(Većerno iadai^Jet)
33. številka.
V Trstu, v soboto dne 17. marca 1894.
Tečaj XIX.
•»■DINOM«
izhaja po trikrat na teden t idstih W-dnnjih ob torkih, 6«trtklh
i« sobotah. Z jutranja igdanje iz-kaj* ob S. uri zjutraj, večerno pa ob 7. uri *»efer. — Obojno ladanje stane : xa jadcn mm . f. —.rt), invm AvutrUe f. I*» aa tri m«eeu . , . 2.do	4,_
»» pol Mte ...	. „ . ».—
M »•« leto . . „ 10.— . , »1H,—
Na narsibe krti priložene sarsisine •• rt lealje Mir.
Posamične itevilke ae dobivajo v pro-dajalniofth tobak« v lir nt a po a nv«., v Goriri po M nvi. Sobotno večerno izilanje v Jr»tu 3 nč., t< OorM 4 nf.
EDINOST
.. uoe po tarifu v petitu; za nmluTH i debelimi črkami se piačuju pronUr, kolikor obsnga r Bra lnih vrstic. l\t«lana osmrtnice in jsvaerahvitl«, d<i-mači oblati itd. »e računajo po pogodbi.
V»i doplui naj se potiljajo uredništva : alica t'anerma At. 13. V Kako pismo mora biti frank orano, ker oofrankovana ho n« spruj imajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase upre-jema upravnlitvo ulica Canerma 13, Odprte reklamacije to proste poMnine,
Glasilo slovenskega političnega drufttva za Primorsko.
„ V nllatKI J« mui l4
Vabilo na naročbo.
Denašnjemu zjutran jetnn, oziroma večernemu izdanju priložili smo poštne nakaznice za vse tiste naročnike, ki so nam še na dolgu za prvo četrtletje. Malomarnost nekaterih naročnikov je obsoditi tem ostreje, ko vedo, koliko velikanskih žrtev zahteva naše podjetje od strani posamičnih rodoljubov. Ne zanašajte se samo na posamičnike, ampak stehernemn rodoljubu je narodna dolžnost pripomoči v to, da se ohrani in okrepi naš živelj na poziciji tržaški, toliko važni za ves slovenski ndrod. Storiti torej vendar enkrat svojo dolžnost! !l
Zajedno vabimo one naročnike, kojim poteče naročnina koncem tega meseca, da jo obnove pravočasno.
Konečno se dobrohoten opomin onim sedanjim in bivšim naročnikom, kateri še niso plačali naročnine za minolo leto, da nastopimo v kratkem tudi proti njim tisto sicer neljubo pot, katero smo bili nastopili koncem roinolega leta proti nekaterim drugim. Tudi ti poslednji so se obotavljali, slednjič pa so vendar plačali naročnino in — nastale stroške.
Še enkrat „katoliški centrum".
Na poaialeke, israiene v niiea listu proti ustanovitvi katoliškega centrima p r i a a d a n j i h razmerah, reagirata nal tr-falki sodrug „Primorski liat* in pa Ijobljaoaki , Slovenec\ A predno •pregovorimo ie par beaedi o tem, aicer ie ne akutnom, vendar pa velevainem vpraianju, moramo ne le primati hvaležno, da je bil odgovor od obeh strani zmeren in stvaren, ampak nam je na* glaiati, da soglašamo v načelu popolnoma a njuuimi aasori: da se morajo saatopniki vaeh avstrijskih narodov oprijeti krManakih načel; da je radikalne preoanove aedanjih sadoitnih raamer pričakovati le od alolnega delovanja krščansko mislečih in delujočih poalancev ter da „dotedanji vladni aiatemi kakoršni koli ao b i li, k a to 1 i I k i g o -tovo niso bili in niso."
To ao torej prftmiee, e katerimi ae sla-gamo popolnoma, ali aaključek is teb premis, da bi ae moral takoj saanovati katoliški cent* rum, kateri jedini bi mogel pravično re* liti nirodno vprašanje, ta saključek ne odgovarja nikakor naiim nasorom. Ne morda sato, ker amo načelni nasprotniki katoliškega centroma — nasprotno: mi bodemo zahtevali, da vetopijo v ta centrum vai aloveneki po*
PODLISTEK.
Lepa Anka.
Hrvatski spisal A v g u m t Š e n o a .
/Morem/ toler Mttktiitk.
