita Velenje in Savskih elektrarn Integracija brez lokalnih interesov V Velenju je bila 19. novembra skupna seja delavskih svetov rudnika Velenje, Savskih elektrarn in termoelektrarne šo-tanj. Sestali so se, da bi izbrali med ponudniki izdelovalce opreme. Vsa tri podjetja so namreč soinvestitorji pri povečani 75 megavatni zmogljivosti in nastopajo pri naložbi z deležem v znesku 78 milijonov dinarjev. Na seji so odobrili najetje kredita in določili, da bo tur-boagregat, del elektroopreme in inženering izvedla firma Siemens (ZRN), kotel pa firma Babckock (ZRN). Dalj časa so na skupni seji treh delavskih svetov razpravljali tudi o integraci jskih gibanjih v slovenskem elektrogospodarstvu in povedali vzroke, zakaj se Savske lektrarne ln termoelektrarna šoštanj nista že priključili štirim elektrar- SPONTANO SMO PROSLAVILI DAN REPUBLIKE (Nadaljevanje s 1. strani) se je v naši družbi marsikaj spremenilo. Spremenil se je obraz Jugoslavije, razvila se je moderna industrija, povzpeli smo se v družbo ekonomsko bolj razvitih držav. Splošno so se uveljavile samoupravne ' pravice delovnih ljudi, razvejal se je mehanizem neposrednega odločanja, človek proizvajalec in uprav-ljalec postaja resnični gospodar svoje usode, graditelj novih odnosov in osnovni dejavnik ter gibalna sila napredne teorije in prakse. V dneh, ko z odgovornostjo pa tudi z zaupanjem v lastne sile in sposobnosti trasiramo lastno pot v gradnji socializma, ko odpiramo nove strani delavskega in družbenega samoupravljanja s trdno odločnostjo dokazati pravilnost teh naših prizadevanj, postaja vloga človeka — graditelja še bolj važna in odgovorna. Zaupanje v moč ljudskih množic, y sposobnost delovnih ljudi, da razumejo svoje zgodovinske naloge, je bila vedno odlika naše revolucije. Tudi takrat, ko so se na Sutjeski in Neretvi bili krvavi boji, ko je vrhovni komandant podpisoval povelje, da je treba rešiti ranjence za vsako ceno, ko je bilo v pravkar osvobojeni domovini treba zavihati rokave in obnoviti v vojni razrušeno gospodarstvo, ko so se začrtale vizije prve petletke in so na ledinah zrasli prvenci industrializacije; takrat ko je bilo treba najti še neodkrite poti za osvoboditev dela, ko so delovni ljudje postali upravljale^ tovarn, smo poka-zaT£ da zmoremo io veliko zgodovinsko nalogo. Ob proslavljanju dneva republike si vsako leto zastavljamo nove naloge. Letošnja proslava ni samo jubilejna, temveč je v znamenju republiških kongresov ZK, priprav na IX. kongres ZKJ, v realizaciji ustavnih sprememb, ki naj naš sistem naredi jo še bolj demokratičen in v znamen ju prizadevanj za dokončno uveljavitev ciljev gospodarske in družbene reforme. Ni dvoma, da sodobne spremembe prinašajo nove kvalitete v vsakdanje življenje, vplivajo na standard in osebne dohodke, na pravice in dolžnosti delovnjh ljudi. Ce jih gledamo v kontekstu hoten j _in želja naših narodov, zapisanih v dokumentih 11, zasedanja AVNOJ in odločitvah najviš jih forumov skupnosti v povojnih letih, pomenijo tudi nove kvalitete v razvoju bratstva, enotnosti in enakopravnosti naših narodov, nove korake v integraciji ekonomike in premagovanju podedovanih nesorazmerij. Ta so i velikega pomena za evolucijo humanističnih, moralnih in drugih norm, ki so odlika socialistične demokracije. Zveza komunistov se je ravnala po marksistični teoriji in praksi in si vedno pogumno krčila nove poti; ne glede na prepreke in nerazumevanja. Sicer pa še nič novega ne naredi brez boja in brez predvidenih, največkrat pa nepredvidenih težav. Ko se nam misli vračajo v minulo obdobje in ko primerjamo tisto, kar je postalo že zgodovina, s tem, kar se dogaja danes, ugotavljamo, da da smo računali s težavami, kadar je bilo treba kaj spremeniti. Vse, kar smo do sedaj ustvarili v naši državi smo naredili z razumom, napori in pogosto z velikimi odpovedmi,« je zaključil svoj govor Milan šterban. nam, ki so se pred nedavnim združile. Oba kolektiva imata resne pomisleke o uspešnosti sedanjega parcialnega združevanja. Menijo, da mora, integracija zagotoviti enakopravne odnose, kar pa pri sedanjem združevanju ni. Zato ni res, da kolektiva termoelektrarne šoštanj in Savske elektrarne odklanjata vsakršno združitev; zavzemata se le za popolno integracijo v enotno elektrogospodarsko podjetje. Ker je pridobivanje premoga le vmesna faza pri proizvodnji električne energije bi bilo prav, tako so poudarili na skupni seji predstavniki velenjskega rudnika, da bi slovensko elektrogospodarstvo res enotno združili. Takšna združitev bi koristila tudi premogovnikom. Mladi obiskujejo politično šolo V velenjskem mladinskem klubu je občinski komite ZMS pripravil mladinsko politično šolo. S predavanji so Že začeli, šolo pa obiskuje 30 učencev z rudarskega šolskega centra in dijakov z gimnazije. Pouk v šoli bo trajal okoli 20 ur. Slušatelji se bodo seznanili z nalogo sub jektivnih sil pri reševanju družbenih protislovij v naši družbi, s sodobnimi mednarodnimi vprašanji; poslušali pa bodo tudi predavanja o socialističnih silah, religiji in cerkvi. J. B. Pred praznikom republike so se vrste Zveze komunistov v velenjski občini pomnožile s 113 novimi člani. Novi komunisti so večinoma mladi ljudje, nekaj med njimi je tudi žena. V rudarskem šolskem centru so sprejeli 72 novih članov, 28 v Gorenju, 11 v osnovni organizaciji ZK Veleiije in 2 v Šoštanju. Sprejemi pa niso bili kampanjski, saj so se nanje komunisti v osnovnih organizacijah in aktivih že več mesecev temeljito pripravljali. Stran 4 sabesei rudar 6. december 1968 S SEJE SKUPŠČINE TEMELJNE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI Sprejeli so smernice za financiranje vzgoje in izobraževanja Nedavno sejo skupščine temeljne izobraževalne skupnosti Velenje je vodil predsednik Stane Ravljen; na seji pa so obravnavali poro-čilo o delu vzgojno izobraževalnih zavodov v šolskem letu 1967/68 in smernice za financiranje vzgoje in izobraževanja v prihodnjem letu. SVEČANI SPREJEMI ZA CICIBANE Iz poročila o stanju osnovnega šolstva v občini Velenje povzemamo: MREŽA OSNOVNIH ŠOL Ustrezno oblikovana šolska mreža pogojuje enak položaj šoloobveznih otrok. Delo na oblikovanju take šolske mreže je v občini zaključeno. Vsi učenci osnovnih šol na višji stopnji so deležni predmetnega pouka v nekombiniranih (čistih) oddelkih, v katerih poučujejo pretežno učitelji s predpisano višjo in visoko izobrazbo. ✓ Po osnovni organizacijski strukturi imamo osnovne šole: —■ razvita centralna osnovna šola Gustava Šiliha v Velenju, s podružnicami v Paki, Pesju in Šentilju; — razvita centralna osnovna šola Miha Pintar — Toledo Velenje, s podružnicami na Cirkovcah, Plešivcu in v Skalah;' — razvita centralna osnovna šola Karla Destovnika — Kajuha v šoštanju, s podružnicami v Topolšici in Zavod- njah; — razvita centralna osnovna šola Bibe Ročka v šoštanju, s podružnicami na Belih vodah in Ravnah; — razvita centralna osnovna šola Jožeta Letonje — Kmeta v Šmartnem ob Paki, s podružnico na Skornem. Ob reorganizaciji šolske mreže nastaja problem koncentracije učencev V. razreda na obeh velenjskih šolah, ki povzroča triizmenski pouk. Zato je gradnja' III. osnovne šole v Velenju vse bolj pereča. V petih centralnih šolah z 11 podružnicami je 4.263 učencev v 153 oddelkih (lani 4.245 učencev v 149 oddelkih). Od skupno 153 oddelkov imajo 103 oddelki razredni, 50 pa predmetni pouk. V mejah možnosti je zadovoljivo organiziran prevoz pre-šolanih in oddaljenih učencev (le-teh je 544 oziroma 12,8 odstotkov vseh). UČNO OSEBJE Na vseh osnovnih šolah poučuje 186 učiteljev, od tega 12 profesorjev, 51 predmetnih učiteljev, 10 strokovnih učiteljev in 113 učiteljev; od 113 učiterjev jih ima 11 višjo kvalifikacijo (PA). Medtem, ko so delovna mesta na stopnji razrednega pouka zasedena, manjka na predmetni stopnji 8 kvalificiranih učiteljev, predvsem za tuj jezik in matematiko. DELOVNI POGOJI OSNOVNIH ŠOL Ce izvzamemo podružnični šoli v Šentilju in deloma še na Ravnah ter prostorno stisko na osnovni šoli Miha Pintar — Toledo v Velenju, so pogoji za delo učencev in učiteljev približno ugodni ob pogoju, če šole ne dobijo povečanih vzgojno-izobraževalnih nalog (celodnevno bivanje učencev ipd.). Tudi financiranje šol je ugodno, če Ie-to primer jamo z drugimi občinami v celjski regiji, izboljšuje se iz leta v leto. To potrjuje tudi primerjava poprečnih stroškov na enega učenca med letom 1966 in 1967, saj so se le-ti povečali za 148 din (od 1.115 na 1.263 din). Glede na to, da razpolagajo šole poleg redno dodeljenih finančnih sredstev tudi z lastnimi iz amortizacije in drugih virov, so razvidni različni rezultati gospodarjenja z družbenimi sredstvi za povečanje funkcionalnosti učnovzgojne-ga dela. Tako so uporabile šole za preureditev in opremo: Gustava šiliha Velenje 7.050 din, Miha Pintar — Toledo Velenje 75.649 din, Karla Destovnika Kajuha šoštanj 25.564 din, Bibe Ročka šoštanj 14.732 din, Šmartno ob Paki 9.008 din. V teh zneskih so upoštevana namensko dodeljena sredstva za šoli Miha Pintar — Toledo Ve- lenje in Karel Destovnik — Kajuh šoštanj. Za učila in knjižnice so uporabile šole: Gustava Šiliha Velenje 29.301 din, Miha Pintar — Toledo Velenje 19.987 din, Karel Destovnik — Kajuh šoštanj 7.576 din, Biba Ročk šoštanj 9.597 din.in Šmartno ob Paki 9.028 din. Skupno so šole uporabile za učila in kpjižnice 71.108 din, kar je poprečno na učenca 16,75 din (prejšnje leto 14,27 din). UČNI USPEHI Pri analizi učnih uspehov na osnovi statističnih podatkov je potrebno opozoriti na dejstvo, da so številke relativne spričo še ne dovolj usklajenih ocenjevalnih meril, deloma pa tudi zaradi neenakih delovnih pogojev (kombinirani in številčno močni oddelki). Na usklajevanju ocenjevalnih kriterijev je bilo zadnja leta že nekaj storjenega, vendar bo potrebno še veliko sistematičnega in podrobnega dela. Ker ni standardiziranih testov, ki so ena izmed objektivnih meril, uporabljajo'naloge objektivnega tipa. Na relaciji učenec — šola je vrsta pomembnih dejavnikov, ki v večji ali manjši meri pospešujejo ali zavirajo doseganje boljših učnih uspehov in vzgojnih rezultatov ter tudi vplivajo na obseg in kvaliteto znanja. Zavod za prosvetno pedagoško službo je v svojih analizah učnih uspehov v preteklih letih sistematično opozarjal na slabosti in pomanjkljivosti, s tem v zvezi vsebinsko prilagodil nadaljnje strokovno izobraževanje učitelj-stva in posredoval smernice za izboljšanje dela. Kratka razčlenitev učnih uspehov na osnovi ugotovitev ob pregledih osnovnih šol in na osnovi analize statističnih podatkov za šolsko leto 1967 in 1968, kaže na splošno izboljšanje učnih uspehov v celoti in po večini razredov, v čemer se odražajo rezultati skupnih prizadevanj. Primerjalni pregled učnih rezultatov za zadnja štiri šolska leta Jzdelali v šolskem letu: 1964/65 87,9% 1965/66 88,5 % 1966/67 88,6% 1967/68 89,7 % (po popravnih izpitih) Prikazana primerjava pove, da so učni rezultati v občini iz leta v leto vendarle boljši, čeprav napredek ni preveč očiten. Primerjava učnih rezultatov po razredih zadnji dve leti pokaže pomembnejše izboljšanje v VII. razredu (za 6,8%), v VIII. razredu (za 3,7%) ter v I. razredu (za 1,3 % — vpliv male šole). V povzetku kratke razčlenitve učnih rezultatov ni moč mimo ključnega vprašanja osnovne šole, tj. osipanja učencev, ki je še vedno precejšnje. Vzroke za tako stanje je možno zaslediti — poleg tistih, ki so že navedeni — tudi v šibkem predhodnem znanju učencev nekaterih podružničnih šol, kakor tudi nekaterih oddelkov in predmetov na centralnih šolah. Predvsem pa bo v prihodnje potrebno za izboljšanje tega stanja vložiti nadaljnje napore pri povečanju kvalitete vzgojno-izobraže-valnega dela, intenzifikacije in individualizacije dela ter dodatne pomoči učencem. Vzgojenost je rezultat več komponent in jo je težko konkretno odmeriti in ovrednotiti. Vemo pa, da je vzgajanje najbolj učinkovito, če je čimbolj neposredno in posredno povezano s pedagoško pravilnim in kvalitetnim poukom, ki do maksimalnih možnosti upošteva načelo vzgojnosti pouka ter če je čim tesneje vključeno v samoupravnih oblikah dejavnosti učencev v okviru prostovoljnih aktivnosti. V tem pogledu je potreb- no poudariti, da so vzgojno dejavnost uspešno razvijale pionirske organizacije ob povezavi društva prijatel jev mladine. Njihovi napori so v veliki meri prispevali k učinkovitejšemu vzgo jnemu delu šol in je zato potrebno v prihodnje v vse večji meri usklajevati in vključevati njihovo delo z delom in prizadevanji osnovnih šol. Obseg dela z učenci v prostovoljnih aktivnostih za šolsko leto 1967/68 je naslednje: # vseh šol 16; # število učencev 4.245; # šolske zadruge —• 5, udeležencev 50; # krožki vezani na učni načrt — 2, udeležencev 24; 0 kulturno-prosvetne sekcije — 40, članov 901; % krožki za tehnično izobraževanje 25, članov 518; # športne sekcije — 49, članov 901; # šahovske sekcije — 10, članov 172. Članstvo učencev v splošno družbenih organizacijah: # Pionirska organizacija 3.813 # Mladinska organizacija 353 # DPD Svoboda 17 # TVD Partizan 175 0 Taborniki 115 # RKS 3.067 # Počitniška zveza 2 0 Planinska zveza 266 # Gasilsko društvo 79 9 Druga društva 26 Delovne sekcije in proizvodno delo: — število učencev .» » » » » W_ w_ Hotel PA K A VELENJE ) Mednarodni barski program ) Strip-teas Strip-teas I Vsak dan razen ponedeljka -■a. Pred dnevom republike so na naših osnovnih šolah sprejeli v pionirsko organizacijo 560 cicibanov. Povsod so jim pripravili svečane sprejeme. Na sprejemih pa so bili poleg učiteljev in pionirjev navzoči tudi starši, ki so se skupaj s svojimi najmlajšimi veselili sprejema. Otroci, ki so postali tega dne pionirji, so prišli na sprejem nasmejani. Predstavniki pionirskih odredov so jim podelili rdeče rutice, čepice, značke in pionirske izkaznice. Vsi pa so pred zastavo z nežnim glasom ponovili tudi pionirsko obljubo in s tem postali res pravi pionirji. Na fotografijah so cicibani in pionirji ob sprejemu v domu kulture Velenje. Napredek pedagoškega dela na šoli je odvisen od poglobljenega pedagoškega vodenja, spremljanja in usmerjanja vzgojno-izobraževalnega deia. Čeprav so ravnatelji osnovnih šol v občini v svojih pedagoško vodstvenih nalogah dosegli v zadnjih letih določeno izboljšanje, je oktobrska konferenca vodstvenega osebja osnovnih šol, ko je obravnavala poročilo pedagoške službe o stanju osnovnega šolstva sprejela konkretne sklepe za nadal jnji napredek dela osnovnih šol v občini. Ker se opira pedagoška služba pri svojem delu na sodelovanje z ravnatelji šol, ki so skupno z učiteljskimi zbori nosilci napredne pedagoške prakse, bi bilo v interesu skupne stvari, da bi bilo to strokovno sodelovanje čim tesnejše. Z nenehnimi skupnimi napori je možno v dogled-nem času in postopno doseči bistveno izboljšanje vzgojno-izobraževalnih rezultatov na naših osnovnih šolah. Ko so razpravljali in sprejemali smernice za financiranje vzgoje in izobraževanja v letu 1969, so podprli osnovo izhodišča, da bi nagrajevanje dela v prosveti približali nagrajevanju v drugih službah. Drugo leto naj bi znašali poprečni osebni dohodki v šolstvu za učitelje s srednjo izobrazbo 1.010 dinarjev, za učitelje z viš jo izobrazbo 1.320 dinarjev in za učitelje z visoko izobrazbo 1.600 dinarjev. Po predlogu TIS bi drugo leto za potrebe financiranja vzgoje in izobraževanja rabili v naši občini 8,831.376 dinarjev. Struktura izdatkov je približno enaka kot letos; nov izdatek je za financiranje malih šol (25.000). Če izločimo investicije in anuitete, ki znašajo predvidoma 974.210 dinarjev, potem predstavlja največje povečanje izdatek za osnovno dejavnost osnovnih šol. Prijavna disciplina občanov bi lahko odpravila marsikatero nevšečnost V občini Velenje je še vedno močno gibanje prebivalstva. Pri tem opaža strokovna služba, ki vodi prijavno evidenco, da nekateri občani zanemarjajo prijavno obveznost. Glede na to, da bodo v letu 1969 volitve v vse organe družbeno političnih skupnosti, je nujno, da je prijava občanov istovetna z dejanskim bivanjem na zadnjem naslovu. Da ne bi bilo nepotrebnega pregovarjanja občanov na posameznih voliščih, ker ne bodo v volilnem spisku, zato ker so posamezni občani pozabili prijaviti spremembo bivanja, ker so se preselili iz ene ulice v drugo ali iz naselja v drugo naselje, lahko, pa se zgodi tudi to, da so se preselili iz druge občine, pa se na kraju prejšnjega prebivališča niso odjavili in prijavili v naši občini Občani, zlasti samski rudarji, ki stanujejo po samskih domovih, pa so redno zaposleni na RL Velenje in so prišli iz drugih občin ter so že odslužili vojaški rok, se naj prijavijo za stalno v naši občini. V prvem odstavku 4. člena temeljnega zakona o evidenci stalnega in začasnega prebivališča določa, da je stalno pre- bivališče kraj, v katerem se občan naseli z namenom, da v njem stalno živi. Sigurno je eden od glavnih elementov tudi stalna zaposlitev, ki pogojuje namen stalne naselitve. Vse občane pozivamo, da v kolikor še niso prijavili spremembe prebivališča, ker so se preselili iz ene ulice v drugo, mnogo primerov je tudi takih, ki so se preselili v svoje lastne hiše, pa te spremembe še niso prijavili. Seveda bodo ob volitvah zaradi tega vpisani v volilnem spisku v kraju, kjer so bili prijavljeni. Ker je po naših predpisih stalna prijava vezana tudi na ostala upravna dejanja, katere občani urejajo pri raznih občinskih upravnih organih (uveljavljanje pravic za izdajo potnega lista, osebne izkaznice, orožnega lista itd.) občani ugotavljajo šele takrat, ko bi radi uveljavljali ene izmed njihovih pravic. Upravni organi občine pa zahtevkov takih občanov ne morejo pozitivno rešiti, ker niso S tem obvestilom želimo krajevno pristojni, opozoriti tiste občane, ki nimajo urejene prijavne obveznosti, da to storijo v mesecu decembru t. 1. Oddelek za upravno politične zadeve bo proti kršiteljem predpisov o prijavljanju stalnega bivališča tudi ukrepal s tem, da jih bo prijavil sodniku za prekrške. Oddelek za upravno politične zadeve občine Velenje Gasilci iz Avstrije so bili v Šoštanju Pred gasilskim domom v Šoštanju je komandir Ivan Oj- steršek pozdravil gasilce iz Spittala, ki so prišli v goste k šoštanj skim gasilcem. Gostitelji so svojim gostom iz Avstrije pokazali tovarno usnja, termoelektrarno, rudnik, jezero in Velenje. Tu so si ogledali tudi gasilski dom, orod je in opremo. V času obiska so v šoštanju odigrali gasilci prijateljsko nogometno tekmo, ki se je končala z neodločenim izidom 2:2. R. b. 6. december 1968 SA&ESRI rudar Strari "S V zadnjem času, posebno pa po 8. kongres« ZMJ in 8. kongresu ZMS, si mladi prizadevamo vsebinsko in organizacijsko spremeniti našo organizacijo z namenom, da jo bolje približamo članstvu, da bi v njej bili mladi ljudje bolj učinkoviti in da bi lažje in bolj organizirano pristopali k reševanju tistih vprašanj, ki so za mlado generacijo najbolj pereča. REORGANIZACIJA ZVEZE MLADINE Na kongresih smo sprejeli nov politični koncept organizacije, katerega glavne značilnosti so: — samoupravna usmeritev, — usmerjenost na interesne aktivnosti, in — usmerjenost na idejna jedra. Mladinska organizacija ima dvojno funkcijo v samoupravljanju: -, ZM se bori za resnično in učinkovito samoupravljanje povsod tam, kjer se samoupravni odnosi še niso polno uveljavili. . — ZM s svojo celotno aktivnostjo na vseh področjih dela pripravlja in usposablja mlade ljudi za samoupravljalce. Prav zaradi tega so posebej pomembni demokratični in samoupravni odnosi v sami mladinski organizaciji, ki morajo postati vzgled, kako bi bdo potrebno delati v našem sa-mouparvnem mehanizmu. Interesna usmerjenost zveze mladine pomeni, da dejavnosti mladine ne moremo graditi samo na tako imenovanem »političnem« interesu, ampak jo moramo zasnovati in razviti na osnovi izraženih • interesov članstva, predvsem tistih, ki jih izražajo širše skupine mladih