(23)
(Koneo).
„Denar aapravlja a neko nemško kume-dijantinjo."
„Psr amorem dei, amice Baltazar, aaj je ta Človek prodal duio vragu.1
.Njena si hotel dati avojo Anko P' „Bog, odpusti mi grehe, akoro bi rekol, da eea »norel."
„Ocet in avila ata le komedija.* „Sramota.1	/
.Zlato je hotel kopati — ros — v tvo-jej motnji."
„Naj le Čaka, ta husar, ne bo dokopal do mojega slata.*
„A vendar ai mu hotel dati hčer. S teboj je bilo zastonj govoriti, velike gospodarske aanjarije ao ti bile zmešale glavo. Tvoja hči je jokala, ker ni ljubila Otmarja."
„Naj ae ne boji več, naj ai le izbere poštenjaka po avojem srci."
„Izbrala si ga je že. Kaj misliš, koga H"
alanoi, kadar pride ugodni trenotek za ustanovitev take parlamentarne skupine —, ampak sato, ker amo uverjeni, da tak oentrum ne bi imel aedaj ni resne volje, i e m a n j o pa moči za pravično rešitev uri rodnega vprašanja. Ia nas ne govori nasprotstvo, ampak naša sodba sloni ns večletnih akuinjah. Čestita tovariš« ata ta v veliki cmoti, ker aodita o ljudeh kakoršni bi morali biti in ne kakoršni v reaniei a o.
To je rea, da krščsnaka načela, načela jednake pravice za vse, načela mejsebojne ljubesni, ao nam jedino jamstvo za srečno in pravično rešitev narodnega vprašanja. Toda vprašati ae moramo: imamoli v dosedanjem postopanju onih atrank, katere naj bi se zlo* tile v .katoliški oentrum", garancijo, da bodo praktično in bres strahu in brea osirov izvajale to vsvišeno sveto krščansko načelo P Ali imamo tako jamstvo P Ne, nimamo ga t Nimamo takega jamatva niti a mirom na atrogo versko etran, kajti doživeli amo često v minulih časih in vidimo tudi v aedanjih d n e h, da ao iste atranke slutile in slušijo danea cisternom, o katerih pravite Vi sami, da niso katoliški. In če vidimo to« liko nedoslednoeti in neodločnosti cel6 z osi-rom na prvo in poglavitno točko na programu toli zašeljenega „katoliškega centroma", kake iskrenosti moremo potem pričakovati od teh nealovsnskib politikov v borbi ia naše narodne pravice P1
Drago vašno vprašanje pa je to*le: ali bi imel „katoliški centrum", recimo pri najbolji volji tudi potrebno moč v to, da bi mogel isveati jezikovno in n&rodno jednako* pravnoat P Nikakor ne! In to sluti tudi „Slovenec", kar pripoznavs indirektnu ae avojim vsklikom: „In kako bi ae za to misol loije pripravljala tla, nego uprav v zvezi „katoliškega centruma P" — Toraj Slovani bi morali čakati, da bi ae v zvezi „katoli* škega centruma" io le pripravljala tla za pravično rešitev narodnega vprašanja! Go* apflda, ako nastopimo to dolgo pot, smo izgubljeni, kajti „katoliški centrum* gotovo ne doiene te naloge v dogledni bodočnosti. V tej dobi pa ie pozkrbe naši naaprotniki, da se narod nai tako omehkuii glede na narodno samozavest, da narodno jednukoprav-noati niti več sahteval ne bode. To so rai-logi, radi katerih ne moremo pritrditi misli „katoliškega centroma", doktor se ne rosi n&rodno vprašanje. A kako P To vprašanje stavlja do nas tudi „Slovenec".
Kratek odgovor: v jedinstvu, v vzajemnem in doslednem postopanju vaeh a v b t r i j a k i h Slovanov
„To je aopet druga zarota. Knj vem jaz za njene muhe."
.Mladega Milana Miliča."
„Miliča, — ki je viel iz aemenišča P"
„Mati mu je izročila premoženje."
.Hm, naj ga vssme."
„Vaela ga je ie!"
„Oho! Baltazar, ti uganjaš komodije. Kako bi mogla bres mojega dovoljenja P"
„S tvojim pismenim dovoljenjem."
„Z mojim — mojim, Čuješ, Baltazar, ne jesi me — skoro gotovo bi veroval, da sem znorel."
„Poslušaj dragi", prime prebendar odvetnika pod roko, „obljubil ni mi, da ao no boš jezil. Majhna komedij« je, katera ae je aicer zato nekoliko napačno zasuknila. Poslušaj. S toboj se ni dalo govoriti proti Li-lienfeldu, a jaz sem vedel, da Anka ljubi Miliča. Zato sem začel kvasiti o sajenji ki-neškega čaja. Ti nisi spoznal zvijače, ti si veroval in podpisal ab invisis medsebojno pogodbo za sajenje čaja — boljo : podpisal si dovoljenje, da se Anka sme poročiti z Miličem."
bi tičala tolika moralna sila, da bi se jej na dolgo ne mogli upirati nasprotniki pravične rešitve narodnega vprašanja. Seveda sedaj, ko ai mečemo drug drugemu polena pod noge, smo le igračica v rokah nasprotnikov. Ali kakor hitro združimo svoje moči in nastopimo solidarno vsaj ob vseh strogo narodnih vprašanjih, no bode več treba dolgo čakati na rešitev narodnega vprašanja. In ko so to (godi, pade poslednja zapreka napoti do katoliškega centruma. In če nas Po podprejo v tem našem prizadevanju tudi druge neslovenske stranke, koje namerujejo pridružiti se bodočemu „katoliškemu centi umu", potem smemo rtei, da smo prav blizu pravični rošitvi narodnega vprašanja in .katoliškega centruma".
Slovanskim trgovcem.
(Popis iz Dalmacije).
Čestiti čitatelji „Edinoati" se gotovu še spominjajo našeg« poročila, da so trgovci v Trp nju soglasno sklenili, da hočejo odslej korespondirati jedino v hrvatskem jeziku. Temu aklepu se je pridružilo tudi mnogo drugih trgovcev po Dalmaciji.
Na tem pojavu probudivse se narodne zavesti rasve;elili ae ae gotovo vai prijatelji odločnega postopanja v borbi za svoja n&rodna prava. Ta sklep zavednih trgovcev dalmatinskih je velike važnosti, kajti le tako dovedemo najhitreje ad «bsurdum vse tiste izmišljenosti o italijanskem značaju kršne naše Dalmacije, ako neizprosno izvajamo narodni princip vsikdar in povsodi, v vseli strokah človeškega življenja.
Ta sklep je pa tudi zelo važen šo na drugo stran, važen za bodočnost velikega števila našega inteligentnega naraščaja. Pomislimo le, koliko naših mladeničov pride v bodoče lahko do kruh«, ako bodemo dosledno izvajali princip, kojega so zapisali na svoj prspor trpanjski trgovci: ako prisilimo ao-sobno tržaške firme, da se preskrbe se slo-vanakimi korespondenti !
Trpanjski trgovci ao pa tudi takoj začeli izvajati svoj sklep železno doslednostjo in tako so jeli dopisovati v hrvatskem jeziku vsem tržaškim firmam, a katerimi so v zvezi. Ali kaj se je zgodilo na to P Kakor so v«i tržaški italijanski listi sagnali silen hrup, ko so izvedeli o sklepu Trpanjskih trgovcev, tako so tudi — kakor čujemo — nekateri po narodnih nestrpnoiih nabujskani tržaški trgovci zavrnili hrvatske dopise no hoteč izvršiti dobljena naročila.
„A mens pervoraa, ti adjutant živega vraga, to je tedaj kineški čaj !"
.Kaj čaj P Se ailo sem ti moral rešiti hčer iz vražjih krempljev, ker ti ai bil zgubil glavo. Tako sta so poročila." „Dobro, dobro!"
.Jaz sem to hotel ad ocuIob prepričat/ da jo Lilienfeldovo gospodarstvo sleparija, hotel aem peljati te druzega dne na zapuščeno njegovo premoženje. Da se ga znebim, izročil sem mu pismo na prijorja, da bi ga kot norca pridržal nekaj dni. To mu je imela biti majhna kazen za sleparstvo." „To je bilo vso prav." „Po noarcČi jo izročil tebi pismo brez mojega vedenja —"
„lii jaz sem bil inesto njega norec, jaz sem prišel mesto njega pod tuš, tega mu no odpustim. Ti pa, ti Baltazar, ti Bi vražji mojster, ti Bi moral služiti pri samem vragu. Jaz bi to —*
„Kaj hočeš P Molči in mirno nosi, kar si dobil. Kaj bi hotel komu pravili o škandalu, kaj bi holul, da bi ves svet zvedel, da so pri milosrčnih bratih polivali odvetnika kot
Ni aicer težko uganiti, da bodo od tega težko razumljivega postopanja nakaterih tržaških trgovcev imeli škodo le dotičniki sami, vendar so prišli naši trgovci aa hip v veliko zrdrego, ker niso mogli takoj dobiti naročenega in za kupčijo potrebnega blaga.