ljudi. Pri tem pa ne delamo razlik med vrednotenjem političnega, idejnega, kulturnega, tehničnega, zabavnega in športnega udejstvova-nja, ampak se zavedamo, da sleherno družbeno delo aktivno oblikuje osebnost člana zveze mladine in mu daje predvsem tiste kvalitete, ki jih imenujemo samoupravljalske — to so pripravljenost za družbeno delo, demokratičnost, tovarištvo, odgovornost itd. Ko govorimo o interesni usmerjenosti mladinske organizacije, mislimo na številne specializirane mladinske organizacije, kot so Zveza tabornikov, Počitniška zveza, Planinska zveza, športne, kulturne, tehnične in druge organizacije, kjer se mladina udejstvuje. Po teh organizacijah se je ZM v preteklosti opredeljevala včasih tutorsko, včasih konkurenčno, nemalokrat pa je te organizacije kar ignorirala. Jasno je, da so vsi taki pristopi zgrešeni, zato je potrebno sedaj drugače vrednotiti interesne dejavnosti mladine. Tu velja posebej poudariti, da je zveza mladine le ena od mladinskih organizacij in nobenega vzroka ni, da bi bila privili-girana. Svoje mesto v družbi si mora pridobiti in opravičiti s svojim delom. Odnos med različnimi mladinskimi organizacijami mora temeljiti na osnovi popolne enakopravnosti in sodelovanja, s tem, da ima ZM le eno dolžnost več kot ostale mladinske organizacije in sicer mora biti nosilec potreb za sodelovanje in pobudnik dogovorov v celovitem sistemu udejstvovanja mladine. Tretji bistveni element politične usmeritve Zveze mladine je usmeritev na idejna jedra. Zavedati se moramo, da naša družba ni idejno homogena in mlada generacija v svojem do-raščanju srečuje najrazličnejše idejne vplive, tudi take, ki nimajo kaj dosti skupnega z oblikovanjem socialistične osebnosti. Zaradi tega je nujno potrebno, da se uveljavljajo v vseh oblikah dela mladine napredni družbeni vplivi. Naprednost pa mora biti rezultat poglobljenega poznavanja družbenih problemov, zato mora mladinska organizacija dati vse organizacijske možnosti, da se naprednejši mladi ljudje usposabljajo in izobražujejo, da svoje spoznanje bogatijo z novimi. V taka idejna jedra se spreminjajo mladinska vodstva, programska vodstva mladinskih klubov, klubi OZN, uredništva mladinskih listov in glasil, marksistični krožki itd. Smisel idejnih jeder je v pripravljanju naprednih mladih ljudi, da bodo lahko z lastnim primerom in v idejnem boju prežemali mlado generacijo z marksistično ideologijo. Iz novega političnega koncepta naše organizacije izhaja tudi novo pojmovanje o občinski mladinski organizaciji, ki ni več vsota določenega števila aktivov, ampak predstavljajo občinsko organizacijo zveze mladine številne oblike aktivnosti mladine od aktivov, specializiranih organizacij in drugih organizacij, ki vključujejo mladino, klubov, krožkov itd., ki imajo svoje izvoljene pred-stvanike v konferenci občinske organizacije ZM, ki je najvišji mladinski politični organ v občini, ki vsklajuje in načrtuje najrazličnejše dejavnosti mladine v občini. Do sedaj smo imeli občinsko konferenco, ki se je sestala enkrat letno in kjer smo vsi člani konference, kateri smo bili izvo: ljeni iz posameznih aktivov, razpravljali o vseh vprašanjih. Tudi Občinski komite ZM in ostala vodstva se -.ne uveljavljajo kot vodstva aktivov ali organizacij, ampak kot nosilec pobud in dejavnosti ter kot koordinator dela mladih, na najrazličnejših področjih. Torej je ena od bistvenih kvalitet naše organizacije v prihodnje prav v tem, da so vodstva podrejena članstvu. S tem v zvezi se zavzemamo za opuščanje principa demokratičnega centralizma, ker se je v preteklosti večkrat dogajalo, da je vodstvo organizacije od- ločalo, članstvo pa je odločitve izvrševalo zaradi neke formalne' odgovornosti. Danes lahko govorimo o dejanski odgovornosti, ki izvira iz možnosti kreiranja politike in na zavestno sprejetih nalogah. Pri vsem tem ni nikakršne potrebe po menjanju mesta in vloge aktivov, ki so in ostajajo pomembna oblika organiziranja mladih. Razlika je le v tem, da se mladinci vključujejo v aktiv zaradi tega, da bi reševali vprašanja, ki zadevajo v glavnem tisto mladino, ki je v aktiv vključena (problemi zaposlene mladine v določeni delovni organizaciji, problemi šolske mladine v določeni šoli, problemi mladine iz določene krajevne skupnosti), medtem ko se mladina zaradi zadovoljevanja ostalih interesov, vsebolj vključuje v organizacije, društva, klube itd. na nivoju občine. Posebno pozornost v novi organizacijski strukturi zveze mladine posvečamo tako imenovanim problemskim konferencam. To so konference, katere sestavljajo mladnici s pretežno enakimi interesi in zainteresirani občani, ki kar najbolj kvalificirano rešujejo posamezna vprašanja. V osnutku občinskih pravil imamo zaenkrat predvidene štiri problemske konference. Prvo sestavljajo pretežno mladinci iz delovnih organizacij, drugo mladina iz šol, tretjo mladina iz krajevnih skupnosti in četrto mladinci, ki so vključeni v specializirane organizacije, klube, društva tid. Vsaki od teh skupin se po potrebi priključijo še ostali zainteresirani mladinci in občani, strokovne službe in podobno. Iz vsega tega kar smo nanizali sledi, da je bila reorganizacija mladinske organizacije nujna. Torej ne gremo v reorganizacijo mladinske organizacije samo zaradi kopiranja zveze komunistov, ali zato, ker bi bile reorganizacije »moderne«, temveč' zaradi stvarnih potreb po boljšem in učinkovitejšem organiziranju mladine. Samoupravljanje, kot temeljni družbeno politični odnos, se je doslej razvijalo predvsem v delovnih organizacijah in družbeno političnih skupnostih, prfcmalo pa v družbeno političnih organizacijah. Družbeno politične organizacije, kot sestavni del našega družbeno političnega sistema, ne, morejo ostati kot sile, ki bi od »zunaj« vplivale na družbena dogajanja, nasprotno, organizacije se morajo znotraj samoupravnega sistema boriti za napredne rešitve. Prav temu cilju se želimo z reorganizacijo naše organizacije najbolj približati. »Vsi, ki smo bili danes sprejeti v Zvezo komunistov vemo, da pomeni to za nas veliko zaupanje, ki ga imate do našega dela, učenja in do prizadevnosti. Zato stopamo v vaše vrste z Željo, da bi jih obnovili in pomladili. Pri tem bomo upoštevali vaše izkušnje in skušali čimbolj nadaljevati delo na tistih temeljih, ki ste jih vi starejši izvajali med revolucijo pred 25 leti. V našem delu ne bo in ne sme biti koristoljub-ja niti sebičnosti. Naš ideal so komunisti, ki so se med NOB žrtvovali za obstoj in razvoj jugoslovanskega ljudstva. Če bi v njihovem delu prevladovalo koristo-Ijubje, danes prav gotovo ne bi imeli vsega. Zato smo ponosni, da smo postali komunisti v času, ko so prednje postavljene zahtevne naloge, ki bodo po našem mnenju lažje rešljive z mladimi, svežimi klejami.« • To so besede 20-letnega dijaka. Povedal jih je na svečanem sprejemu v Zvezo komunistov, ko so v rudarskem šolskem centru sprejeli 72 novih članov. Njegove besede bi lahko zapisali tudi drugje. Ven- dar sem jih namenoma uporabil zdaj. S Francom Prosenjakom sem se potem, ko je postal komunist, dalj časa pogovarjal. Premišljeno sva govorila. On o tem kaj bi rad in zakaj je postal komunist... »Če hoče človek ustvarjalno prispevati svoj delež na kateremkoli področju dela in življenja, potem lažje to stori, če je organiziran v napredno usmerjenem okolju. Za dalj časa se zanimam za družbene dogodke, za sodobne procese v svetu iti sem zavoljo tega Želel postati član Zveze komunistov. Menim, da bom sedaj lažje delal, ker sem član idejno močne politične organizacije.« — Kje boš začel? »Najprej bi se rad podrobno seznanil s statutom in programom. Upošteval bom dobre izkušnje in nasvete starejših komunistov in se tako polagoma tudi sam vključeval v delo. Tega bo dovolj. Mladi ne vstopamo v Zvezo komunistov iz koristoljubja in se zavoljo tega še bolj zavedam odgovornosti in dela. Tudi moji tovariši enako mislijo.« Kot drugod, tako tudi v rudarskem šolskem centru, ni enostavno postati komunist. Za članstvo so jih pripravljali že več mesecev. Poleg osnovnih meril, ki jih mora imeti vsak komunist, so pri mladih zlasti upoštevali marljivost pri delti in učenju. Zlasti znanje je zelo pomembno. Franc Pro-senjak je odličnjak. Vseskozi pa je aktiven tudi drugje. Dela v mladinski organizaciji, je godbenik in igra v mladinski godbi, piše pa tudi v Mladega rudarja. »Najraje pišem humoreske,« je dejal. »Napisal sem jih že več, ker z njimi najlaže opozorim na napake. Lahko povem, da je pomagalo.« — Se boš po končani šoli zaposlil? »Rad bi študiral rudarstvo. Ne gre za to,~-da bi več veljal. Znanje je potrebno, če hoče človek koristiti. Na začetku najinega razgovora pa sem dejal, da bi rad kot komunist čimveč naredil.« — Si domačin? »Rojen sem v bližini, na Plešivcu, kjer sem tudi odraščal. Zdaj pa starši živijo v Ločah pri Poljčanah.« , Prosenjaki so sami rudarji. Oče je delal 40 let v velenjski jami, zdaj pa za- Franc Prosenjak služeno uživa pokojnino. Poleg Franca, ki je že končal poklicno rudarsko šolo in sedaj obiskuje 5. letnik tehniške šole, rudari v Velenju še njegov starejši brat. -- Velenje kot mesto in kraj za mlade? »Tistih, ki pravijo, da nimajo kaj početi, je zelo malo. Večina mladih se ne dolgočasi. Že v mladinskem klubu je razvedrila na pretek.« Pogovarjal sem se le z enim Francem. Njemu podobnih mladih, poštenih in delovnih jantov pa je še več. Vsak po svoje kujejo načrte, vsi pa vendarle enotno gledajo na življenje. In prav takšnih klenih, dela voljnih in enotnih jantov rabimo, v času izvaja-janja reorgamz.acije, v naši Zvezi komunistov. PESTRO DELO V KLUBIH OZN Na pobudo občinskega komiteja ZMS Velenje je bil v mesecu oktobru ustanovni sestanek občinskega centra klubov OZN, ki bo povezoval šest klubov: z gimnazije, rudarskega šolskega centra, obeh velenjskih osnovnih šol, komunalno obrtnega centra in mestni klub iz Šoštanja. Sklenili so, da bodo osnovne šole delale po ambasadorskem, vsi drugi klubi pa na študi jski način. Klubi so začeli že resno delati. 