Na te, v trgovskem življenju nenavadne dogodke opozarjamo hrvatske in alo-venake trgovce. Na njih je aedaj, da kar hkratu storimo konee vsem nagajivostim in zadrogkm. Ako oni resno hočejo, bodemo kaj lahko pogrešali trgovinke zveze s takimi nestrpneži, kateri nam nočejo prodajati svo* jega blaga zgolj sato, ker mrzijo naš jezik.
Slovenski in hrvatski trgovci naj delajo na to, da pridejo v tesnejše trgovske zveze a dalmatinskimi trgovci. Tu se jim odpira širno in hvaležno polje, kajti po Dalmaciji je mnogo trdnih, velikih, solidnih in zanesljivih firm, pri katerih se ni bati neprijetnih iznenadetij. Itnebite se vendar enkrat tistega naAegu stareg« greha — pomanjkanja podjetnega duha, kakoršnega je najti pri drugih tiArodib! Poskusite in videli boste, da ne bode na Vašo škodo!
Za danea nam je še pripomniti le to, da v Dalmaciji potrebujemo sosebno m a n i-fakturnega blaga, norinberškega drobnega blaga, papirja in žveplo n k.
(Opomba uredništva. Se avoji strani opozarjamo hrvatske in alovenake trgovce, da amo jim n« uslugo, «ko potrebujejo kakih informscij.)
DOPISI.
Il Sežane dne 15. marca 18!)4. (Izv. dop.) V nedeljo dno 11, t. m. imola je naša ženska podružnica svoj letni občni sbor v prostorih deželnega poslanca gospoda IUj-munda llahorčiča po programu, že označenem v cenjeni „Edinoati*.
V odbor so bile voljeno aledečo gospe in gospice : Predsednica: goapaZinka Hibsi-; nje namestnica: gospa Antonija Oabrščok ; blagajuičarica : gospa Franja Gulič; nje namestnica : gospa Neiika Štoli'a ; tajnica: go-spica Nežika Pitamic ; nje namestnica : gospa Marija Nkrinjar ; odbornici; gospici Mici Doleuova in Maša Dolenčeva.
Jako nas je užalilo, ker se je gospa Marija Mahorčičeva, soproga deželnega poslanca lUjmunda Mahorčiču, radi bolebnosti odpovedala prodaedništvu. Upamo, da nam blaga gospa tudi v bodoče no odtegne svojo pomoći in svojih sovetov.
norca P Ali hočeš, da bi c^lo mesto osla brilo iz tebe P*
„Prav mi je, popolnoma prav, čemu sem blodil o octu in svili P"
.Zdaj, ko je hći srečno poročena, ko je matrimoniuui ratuiu ot consumatum, reci: Amen in živela zaročenca!"
.Naj bi to voda odnesla, ti kineSki modrijan. Zivola zaročencal"
Drugo jutro ae je odpeljal Lackovič s prebendarjetu v Ilepincc. Vse ga je pričakovalo v struhu. Pokličeta Milana in Anko. Prebendar se jima nasmehne. Mlada dvojica ae je oddahnila in Btopila pred očeta.
.No, no, no, mlada, gospod in gospa!" vikne starček „nekaj drugače jo prišlo — seveda boljše —"
.Vse po očetovi volji", pristavi duhovnik. Lackovič molči in pogleduje duhovnika.
.Otroka moja! Bog Vaju blagoslovi, ko ata ae dobila. Zona" — reče svoji Ženi — .prosto sadi repo, zolje, georgine in kar hočeš, a murvo naj gredo k vragu !. A men«, ker sem priSel iz Ziigreha strasno prehlajen, napravi ^aj —*
.Kineški P" vpiriHa gospa.