'Posebno pridni so člani kluba na RŠC. Delo klubov pa bodo ocenili na tekmovanju, ki ga bodo organizirali skupa j z medobčinskim centrom OZN in bo v začetku decembra. Skupna akcija vseh klubov bo osrednja pi"oslava ob dnevu človekovih pravic. Takrat bodo v mladinskem klubu priredili tudi razstavo. Osnovni namen klubov je seznanjati člane z dogajanji v svetu, spoznavali dežele sveta in njihovo družbeno ureditev. Nada Z. Vsem članom sindikata Obveščamo, da bo pravna posvetovalnica pri občinskem sindikalnem svetu v Velenju poslovala od 1. 12. 1968 dalje vsak ČETRTEK po naslednjem razporedu: O v Velenju od 16. do 17.30 ure, in • v Šoštanju od 17.45 do 18.30 ure. V Velenju posluje pravna posvetovalnica v prostorih Skupščine občine Velenje v sobi št. 52/IV. nadstropje. V Šoštanju pa posluje pravna posvetovalnica v prostorih krajevnega urada v ii. nadstropju (bivša občina). Socialistična zveza Slovenije SKUPŠČINA OBČINE VELENJE Oddelek za upravno politične zadeve Št.: 20-25/68-2, 21-24/68-2 Datum: 22. 11. 1968 Razglas Po 6. točki navodila o postopku z najdenimi predmeti (Uradni list FLRJ, št. 93/49) objavlja oddelek za upravno politične zadeve Skupščine občine Velenje, da so bili na območju občine Velenje najdeni spodaj navedeni predmeti: • moško kolo znamke ROG-SPORT — najden v Paki pri Velenju in • tranzistor znamke KO-YO — najden v parku. Prosimo lastnike teh predmetov, da jih dvignejo v roku 12 mesecev po objavi tega razglasa. Po tem roku bodo ti predmeti last družbenega premoženja. Najdene predmete si lahko ogledate vsako sredo popoldan. Načelnik Martin Tovornik s. r. šoštanjski godbeniki na ulicah Strassa Šoštanjska godba je gostovala po Avstriji Pred časom so godbeniki Zarje iz Šoštanja gostovali v avstrijskem mestu Strass. Tja jih je povabila domača pihalna godba. V Strassu so naši godbeniki odigrali promenadni koncert in sodelovali z več drugimi godbami v sprevodu, ki se je pomikal po mestnih ulicah. Na osrednjem prireditvenem prostoru so bili godbeniki iz Šoštanja deležni posebne pozornosti. G. Hans Duner je ob tej priliki, odlikoval z zlato spominsko značko predsednika godbe Zarje Franja Hlačerja, kapel-nika Zdravka Zupančiča in ustanovnega člana Rudolfa Bolha. R. B. Sira« o SAfcEftKI RUDAR 6. december 1968 Drugo zasedanje AVNOJ in Slovenci Shuj sevalna kura »on sit, me pa polnoštevilne,« so govorile ovce, ko je volk žrl pastirja. Tovariši, pazite na kilograme! Pazite na linijo!... Oprostite, na telesrto lini jo, sem mislil. Vsak kilogram pomeni eno leto manj življenja! Kilogram preveč, namreč! Toliko za uvod! Srečal sem znanca Janeza (saj zdaj ga že poznate), bil je ves rdečeličen, lepo okrogel, zavaljen ... So-pihal je kot bivša slovenjegraška suficitna lokomotiva in si brisal pot. — To ni za živeti! Ti povem!... je rekel. — To ni za živeti! — Ja, kaj pa je, Janez? sem vprašal. — Da mi gre kaj takega storiti, tega si nisem mislil! je rekel. — Kdo? sem vprašal. — ONA! Kadar on tako reče »ONA«, potem se ve: NJEGOVA ŽENA. — Ja, kaj pa je? sem vprašal. Takole mi je pripovedoval: Žena se je nenadoma začela rediti, on je tako že bil debel. In tako se je nekega dne odločila, da bosta delala shujševalno kuro. OBA!... V dvoje je lepše, lažje — drug drugemu bosta dajala moralno podporo, lažje bo kuhati in sploh — tako je bilo tudi potrebno. Janez je navdušeno podprl njen sklep. In sta začela: zjutraj dve trdo kuhani jajci, opoldne spet nekaj podobnega, pa nič pijače, pa nič mastnega, pa nič sladkega, pa nič olja, pa nič... Pa spet trda jajca, pa spet ... In sta delala shujševalno kuro iz dneva v dan, se gledala v ogledalo — NIC! ... Nobenega uspeha! ... Nobenega kilograma manj!... Nasprotno, še bolj sta lezla narazen ... Pa je minil teden, pa dva tedna in shujševalne kure je bilo konec! Spet ogledalo, tehtnica — NIC! Še več — več ju je bilo. In Janeza je začelo gristi, črvičiti, glodati, vrtati, jeziti — dokler ni odkril skrivnosti te shujševalne kure: Ona je res držala DOMA z njim shujševalno kuro, ker je hotela, da bi shujšal — ON. In on je res DOMA držal shujševalno kuro, ker je hotel, da bi shujšala — ONA! ... Zunaj, v mestu, med službo, ali kadarkoli že — pa sta se OBA vedno na skrivaj sladko in pošteno najedla... Res, rad imam Janeza, ker je v principu izredno načelen... pokuševalke popra Po statističnih podatkih vvashingtonskega zavoda za socialno zavarovanje je na svetu 23.599 nenavadnih poklicev. Menimo pa, da v njih niso zajete tri ženske v tovarni konzerv v Gloucestru v Angliji. Njihov poklic so označili takole: pokuševalke popra. Toda ta razvrstitev ne označuje natanko poklica Doris Blandhorn, Delie Cooper in Marjory Kean. Ne poskušajo namreč samo popra, ampak tudi krompir, grah, rdečo peso, češnje, višnje, malinovec in mnogo drugih sadežev in vrst zelenjave. Jedo od jutra do večera. To je njihova dolžnost, in <čc katera* izmed njih samo za hip odloži žlico, jo predstojnik že opozori. Plačamo vas zato, da jeste, in ne zato, da bi počivali...« Najstarejša med njimi, Doris Blandhorn, že dvajset let opravlja to delo. Od jutra do večera uživa izdelke tovarne. Spričo velikih izkušenj pa je njeno mnenje vendarle odločilno. Ce odobri kak izdelek, gre v proizvodn jo, če ne — ga ne izdelu jejo. kadar želite ohraniti lep spomin na vaš poročni dan kadar želite imeti lep spomin na rojstni dan vašega otroka kadar želite imeti lepo fotografijo vaše družine kadar želite imeti lepo povečano fotografijo — torej, ob vsaki priložnosti, se z zaupanjem obrnite na FOTO PAJ K-Velenje kjer boste vedno zadovoljivo in strokovno postreženi. Kljub uporabi najboljšega uvoženega fotomateriala in visoko kvalitetne izdelave, so cene zmerne. V Sloveniji je delegate (in sicer 42) za drugo zasedanje AVNOJ izvolil zbor odposlancev slovenskega naroda v Kočevju. Poziv, naj delegacija pride na zasedanje, je vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja dobilo sredi nemške ofenzive, ko je bil del delegatov, zlasti članov vrhovnega plenu-ma OF v bunkerju na Kraljevem kamnu sredi Kočevskega Roga, drugi del v vojaških e-notah ali pa v okrožjih na terenu, kjer je besnela nemška ofenziva, tretji pa v Slovenskem Primorju, na Štajerskem, Koroškem in Gorenjskem. Ko so člani IOOF in Plenu- ma OF prišli iz bunkerja in se nastanili v baraki tehnike »Urška« na Kraljevem kamnu, jih je 8. novembra zvečer obiskal dr. Marjan Brecelj. Imeli so kratko sejo, na kateri jim je dr. Marjan Brecelj poročal o notranjem vojaškem in političnem položaju, zlasti o poteku in posledicah nemške o-jenzive, nakar so potrdili vse politične in organizacijske ukrepe, ki sta jih bila v času ofenzive napravila Boris Kidrič in dr. Marjan Brecelj. Nato jim je dr. Brecelj sporočil vsebino radijske brzojavke, ki so jo na sedežu glavnega štaba NOV in PO Slovenije zaradi sovražnikove ofenzive sprejeli z zamudo; treba je takoj oditi na drugo zasedanje AVNOI, ki bo 11. novembra, nakar so pretresli predlog predsedstva AVNOJ za nove organe, predvsem iz slovenske delegacije (Edvard Kardelj, Edvard Kocbek, dr. Dušan Ser-nec, dr. Anton Kržišnik in Jože Rus). Sklenili so tudi, naj se zasedanja udeleži po možnosti čim več delegatov, izvoljenih na zboru odposlancev slovenskega naroda, iit da bodo delegatom imenovali namestnike. Drugi dan zjutraj so dr. Marjan Brecelj, Josip Vidmar, Jože Rus, Edvard Kocbek, Franjo Lubej, Tone Fajfnr, dr. Dušan Sernec, dr. Lado Vavpetič, dr. Maks Šnu-derl, Josip Jeras in France Svetek ter Božidar Jakac odšli na Bazo 21 na Kraguljem vrhu, kjer jih je na sedežu Glavnega štaba NOV in PO Slovenije pričakal Boris Kidrič. Imeli so kratko sejo Plenuma OF, na kateri jim je Boris Kidrič govoril o vsebini drugega zasedanja AVNOJ in so se nato v razpravi soglasno izjasnili o odnosu do jugoslovanske begunske vlade in kralja o ustanovitvi NKOJ kot z.ačasne vlade in ureditvi Jugoslavije na federativnem načelu. Sklenili so, naj se zasedanja udeležijo vsi izvoljeni delegati, ki so dosegljivi, le dr. Šnuderl, tomobili čez Kupres, Bugojno in Vakuf v Jajce in prespali noč v bivši bolnišnici. V majhnem bosanskem mestu Jajce na rečici Plivi, ki mu je zgodovina namenila čast, da postane rojstni kraj naše nove Jugoslavije, se je vseh 17 slovenskih delegatov 29. novembra dopoldne zbralo v prostorih zaklonišča v predoru za tovarno dušika. Najprej jim je Edvard Kardelj orisal splošni politični in vojaški položaj v Jugoslaviji in priprave na drugo zasedanje AVNOJ, pri čemer je še posebej govoril o predvideni izjavi proti begunski vladi in kralju ter o federativni ureditvi Jugoslavije. V razpravi so nato vsi člani delegacije odobrili njegova izvajanja. Zatem so pregledali osnutek vseh sklepov in odlokov, ki bi jih naj sprejelo zasedanje, dali so nekaj pripomb in zadolžili Kardelja in Kocbeka, da jih redigirata. Končno so še govorili o tem kdo od Slovencev naj bi prišel v kakšen organ, ki jih bodo izvolili na zasedanju. Poleg tistih, ki so jih obravnavali še doma na sejah 8., 9. in 10. novembra, so za člane predsedstva AVNOJ predlagali Jaka Avšiča, Franceta Bevka, Josipa Jerasa, Edvarda Kardelja, Borisa Kidriča, Franceta Le-skoška, dr. Metoda Mikuža, Josipa Vidmarja in Toneta Fajfarja. V delovno predsedstvo zasedanja so predlagali Josipa Vidmarja in v verifika-cijski odbor dr. Marjana Brec-Ija. Med sejo se je delegacija seznanila s tovarišem Titom in člani Vrhovnega štaba NOV in PO Jugoslavije. Zatem so se skupaj s hrvaško delegacijo natančneje seznanjali z gradivom ter skupno ugotavljali, da je zasedanje dobro in premišljeno pripravljeno. Po razpravi v kateri so vsi govorniki pozdravili Titovo poročilo, so sprejeli deklaracijo drugega zasedanja AVNOJ. Bila je sestavljena tako, da so lahko k vsaki bistveni točki sprejeli še sklep ali odlok s podrobnejšimi določili. Imela je daljši uvod in sklep: 1. da se Protifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije konstituira v vrhovni zakonodajni in izvršni predstavniški organ Jugoslavije in, da se ustanovi Nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije kot organ z vsemi atributi narodne vlade, preko katere bo Protifašistični svet narodne osvoboditve izvajal svojo izvršilno funkcijo; 2. da se izdajalski jugoslovanski begunski »vladi« odvzamejo vse pravice zakonite jugoslovanske vlade, predvsem pa pravica, da predstavlja narode Jugoslavije kjerkoli in pred komerkoli; 3. da se pregledajo vse mednarodne pogodbe in obveznosti, ki so jih v imenu Jugoslavije sklenile begunske »vlade«, da bi jih razveljavili ali ponov- no sklenili oziroma odobrili in da se ne priznajo mednarodne pogodbe in obveznosti, ki bi jih morebiti v prihodnosti sklenila v inozemstvu tako imenovana begunska »vlada«; 4. da se Jugoslavija zgradi na demokratičnem federativnem načelu kot državna skupnost enakopravnih narodov; 5. da se vsi ti sklepi oblikujejo kot posebni odloki AVNOJ. Okrog dveh ponoči je bilo zasedanje s krajšim zaključnim govorom dr. Ivana Ribar-ja za dobro uro prekinjeno, ker se je na odru dvorane začela seja predsedstva AVNOJ. Na njej so še enkrat sprejeli odlok o imenovanju Josipa Broza-Tita za maršala Jugoslavije, izvolili NKOJ, čigar predsednik je postal Josip Broz-Tito (med 17 člani so bili tudi štirje Slovenci), potrdili odlok Vrhovnega plenuma OF z dne 16. septembra in predsedstva ZAVNOH z dne 20. septembra 1943 o priključitvi tistih delov slovenskega oziroma hrvaškega ozemlja k Sloveniji oziroma Hrvatski, ki jih je bila anketirala Italija. In na koncu je predsedstvo sprejelo še odlok o ustanovitvi državne komisije za ugotavljanje zločinov okupatorja in njihovih pomagačev. Te štiri pomembne odloke so nato prečitali na plenarni seji AVNOJ in delegati so jih Z navdušenjem potrdili, s čemer so zaključili v zgodnjih jutranjih urah 30. novembra drugo zasedanje AVNOJ. Za slovenski narod je bil še posebno pomemben sklep o federativni ureditvi notranjega sožitja jugoslovanskih narodov v demokratični Jugoslaviji. Zagotavljal mu je lastno državnost in napovedal, da se bo njegovo narodno življenje v novi Jugoslaviji razvijalo drugače kot pa v stari, v kateri sta mu centralizem in absolutizem velikosrbske burž.oazi-je, ki je neredkokdaj našla tudi oporo pri slovenski buržoa-ziji, kratila narodne pravice in samostojnost ter ga poskušala degradirati na stopnjo ' plemena. V Sloveniji je Osvobodilna fronta v drugi polovici decembra 1943 začela na vsem slovenskem ozemlju veliko kampanjo za popularizacijo drugega zasedanja AVNOJ. Priredila je na stotine shodov, sestankov, mitingov in množičnih zborovanj, na katerih je slovenski narod, ki je na zboru odposlancev v Kočevju »stopil v krog suverenskih narodov« in se na drugem zasedanju AVNOJ dokončno vključil v novo demokratično in federativno skupnost enakopravnih jugoslovanskih narodov, z navdušenjem odobraval in pozdravljal sklepe drugega zasedanja AVNOJ. Odlomek iz razprave »Kapitulacija Italije in NOB v Sloveniji jeseni 1943« T. terene - Založba Obzorja, dec. 1967. M 220 nu - legenda in stvarnost Zaradi naštetih dejstev je večina kmetij na Paškem Kozjaku s svojimi travniki in njivami v suhih dolinah ali na bolj položnem svetu. Zanimi- Ko so nastali ugodni naravni pogoji za uspevanje rastlinstva, kot nam je znano, je celotno naše pogorje prekril gozd. To se je zgodilo tudi na BUKEV ZMAGUJE NAD BOROM Kot je bukev od nekdaj doma na Paškem Kozjaku, velja to tudi za bor, ki sestavlja največ gozdov in uspeva na siromašnih apnilko-dolomitnih tleh. Vse ostale pomembnejše drevesne vrste (smreko in jelko), ki so v manjšini, je verjetno prinesel sem človek. Tako (najdemo borovo združbo na revnih, peščenih tleh, npr. na rebru pobočja med Kremp-lom in Zg. Klincem in na prostrani strmini pod Špikom, kil jo je prečno prekinila nova cesta. To združbo (Pineto-Ge-nistetum triangularis) je proučeval botanik M. VVraber. Ugotovil je, da živi ta zdruba v skrajno neugodnih ekoloških razmerah in takorekoč brez progresivne razvojne možnosti. Pripisuje ji izključno varovalno vlogo in se sme izkoriščati v gospodarske namene izredno previdno. Nasprotno pa je grmovni sloj v tej združbi zelo razvit, medtem ko je za prizemno rast značilno vresje (erika carnea). dr, Sernec in Svetek bodo zaradi bolezni ostali doma. Drugi dan, to je 10. novembra, so imeli sejo izvršnega odbora OF, ki so se je udeležili vsi člani, razen Edvarda Kardelja, ki je že sredi oktobra odpotoval proti sedežu vrhovnega štaba NOV in PO Jugoslavije (spotoma se je udeležil drugega zasedanja ZAVNOH v Pla-škem), in Franca Leskoška, ki je bil že poldrugi mesec v Slovenskem Primorju. Najprej so sklenili, da se bodo drugega zasedanja AVNOJ udeležili vsi dosegljivi člani IOOF. Nato so razpravljali o Rusovem pomisleku glede Sernečeve kandidature za poverjenika za finance NKOJ in sklenili: če bo delegacija zamudila zasedanje, ostane predlog v veljavi, če pa bo prišla pravočasno, se bodo o problemu pogovorili na kraju samem. Sklenili so tudi, da bodo posle IOOF za čas njegove odsotnosti vodili Ivan Maček, Zdenka Kidrič in Viktor Avbelj. Pod večer so prišlvse drugi delegati: dr. Anton, Kržišnik, dr. Metod Mi-kuž. Zoran Polič, Jaka Avšič, Mica Šlander, dr. Pavel Luna-ček in Ivan Novak. Skupno se je torej dalo v tako kratkem času zbrati z.a pot sedemnajst delegatov od 42 izvoljenih. Ko se je stemnilo, so odrinili na pot in po celonočni hoji na poti Crmošnjice—Semič—Črnomelj predanili na Sinjem vrhu v bližini Kolpe, kjer so pustili dr. Kržišnika z ožulje-nimi in krvavečimi nogami ter Janeza Hribarja, ki se mu še niso zacelile rane iz nemške ofenzive. 11. novembra zvečer, ko so se v bližini Sinjega vrha prepeljali čez Kolpo, jih je pot nadaljevalo šestnajst in vodstvo je prevzel Jaka Avšič, ki je kot namestnik komandanta Glavnega štaba NOV in PO Slovenije imel med njimi še največ vojaških izkušenj. Pred njimi je šla hrvaška, za njimi pa sklenjena slovenska vojaška patrulja. Pot jih je vodila čez Hrvaško do Otočca, kjer so se se-■šli s hrvaško delegacijo in nato skupaj nadaljevali pot, deloma peš, deloma na vozovih, deloma na avtomobilih. Šele v Livnu so zvedeli, da bo zasedanje v Jajcu, kamor sta se tisti dan, to je 20. novembra zvečer, odpeljala Kidrič in Avšič. Drugi so tam preživeli še teden dni, le Josip Vidmar se je odpeljal v Mr-konjič grad in tam pozdravil prvo zasedanje Protifašističnega sveta narodne osvoboditve Bosne in Hercegovine. 28. novembra zvečer so dobili poziv, naj se pripeljejo v Jajce, ker so priprave za zasedanje že končane. Odpeljali so se z av- Na borove sestoje razdiralno vpliva bukev. Ta s svojo senčnostjo odvzema svetlobo, povzroča večjo ovlažitev tal, to so pa lastnosti, ki jih bor ne prenese, čeprav odpadlo bukovo listje s preperevanjem izboljšuje kakovost tal. Tako imamo na našem področju npr. prav šolski primer borovega sestoja, ki je v izumiranju, ker ga izpodriva bukovo rastje. Ta prihaja z novo cesto na Paski Kozjak lepo do izraza, saj ga je ta presekala na dvoje. To je gozdni areal od Savinjeka ob Paki do »Bla-žičeve doline«. Nekdaj sklenjena borova združba je že iz-podrinjena z večjimi bukovimi kompleksi, kakor tudi Z več" manjšimi, na rastiščih, kjer se je že" izboljšala kakovost prsti .Tako npr. bukov gozdiček pod novo cesto od hudourniškega potoka, ki še trenutno teče čez cesto do bližine, kjer pride stari kolovoz na novo cesto. Medtem ko se na slabih rastiščih, izpostavljenim soncu, kjer tu in tam prihaja na površje celo dolo- mitna osnova, vztrajno drži bor in je varen pred bukvijo. Skozi takšno rastišče vodi stari kolovoz in bližnjica pešcev nad Savinjekom. Razumljivo, da v takih naravnih pogojih, kjer v trdem boju podlega bor in si na njegov račun bukev šele ustvarja ugodne življenjske pogoje, ne moremo pričakovati lepega gozda, debelih in visoko raščenih debel. V teh nekaj očitnih naravnih svojstvih lahko spoznamo, zakaj je lesnatost gozdov na Paškem Kozjaku tako nizka, kot jo najdemo redko kje drugod. V naravni sestavi gozda, ob razmerah kot smo jih spoznali, se človek očividno ni dosti mešal. Toda nujne potrebe vsakdanjega življenja so ga privedle do tega, da je po svoje vplival na gozd. Rabil je les za kurjavo, gradnjo hiš itd. S temi posegi je jasno lesnatost gozda še zmanjševal, kar je imelo za gozdove samo negativne posledice. Kot vedo najstarejši ljudje, je močno zredčilo gozdove V prejšnjem stoletju oglarstvo. Poseglo je celo v sestav gozda, saj bi se naj močno zmanjšale bukove površine. Kuhano oglje so tedaj kmetje vozili v Mislinjski graben v tamkajšnjo glažuto (steklarno) in fu- žine. Oglje je bilo poleg vodne sile še poglavitni energetski vir v prejšnjem stoletju. Koz-jačani vedo povedati, da so še tu in tam oglarili med obema zadnjima vojnama, kot pravijo »dokler so potrebovali kovači v dolini oglje«. Torej s kovaštvom, ene najstarejših obrti, je prenehalo tudi oglarstvo. Za razumevanje kateregakoli »koščka« zemeljskega površja, kjer prebiva človek in si z vsakdanjim delom jemlje za življenje potrebne paravne dobrine, je potrebno poznati naravno okolje. Tega smo skušali, kot smo že nekje na začetku povedali, spoznati tudi pri našem Paškem Kozjaku. Upajmo, da smo vsaj glavne lastnosti naravnega okolja. RAZVOJ SAMOTNIH KMETIJ Samotne kmetije ležijo na jugu Paškega Kozjaka, nekako do višine 900 m, medtem ko isegajo na severni strani do okrog 1200 m. številnejše so na južni in zahodni strani, zato ker je tu več svetlobe in sonca. Višinsko mejo je določilo tej obliki kmečkih naselij podnebje, kot vemo, postaja to z višino vedno hladnejše. (Dalje prihodnjič)_ SVET POD ŠPIKOM (3) vo, da pri nastanku teh višinskih kmetij ni bila odločujoča pitna voda, kot pri drugih tovrstnih naseljih v širši okolici v normalnih naravnih razmerah, ampak je bil glavni čini-telj ob nastanku kakovost prsti. Med najbolj vidnimi pokrajinskimi sestavinami je gozid. Gozdovi pokrivajo 65 odstotkov vsega površja Paškega Kozjaka. Kljub tako velikim površinam ni dosti vreden, saj najdemo redko kje tako siromašen gozd. Vzroki so v glavnem v že znanih naravnih pojavih, kakor seveda tudi v značilnostih družbenega razvoja in človekovega odnosa v preteklosti do njega. pretežnem delu alpskega območja. Gozdna meja se je prestavila zaradi ugodnih pod: nebnih razmer mnogo višje med 1600—1700 m. Zaradi tega je moral človek pri naseljevanju našega predela najprej skrčiti gozdove, da si je s tem ustvaril potreben življenjski prostor. Zanimivo pa je dejstvo, da je odstranjeval predvsem listnate gozdove, bukve in javor, kjer je bila bolj rodovitna zemlja. Tako je verjetno, da so listnati gozdovi nekoč prekrivali suhe doline in ravne dele pobočij, torej tam, kjer se nahaja ilovnata prst. šport šport šport Izkušenostrtrepetanju SLOVENSKA CONSKA LIGA NOGOMET V soboto, dne 16. novembra, je bila v telovadnici RŠC odigrana prijateljska košarkarska tekma med profesorji in dijaki gimnazije Velenje. ŽOGA BO Nogometaši so po enajstih medsebojnih srečanjih zaključili prvi del tekmovanja. V zadnjem kolu so najvišji rezultat zabeležili Velenjčani, ki so premagali Branika iz Maribora kar z rezultatom 6:1. Postavi: profesorji: Glavač, Budna, Po-cajt, Medic in Ževart; dijaki: Košan, Petek, Žvan, Vrtačnik, Kompan, Godec, Krofi in Grmovšek. Srečanje se je začelo zelo razburljivo, kajti ob nenehnem bodrenju domala vseh dijakinj in dijakov, je bil v telovadnici takšen ambient, da se sodnikova piščalka ' pogosto • sploh ni slišala. Rezultat ob koncu prvega polčasa je bil 10:9 v korist dijakov. Mislili smo, da so se fantje začetne treme že otresli, zato smo na tihem pričakovali njihovo zmago. Tok dogajanja pa je v drugem polčasu postavil vse na glavo. Rutina in izkušenost sta še enkrat prema- gali mladost in tremo. Ob izredno požrtvovalni igri vseh profesorjev, posebno pa prof. Medica pod košem, je bil končen rezultat 22:30 za izbrano moštvo profesorjev. Sodniška dvojica Jaro Mravljak in .Ič Mravljak je dobro vodila to srečanje. Ob koncu še naslednje: celoten izkupiček 113,50 dinarjev je namenjen skladu, ki bo ob koncu leta obdaril socialno šibke otroke v naši občini. N Rastko Lah Zelo razburljivo in borbeno pa je bilo srečanje v Šmart-nem ob Paki, kjer sta se pomerili med seboj enajsterici Šmartnega in jesenski prvak Drava. VELENJE — BRANIK 6:1 (1:1) Gostje iz Maribora so v prvih minutah presenetili domačine in dosegli vodeči gol. Nato pa so domačim prevzeli igro ter v prvem delu dosegli izenačenje. Po odmoru so izdatno napolnili mrežo Brani-kovcev, ki so se morali požrtvovalnemu vratarju zahvaliti, da niso prejeli še več golov. Največ golov je dosegel Top-čič 3, Devič, Bizjak in Zmazek po enega. Velenje — Kersnič, Kuret, Kostajnšek, Gojevič, Koren, Nežmak, Zlodej, Bizjak, Zmazek, Topčič, Devič. ŠMARTNO — DRAVA 2:3 2:2 Smarčani so v tekmi z Dravo imeli vse možnosti, da pre- magajo jesenskega prvaka. Po vodstvu 2:0 so se prehitro zadovoljili in gostje so do odmora uspeli izenačiti. V nadaljevanju pa so po enakovredni igri gostje dosegli zmagoviti zadetek. Gole za Šmartno so dosegli Gornik' (avtogol) in Pokorni. Šmartno — Podgoršek I, Kolšek, (Cimperman), Berdnik I, Turnšek, Berdnik II, Drev, Hofer, Pokorni, Podgoršek II, Lukman, Hohnjec. Ostali rezultati: Bakovci : Celulozar 2:3 (2:3) Osankarica': Fužinar 1:3 (2:2) Sever : Steklar 4:3 (1:0) Race : Žalec 3:2 (2:1) Lestvica Drava 11 9 2 Celulozar 117 2 Velenje 116 2 Fužinar 11 6 1 Steklar 114 2 Sever 114 2 Branik 113 4 Rače 114 2 Šmartno 114 1 Osankarica 113 2 Bakovci 11 3 0 Žalec 11 3 0 8 17:39 0 34: 9 20 2 31:22 16 27:14 14 35:24 13 32:28 10 22:22 10 22:25 10 27:33 10 28:33 9 17:30 8 16:29 6 K A v velenju Športno dejavnost v Velenju bo obogatila nova panoga — KARATE. Pred dnevi je bila v prostorih delavskega kluba ustanovna konferenca KARATE kluba, katere se je udeležilo okoli 25 prijateljev tega športa. Izvoljeni so bili organi kluba, sprejet statut in opravljene ostale formalnosti, na podlagi katerih bo klub zaživel kot samostojna pravna oseba, registrirana pri občinski telesno-vzgojni'zvezi pod imenom KARATE KLUB GORENJE. Klub bodo financirali s članarino in prispevki gospodarskih organizacij. Treninge bo vodil plačan trener zagrebške karate šole ŠOTO-KAN, nosilec zelenega pasu. Vpisnina znaša 20 din, mesečna šolnina pa 20 din ali 1,25 din za uro treninga, ki bodo vsak ponedeljek ob 19. uri in četrtek ob 20. uri v osnovni šoli Miha Pintar — Toledo; pričetek tečaja 2. 12. 1968. Za šolsko mladino bo veljal poseben popust in naknadno določen urnik treningov. Kaj je karale? Neposreden prevod iz japonščine bi glasil: VEŠČINA PRAZNE ROKE. To jc posebna borbena disciplina, iu združuje določene fizične in psihične komponente proti napadalčevi sili. Bistvo in vsebina karateja je samoobramba, vendar postane vsak, ki obvlada to veščino, sposoben za učinkovit napad. Vodilo v borbi je: NAJBOLJŠA OBRAMBA JE NAPAD. PREKLIC 9 Vel javnost plačilnega kartončka RLV številka 472 pre-klicuje Srečko Juhart, Gaber-ke 44, šoštanj. PRODAM 0 DVOSEDEŽNI MOPED T 12 prodam. Naslov v uredništvu. NAJDENO 0 V postelji odkril uhane. Neznana lastnica naj se javi na telefon 85-030, interno 418. RAZNO 0 Oseba, ki je 27. noven> bra 1968 zamenjala pred Tržnico žensko kolo »Šport«, naj ga vrne na posta jo milice, kjer' je njeno kolo. ŠMARTNO OB PAKI - Prosvetno društvo »Jože Letonje-Kmet« je imelo 13. novembra občni zbor. Poročilo o delu društva je prebral tovariš Fra-njo Karažinec. TE Nekdanja borbena tehnika se je razvila v športno panogo, s katero se aktivno bavi več kot 1.2 milijardi ljudi z vsega sveta, ne upoštevaje Kitajske, kjer- je karate kot vo-jaško-športna disciplina domena armade. Nacionalne zveze karate-klubov so združene v treh federacijah: japonski, evropski in panameriški, vendar pa danes še ni enotnih športnih pravil in obstajajo številne športne šole, ki propagirajo vsaka svoj način borbe. V Jugoslaviji se je uveljavila ŠOTO-KAN japonska smer. Prvi jugoslovanski klub jc bil ustanovljen leta 1963 v Beogradu. Kdo lahko trenira karate? Vsakdo, mlad ali starejši, ne glede na špol in rast. Celo invalidi so dosegli pomembne uspehe. H karateju jc treba namreč pristopiti z-minimumom fizične moči in maksimumom volje. V tem športu glasi pravilo: če je zdrav tltfh, je zdravo tudi telo. Košarkarski turnir V počastitev dneva republike je bil v telovadnici RŠC košarkarski turnir na katerem so sodelovale reprezentance šaleškega študenskega kluba, gimnazije in rudarskega šolskega centra. Vsa srečanja je pred 100 gledalci zelo dobro vodila sodniška dvojica Mravljak — Gre-benšek. , Rezultati posameznih srečanj: ŠŠK — RŠC 54:49 (21:19) Gimnaz. — ŠŠK 39:33 (10:23) RŠC — Gimnaz. 43:26 (26:14) Vrstni red: RŠC, ŠŠK, Gimnazija. Največ košev so dosegli: Kristan (RŠC) 34, Žvan (gim.) 27 in Jerič (ŠŠK) 26. Profesor Medic v napadu Kakšen je gospodarski položaj v občini? MOČNO SE JE POVEČALA AKUMULATIVNOST - VEČJI SO TUDI OSEBNI PREJEMKI Podatki, iz periodičnih obračunov, ki jih je za tretje trimesečje predložilo 54 delovnih organizacij, kažejo, da se je gospodarski položaj v velenjski občini nekoliko izboljšal 0 Celotno gospodarstvo občine je v desetih mesecih ustvarilo 33 milijonov 951 tisoč dinarjev ostanka dohodka za sklade, kar je za 88,5 odstotkov več kot lani v istem obdobju. Za 32,7 odstotkov je večji tudi celotni dohodek. Povečal se je tudi neto produkt, ki se je od krnskih 147 milijonov povišal na 193 milijonov. V tabeli je za posamezne delovne organizacije (za devet mesecev) prikazana ustvarjena fakturirana realizacija, koliko so te ustvarile sredstev za sklade in kakšni so poprečni osebni dohodki: Fakturirana Sredstva Poprečni realizacija v tisočih dinarjih Indeks namenjena za sklade v tisočih dinarjih Indeks osebni dohodki v celih dinarjih Indeks Elektrarna 97.848 119,2 4.145 1063 1.500 98,4 Rudnik 159.366 122,4 2.984 77,4 1.094 107,9 Gorenje 246.342 217,3 20.785 525,8 939 118,9 Polypex 8.916 135,3 173 35,9 752 99,3 LIK 8.698 127,5 292 103,9 786 99,6 Tovarna usnja 29.386 98,2 — — 694 82,3 Kmetijska zadruga 11.057 100,9 358 93,5 791 93,8 Projektivni biro 1.173 113,1 89 143,5 2.587 134,7 Vegrad 39.712 188,6 36 10,0 762 96,1 Merkur 5.053 113,1 151 98,1 905 106,2 Zarja 5.308 111,5 183 128,9 1.081 109,3 Bazen 50.352 109,5 469 81,3 925 115,0 Vel m a 15.409 129,7 149 111,2 904 121,7 Vino Šmartno ob P. 8.188 97,9 164 74,2 926 95,7 Kajuhov dom 1-.380 86,0 9 29,0 638 91,9 Paka 3.071 . 97,5 107 713,3 632 96,9 Pod gradom 1.227 79,9 14 27,5 758 98,1 RŠC 19.353 90,9 596 532,1 1.049 106,5 Zdravstveni dom 4.337 114,9 152 i— 1.261 101,3 Bolnica za TBC 5.512 91,3 344 94,8 820 «9,4 Chrom metal 7.617 122,6 726 152,8 739 99,6 Stix 2.646 162,9 142 236,7 1.068 174,5 Gumirnica 3.071 118,2 192 132,4 1.372 159,7 Oljka 4.425 98,7 17 53,1 682 110,5 - Kleparstvo-vodovod 1.022 111,0 55 157,1 931 112,6 Stanovanjsko podjetje 1.318 103,4 _ _ 783 106,8 Komunalno obrtni center 7.108 117,9 910 122,5 884 103,4 Zanimiva je primerjava indeksov v četrti koloni tabele. Ti nam povedo, koliko so Skladi. večji ali manjši v primerjavi z devetimi meseci lanskega leta. Kot vidimo, je kar 12 organizacij povečalo svoje sklade. Dobro pa je primerjati indekse za sklade in osebne dohodke, ki smo jih prikazali v zadnji koloni. V primerjavi z enakim obdobjem v lanskem letu, so se osebni dohodki povečali le za 3,5 odstotka. Pozitivno je, da so letos v devetih mesecih podjetja izločila znatno več (kar 50,5 odstotkov) za amortizacijo. Zmanjšala so se sredstva ne-dovršene proizvodnje, dočim so zaloge gotovih izdelkov in trgovskega blaga narastle za 13,4 odstotkov in znašajo 35,414.000 dinarjev. V devetih mesecih so narasle tudi terjatve in dolgovi. Neplačanih računov je za 163,692.000 dinarjev (39 odstotkov več kot lani), naše delovne organizacije pa so dolžne za 86,239.000 dinarjev. — Ivan ŽNIDER, delavec iz Gavc št. 26, rojen leta 1923 in Albina LORBER, roj. 1930, delavka iz Rečice ob Paki št. 3 — Vincenc CVETKO, roj. 1943, sadjar iz Bezovja pri Šentjurju št. 11 in Marija GOLOB, roj. 1950, poljedelka iz Šoštanja, Cesta talcev št. 15 — Janez KRI2MAN, roj. 1948, delavec iz Velenja, Tomšičeva c. 26 in Nata HL1Š, delavka iz Družmirja št. 19, roj. 1. 1950 — Ivan LESJAK, roj. 1945, skladiščni delavec iz Sv. Florjana pri Šoštanju št. 29 in Marija NAHTIGAL, roj. 1945, delavka iz Raven št. 118 — Ivan RIHTER, roj. 1945, rudar iz Plešivca št. 73 in Neža PUNGARTNIK, roj. 1946, gospodinja iz Raven št. 66 — Drago BOKUR, roj. 1946, rudar iz Velenja, Šlandrova cesta št. 14 in Vera TOPIC, roj. 1947, delavka iz Velenja, Šlandrova c. št. 14 — Jože MIRT, roj. 1931, delavec iz Škal št. 91 in Frančiška BRITOVŠEK, roj. 1936, poljedelka iz Škal št. 93/a — Peter ŠTELCER, roj. 1948, delavec iz Štukov št. 19 in Angela KONECNIK, roj. 1945, delavka iz Pesja št. 101 — Ludvik ŠANTEJ, roj. 1942, rudar iz Velenja, šaleška c. št. 19 in Avguština SITAR, roj. 1948, delavka iz Pake pri Velenju št. 7 — Zdravko ODER, roj. 1947, brusilec iz Velenja, Koroška c. št. 33 iri Mihaela PROSE-NJAK, roj. 1951, delavka iz Plešivca št. 40 — Ivan ZUPAN, roj. 1943, električar iz Velenja, šaleška c. št. 19 in Jožefa JEŽOVNIK, roj. 1949, delavka iz Pake pri Velenju št. 32 — Franc SERDONER, natakar iz Preserij št. 21, roj. 1. 1949 in Marinka JURIC, roj. 1949, trgovska pomočnica iz šaleka št. 12 — Ivan RAZBORNIK, roj. 1947, vodov, inštalater iz Šaleka št. 1 in Terezija KNEZ, roj. 1946, delavka iz Velenja, Kidričeva c. št. 12 — Ivan NOVINšEK, roj. 1944, rudar iz Pake pri Velenju št. 30 in Marija SPEGEL, roj. 1946, delavka iz šmartinskih Cirkovc št. 5 — Bojan MENHART, roj. 1945, strojni ključavničar iz Topolšice št. 54 in Cecilija PETERKA, roj. 1947, medicinska sestra iz Topolšice št. 56 — Franc FRIŠKOVEC, roj. 1945, tesar iz Škal št. 40 in Marta LEMEŽ, roj. 1950, krojaška pomočnica iz Šmartinskih Cirkovc št. 8 — Anton KRANCAN, roj. 1945, delavec iz Paškega Koz-jaka št. 2 in Slavica BLAŽIC, roj. 1951, delavka iz Paškega Kozjaka št. 2. Novoporočencem iskreno čestitamo! 5M1L21 — Franc MURN, upokojenec iz Trbovelj Loke št. 21, star 82 let — Daniel PETKOVNIK, otrok iz Šoštanja, Glavni trg št. 9, star 3 mesece — Jožefa PECECNIK, družinska upokojenka iz Plešivca št. 13, stara 67 let — Ivan BLAJ, osebni upokojenec iz Velenja, Kersnikova c. št. 10, star 79 let — Franc STROPNIK, osebni upokojenec iz Topolšice št. 190, star 68 let — Ludvik BLAGOTINŠEK, otrok iz Lokovice št. 20, star 2 meseca — Franc LAH, osebni upokojenec iz Velenja, Ljubljanska c. št. 2, star 61 let — Tatjana BAJCER, otrok iz Velenja, Tomšičeva c. št. 27, stara 4 leta — Frančiška VERTACNIK, gospodinja iz Pesja št. 10, stara 85 let — Karol ŠPICKA, osebni upokojenec iz Škal št. 110, star 7i let — Rudolf LAH, invalidski upokojenec iz Velenja, Tomšičeva c. št. 1, star 43 let — Oto CENTRIH, osebni upokojenec iz Velenja, Koroška c. št. 35, star 62 let — Franc VIDEMŠEK, posestnik iz Škalskih Cirkovc št. 24 star 77 let — Ivan NOVINŠEK, osebni upokojenec iz Podkraja pri Velenju št. 55, star 83 let. Letos letovalo več članov M SEJI «■»» K0NF™ SZDl O FINANCIRANJU DRUŠTVENE DEJAVNOSTI rudniškega kolektiva V zadnjih letih, z izjemo lanskega leta, beležimo na rudniku stalen porast števila letovalcev. Ta ugotovitev je razveseljiva, saj kaže, da postaja resnični oddih in počitek potreba vse večjega števila naših članov. dunajska turistična agencija, s katero je bila sklenjena najemna pogodba. Ker posluje Počitniški dom Fiesa po samostojnem ekonomskem obračunu je nujno, da je to odprt dom, kjer lahko koristijo usluge doma tudi nerudniški letovalci. Dosedanja praksa je pokazala, da je odprtje doma navzven, ob zahtevi ekonomičnosti poslovanja nujna, sicer se dom ne bi mogel samostojno vzdrževati. To bi bilo možno doseči samo z zvišanjem cen uslug, kar pa je glede na politiko rekreacije, ki jo vodi RLV in ki je zasnovana na ustvarjanju takih pogojev, ki bodo zagotovili čim širšemu krogu svojih članov cenen dopust, nemogoče napraviti. Cene dnevnih penzionov so se v domovih, kjer so letovali velenjski rudarji gibale od 25 do 28 din. Vsem letovalcem, ki so letovali v rudniških oz. pogodbeno najetih domovih, je RLV prispevala dnevno 10 din. Letovalcem v Fiesi, ki so koristili svoj dopust v mesecih junij in september je bil dodeljen poleg rednega še dodatni regres v višini 4 din na dan. S takim načinom regresiranja je skušal RLV doseči večji odziv članov za letovanje v iz-vensezonskem času. Mimo nekaterih izjem je bila večina letovalcev tudi letos zadovoljna z letovanjem. Kot novost je bil v Fiesi v letošnjem letu organiziran za vsako izmeno izlet z ladjo in nato piknik v naravi. Take izlete je večina letovalcev toplo sprejela in jih zato kaže obdržati tudi v prihodnjem obdobju. Omeniti'je potrebno tudi izmenjavo letovalcev iz ČSSR. Ta izmenjava je omogočila tako češkim kot jugoslovanskim letovalcem neposredne stike med dvema bratskima narodoma, kot tudi spoznanje kulturnih, naravnih in drugih znamenitosti obeh držav. S tem v zvezi je treba poudariti, da s o bili tako naši kot tudi češki letovalci s tako izmenjavo. nadvse zadovoljni. Sindikalna podružnica RLV ie v letošnjem letu omogočila 35 članom kolektiva zdravljenje v Čateških toplicah. V glavnem so bili to revmatiki in hrbteničarji. Vsakemu oskrbovancu je plačal sindikat RLV dnevno 45 din. Z ukinitvijo klimatskega zdravljenja na stroške socialnega zavarovanja, je bilo topliško zdravljenje za večino bolnikov onemogočeno, ker bi posameznik le težko poravnal visoke oskrbovalne in zdravstvene stroške. V našem kolektivu pa so potrebe po klimatskem zdravljenju izredno velike. Zaradi tega se je tudi na tem področju aktiviral sindikat in v skladu s svojo družbeno vlogo skrbi za človeka, tudi poiskal možnosti pomoči bolnikom, ki so potrebni topliškega zdravljen ia. Skrb za tovrstno zdravljenje bo tudi v prihodnje ena izmed nalog sindikata. Prepričani smo lahko, da bo število letovalcev tudi v prihodnje naraščalo. Toda, če bo stopnja rasti v prihodnje taka kot^je bila v zadnjih letih, se s tem ne bomo smeli zadovoljiti. Ugotavljamo, da še vedno letuje premalo članov našega kolektiva. Podatek, da je v letošnjem letu, ko ugotavljamo, da je letovalo doslej največ članov, letoval le vsak četrti ali peti član kolektiva, vsekakor dovolj zgovorno ilustrira tako trditev ter nakazuje potrebo, da se na tem področju tako samoupravni organi kot tudi rudniški sindikat še močneje organizirajo. Njihova akcija se bo mimo zagotovitve ustreznih pogojev letovanja morala usmeriti tudi v preobrazbo miselnosti precejšnjega števila članov rudniškega kolektiva, ki .še vedno sprejemajo letovanje na morju ali hribih kot del visokega standarda in nepotrebnega razkoš ja, ne pa kot potrebo za nadomestitev v proizvodnji iz-trošenih moči. V letošnjem letu so letovali člani delovne skupnosti RLV v naslednjih krajih: Fiesa, Bi ograd, Crikvenica, ČSSR, Rovinj, Umag in Pohorje. Skupno jc v vseh teh krajih letovalo 1.395 letovalcev. V tej številki so zajeti samo tisti letovalci, ki so letovali z napotnicami, torej 10 dni. Prav gotovo pa bi se število letovalcev še povečalo, če bi upoštevali tudi tiste, ki so letovali mimo napotnic in samo nekaj dni. V posameznih domovih je letovalo naslednje število letovalcev: Fiesa 859, Biograd 173, Crikvenica 75, ČSSR 104, Umag 133, Pohorje 8 in Rovinj 43. Največ letovalcev je torej letovalo v lastnem počitniškem domu v Fiesi. Glede na interes članov, bi sicer v Fiesi letovalo še nekaj več članov, vendar je bil ta interes vezan Ie na poletne mesece ( julij1 in avgust), čemur pa glede na zasedenost doma ni bilo mogoče ugoditi. V pred in po sezoni je letovalo le malo letovalcev. Temu je v glavnem vzrok šola, ki onemogoča letovanje v juniju in septembru vsem družinam, ki imajo šoloobvezne otroke, delno so temu vzrok tudi letos slabše vremenske razmere, v veliki meri pa je vzrok tudi psihološki, ki se nanaša na prepričanje, da sta samo mesec julij in avgust primerna za letovanje na morju. Poleg članov kolektiva RLV in RŠC so letovali v Fiesi še člani kolektivov Chrom-meta-la, bolnice Slovenj Gradec in Občinske skupščine Velenje. Ti kolektivi so vložili del sredstev v gradnjo doma v Fiesi in imajo na osnovi tega tudi pravico koriščenja treh sob skozi vso sezono. Poleg članov teh kolektivov, so koristili kapacitete v Fiesi tudi češki državljani, s katerimi je bila dogovorjena izmenjava, nekaj kapacitet pa je koristila tudi Komisija za društveno dejavnost pri občinski konferenci SZDL je pred nedavnim anketirala 41 društev in organizacij v velenjski občini, z namenom, da ugotovijo njihovo aktivnost, gmotni položaj, stanje prostorov in strokovnega kadra. O vsem tem, zlasti pa o načinu financiranja društvene dejavnosti, so razpravljali na občinski konferenci SZDL, ki je bila 22. novembra v Velenju. Ker je finančno stanje 83. društev, kolikor jih je v velenjski občihi, še vedno pereče, se je organizacija Socialistične zveze resno lotila teh vprašanj. Izsledki ankete so sicer res pokazali, da je lani 41 anketiranih društev porabilo 670 tisoč dinarjev. Kljub na videz precejšnjim porabljenim sredstvom pa se društva še vedno ukvarjajo s finančnimi težavami. Zavoljo tega so na seji občinske konfetence SZDL predlagali naj občinska skupščina še letos razpravlja o problemih društvene aktivnosti v velenjski občini. Ta naj bi po njihovem predlogu s posebnim odlokom uredila tudi osnovo financiranja društev tako, da bi vsi zaposleni v občini plačali 0,35 odstotka od bruto osebnih dohodkov; zbrana sredstva pa bi bila pri posebnem skladu, ki bi ga ustanovili pri občinski konferenci SZDL. Poudariti je treba, da takšna odločitev ne bi okrnila izplačani neto osebni dohodek, saj bi prispevek plačevale delovne organizacije iz mase osebnih dohodkov. Za podjetja, zlasti pa za samoupravne organe pa bi občinski predpis predstavljal razbremenitev ,ker potem ne bi imeli več tolikšno število prošenj kot jih imajo sedaj. Ce bo naša občinska skupščina sprejela odlok, ki ga predlaga konferenca SZDL, potem bi prihodnje leto zbrali v velenjski občini 550 tisoč di-darjev. Od tega bi telesno-vzgojne organizacije dobile 50 odstotkov, krtlturnoprosvetna društva 35 odstotkov in preostalih 15 odstotkov druga množična društva. Dejali so, da bi na ta način zbrani denar. društva uporabila le za svojo osnovno dejavnost. Za vzdrževanje društvenih domov in funkcionalno dejavnost pa bi morala sredstva še vedno prispevati občinska skupščina iz proračuna. Na -seji so obširno razpravljali tudi o ostalih vidikih društvene dejavnosti in^so v zvezi s tem sklenili, da bo komisija za društveno dejavnost pri občinski konferenci SZDL izdelala ustrezne sklepe ter jih objavila v Šaleškem rudarju. Kčr naše uredništvo do redakcije današnje številke še ni prejelo formuliranih sklepov, bomo le-te objavili v prihodnji izdaji lokalnega časnika. Razstavljena dela akademskega slikarja FRANCETA GODCA si je v delavskem klubu ogledalo precejšnje število ljudi. To je bila stota razstava na tem razstavnem prostoru. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega moža in očeta OTA CENTRIHA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo industrijskemu gasilskemu društvu rudnika lignita Velenje in številnim gasilskim društvom iz velenjske občine, kakor tudi govornikom za poslovilne besede, godbi ter pevskemu zboru upokc^jcncev iz Velenja. Žalujoči: žena Marija, sin Ivan in hčerke __' _Slavica, Zorica, Sonja in Hilda ZAHVALA Strti ob nenadni smrti in izgubi dragega moža in dobrega ateka ANTONA OPELNIKA se iskreno zahvaljujemo gasilskemu društvu Družmir-je, sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za vence in tolažbo v najtežjih trenutkih. Iskrena hvala tovarišu Lampretu, tovarišu Perovcu in govornikoma tovarišu Tonetu Novaku in tovarišu Skolovniku. Zahvala naj velja tudi pevskemu zboru za zapete ganljive žalostinke na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Ana, sinova Darko in Stane, hčerka Branka in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob tragični izgubi moža in očeta JOŽETA URŠEJA sc iskreno zahvaljujemo za vso pomoč celotnemu kolektivu OLJKE iz Šmartnega ob Paki, posebno pa tehniku Milanu Menhartu in delovodji.Stanku Rovšniku. Vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti iskrena hvala. Žalujoči: žena Marija in otroka Vlado in Olga ZAHVALA Ob prerani smrti ter težki izgubi našega ata KARLA ŠPIČKA smo dolžni izreči zahvalo vsem, ki so z nami sočustvovali in izrazili sožalje, darovali vence in cvetje in našega ata v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebna zahvala naj velja še tovarišu direktorju ing. Maliju, tovarišu Cirilu Grebenšku in tovarišu Janezu Avberšku za vso skrb pri organizaciji častne straže in pogreba, rudarski godbi in pevcem. Hvala obema govornikoma za tople besede ob zadnjem slovesu. Najlepša hvala tudi tovarišema zdravnikoma dr. Fijavžu in dr. Črepinšku, Isi sta našega ata tako skrbno obiskovala in mu lajšala bolečine. Žalujoči špičkovl otroci OTROK NA CESTI Vozniku tovornjaka CE 88-94 SILVU GLAVNIKU iz Prelog št. 17, je 8. novembra na šaleški cesti pred hišo št. 20, nenadoma skočil pred avtomobil 6-letni VLADO NATEK, doma iz Velenja. Nesrečo je voznik nekoliko ublažil, ker je tovornjak preusmeril tako, da je dečka udaril le z levim blatnikom. Kljub temu pa ga je zbil po cestišču. Pri nesreči si je otrok poškodoval levi gle-ženj in so ga odpeljali v bolnišnico. PONESREČENCA SO ODPELJALI V BOLNIŠNICO Dne 11. novembra ob 11,35 je šofer Izletnikovega avtobusa FRANC KOLENC doma iz Šoštanja, Glavni trg 4, vozil po Kidričevi cesti v Velenju in zavijal na Koroško cesto. Z avtobusom reg. št. CE 11-52 je prehiteval drug avtobus, ki je stal na desni strani ceste. Nenadoma pa je izza stoječega avtobusa skočil na cesto RIHARD PUČNIK, učenec 1. letnika rudarske šole. Voznik Kolenc je močno zaviral, vendar nesreče ni mogel preprečiti in je z avtobusom tako močno zadel pešca, da je ta padel. Ponesrečencu so morali nuditi zdravniško pomoč v bolnišnici. Z MOPEDOM V TOVORNJAK JOŽE KVARTIČ iz Kokarja št. 4 je v Pesju pred hišo št. 5 pravilno parkiral tovornjak z reg. št. CE 205-42. Iz Šoštanja pa se je proti Velenju peljal mopedist JOŽE NAHTI-GAL, doma iz Raven in se od zadaj zaletel v tovornjak. Pri padcu je dobil pretres možganov. NAŠLI SO SKRITEGA ZA OMARO Dne 17. novembra ob 19.40 je voznik kombija CE 184-09 ZDRAVKO KOTNIK iz Vele nja, Celjska cesta 35, v .križišču Koroške in Kidričeve ceste) izsiljeval prednost vozniku osebnega avtomobila z reg. št. CE 36-89 ANDREJU ZA-GERJU, ki nesreče ni mogel preprečiti. Voznik Kotnik je takoj zapustil kraj nesreče. Z avtomobilom se je odpeljal domov, ker se je bal, da ga bodo varnostni orgelni poslali na odvzem krvi. Ti so Kotnika našli skritega za omaro; v ustih je imel osvežilni bonbon, njegova žena pa mu je hotela dati bučnega olja, da ne bi ugotovili vinjenosti. Delavci milice so namero obeh preprečili in Kotnika odpeljali na odvzem krvi. POTREBEN JE BIL ALKOSKOP Dne 10: novembra ob 11. uri je FERDO CVIKL iz Velenja, Gubčeva 12, na cesti II. reda v Velenju med kilometrskima kamnoma 16 ip 17 "zavozil z osebnim avtomobilom CE 226-50 s ceste na desno stran v smeri vožnje, zadel v kovina-sti reklamni drog, ga podrl in zatem zavozil v obcestni jarek. Voznik ni bil poškodovan, močno pa je iznakaža njegov osebni avtomobil. M. ličniki so uporabili alkoskop, kasneje pa so mu v zdravstveni ambulanti odvzeli še kri. NESREČE NI TAKOJ PRIJAVIL Zaradi mokre ceste in ne- I primerne hitrosti je voznika osebnega avtomobila ALBER- I TA OSTROVRŠNIKA iz Vele nja, Kidričeva 5, v ovinku na I cesti II. reda Velenje—Paka, zaneslo v obcestni jarek. Ostrovršnik je nesrečo prijavil šele naslednji dan, do takrat pa je avtomobil shranil | pri C. V. v šaleku. VOZIL JE PO SREDINI CESTE • Dne 7. novembra ob 5.45 je voznik osebnega avtomobila CE 111-79 IVAN DEBELAK iz Velenja, šaleška 22/d pripeljal po sredini Ljubljanske ceste proti križišču s Celjsko cesto. Ko je pripeljal v bližino križišča je po Celjski cesti vozil mopedist FRANC RAZDEV-ŠEK iz Studencev 33 in zavil na Ljubljansko cesto. Takrat je mopedist pred seboj zagledal osebni avtomobil in zavil na levo stran ceste, čeprav je bilo na njegovi desni strani še dovol j prostora za srečanje, Zaradi prekratke razdalje se avtomobilu ni mogel izogniti in sta trčila.x Nihče ni bil poškodovan. NEPREVIDNI MOPEDIST Mopedist IVAN PIRNAT iz Velenja, Jenkova 14, je 14. novembra okrog 7. ure peljal po Celjski cesti in pri hiši št. 31 ni upošteval smerokaza, ki ga je vključil voznik avtobusa pri prehitevanju. V tem trenutku je mopedist hotel prehiteti kolesarja in je zapeljal na sredo cestišča. Pri prehitevanju pa je zadel v desno stran avtobusa in nato še v kolesarja. Oba sta padla, poškodoval pa se je le mopedist Ivan Pirnat. j NA PREPOVEDANI CESTI Dne 7. oktobra ob 14.50 je MARTIN PEČEČNIK iz Velenja zapeljal z osebnim avtomobilom CE 216-76 iz Koroške ceste na odcep proti nogometnemu igrišču, kjer je prepovedan promet za vsa vozila. Z desne strani pa je pripeljal kolesar, 12-letni BOJAN GNEZ-DA, se zaletel v avtomobil in padel, vendar se ni poškodoval. NI UPOŠTEVAL PREDNOSTI ALOJZ DOBNIK iz Plešivca n. h., je 25. oktobra ob 12.28 izsiljeval prednost pred avtobusom z reg. št. CE 11-52, ko je ta zavijal na Koroško cesto pri rudarskem domu. Zadel je v levi prednji blatnik avtobusa; škode na obeh vozilih je za okrog 1.200 dinarjev. ŠOŠTANJ - V Šoštanju je bil pred dnevi občni zbor DPD Svoboda, kjer so člani pregledali dosedanje delo in se pogovorili o bodočih nalogah. Predsednik društva Maks Pod-lesnik je prebral obširno poročilo v katerem je nanizal uspehe. Na občnem zboru pa so se tudi pomenili o praznovanje 50-letnice šoštanjske Svobode, ki jo bodo združili s 25-letnico pohoda XIV. divizije na Štajersko. VELENJE - Kolektiva trgovskih podjetij Velme in Bazena sta na referendumu sklenila, da se bosta z novim letom združila v enotno podjet- je. Za združitev je glasovalo v Velmi 88 odstotkov in v Bazenu 92 odstotkov zaposlenih. Takoj po tem pa sta delavska sveta obeh podjetij razpisala interni natečaj za naziv novega združenega podjetja. Posebna komisija je do razpisnega roka dobila 67 različnih predlogov, zato njena naloga ni bila lahka. Izmed vseh predlogov so izbrali enega, ki so ga predložili na skupni seji delavskih svetov, ki sta sklenila, da se bo združeno trgovsko podjetje imenovalo — trgovsko podjetje na veliko in malo ->ERA« Velenje. — Makedonski slikar Goce Kalajdžiski razstavlja v delavskem klubu 26 ikon, večinoma kopije originalnih ikon iz cerkva v Ohridu in drugih kulturnih spomenikov Makedonije. PLANINSKO DRUšfvO ŠOŠTANJ daje v zakup za nedoločen čas najboljšemu ponudniku ANDREJEV DOM NA SLEMENU Pogoji: gostinski delavec z vsaj 5-letno prakso, po možnosti na planinskih postojankah. Ponudbe pošljite na naslov: Planinsko društvo Šoštanj, najpozneje 8 dni po objavi. ŠALEŠKI RUDAH — uredništvo Velenje, Titov trg 2, poštni predal 89, telefon 83-087 — Lastnik ln Izdajatelj: občinska konferenca SZDL — Urejuje uredniški odbor — Glavni ln odgovorni urednik UUBAN NARAKS — Časnik je Izhajal kot »Rudar«, glasilo delovnega kolektiva rudnika lignita Velenje — Od 1. maja 196S dalje ga Izdaja občinska konferenca SZDL občine Velenje — List Izhaja vsak drugI četrtek — Posamezna številka stane Ml par (31 t (arih dinarjev) — Ustna naročnina i dinarjev ia SI m (7S* etarih dinarjev) — Naročnina m plaža vnaprej na tekočI rečum W/*Ht* pri SO«., ekspoziture *oiieaj — auopuev In fotografij el nateaui — Itak ia kiiicjii ter iCeipsi ne*. Celje