In kadar jej ljubi Bog pođeli sopet I
zdravje, želimo jo Z(,pet videti nt četu naie podružnice, okoli k.itere se bodemo shiral* kot hoeikc okoli svoje matere. Izrekamo jej svojo nsjp-isrčnejio zahvat	»mHu
Izgubile smo teto* ie dve odbornici in sicer: hčerko omenjene gospe, gospo Treovo, in gofpicn Josipino Kosovelovo. Bog daj obema obilo sreče v novem stanu, a naj nikar ne pozabiti v svoji sreći otročičev sv. Cirila in M' toda ! — Tudi njima Bog poplačaj njijin trud. Sveta brata Ciril in Metod naj prosita za njiju, da bi jima ničesar ne kalilo zakonske sreče!
Pohvaliti mi je tudi g»spice poverjenioe: Ano Šorf v Lokvi, Loze j v Tomaju, Hinti Delan v Štorjab, ki so se po svojih močeh trudile in nabirale darov, da je nafta podružnica tako lepo uspeval«, da se je nabralo od lunskega leta meseca januvarja do sedaj 300 gld. To ju žo lepa Bvotica. Zahvaliti s« moram i tudi gospici Ncžiki Pitamic, ki tak«* skrbno opravlja tajništvo in se trudi, da koristi, kjer le more, z besedo in gmotno. Prisrčna jej hvala ?
Slednjič prosimo nršu novo prednednico, naj nam bodo naklonjena kakor bodeino tudi me njej. Rado jej bodemo pomagale, kjer in kolikor hodomo mogle, da jej bodemo laj-Salo trud in skrb. Složne bodimo, ker le v slogi je moč !
A, da ne poreče kdo, da santo hvalim, moram, d a-ni ne ruda. tudi grajati. Premalo zanimanja je bil« /a občni zbor. Nekoliko večje udeležbo l>i si pač želele pri občnem zboru. Akt se ni m o u»ti«šile poverjenioe iz Touiaja in iz Štorij ne poti, ne truda, tem laglje bi prišle domače, ki ne zamudijo dru-zega nego po) ure, ali k večjemu eno uro.
Ni se zadosti, ako damo tisti goldinar in rečemo potem : saj opravijo tudi bres mene. Narodna dolžnost nas vete, da so zanimamo za vse ; ker le tako'lahko koristimo domovini, ako vemo, kje in kaj jo boli.
Zatorej, tovarišice drage, nič se ne izgovarjajte o prihodnjem občnem zboru, marveč pridite vse zavedno ! Videle bodete, da se ne bodete kernle !
Konečno Vas prosimo, gospod urednik, da blagoizvolite popraviti poročilo o prispevkih za naio podružnico (zjutranje izdanje od 15. t. m.) v toliko, da so se dotične svote nabralo v pusici družino (in ne gostilne) Mahorčičeve (županove) in v krčmi k a v a r-n e Dolenčeve.	Odbornica.
Nabrežlna, 15. suica 1894. [Iiv. dop.J (Raznoterosti.) Odbor naiega vrlega pevskega društva sklenil je bil, prirediti pevsk večer v rast svojemu zaslužnemu pevovodju. Kdor so zanima za naie društveno življenje in naroduo gibanj« in napredek, pripoznati mora. da je povsem pravično, če se onemu možu, ki ima kot pevovodja in tajnik pevskega društva v resnici obilo posla, in ki opravlja ta težaven posel z velikim vesoljem in navdušenjem, skaže na tak način — s prireditvijo pevskega večera njemu v čast — zahvala vseh pevcev in posebej Se druitve-
„No bodi huda I Kakšen kineski P Čaj iz kamilic."
V sobo stopi Otmar ves iz aebe. „Gospod Lackovič —• „Gospod baron P" „Prišel nem vprašat —" „Kaj ste pritli vprašat P Po svili — le zaprodite se sami v njo —* „Gospod Liokovič —* „Po oetu P Pijte ga sami." „Gospod Lackovič!" „Po zlato P Plačajte svoje menjioe." „Gos, od Lackovič, to je —* „Po Anko P Vzemite svojo notiisko ko luedijantinjo. Et in fine finali, moj dragi ha run, letos je pri meni prekislo grozdje, a palice so obrodile bogato."
Starec pokaže btironu vrata in ko je stopal v voz, vrže skozi okno za njim vb« ii u črto in raČuno za ccet in svilo, kričeč: „Nate tuš tudi Vi. Servua I" Vsemu svetu je bila uganka, kako se jo zgodilo, vsakdo ho je vprašal, odkod ta Hprememba P Samo Anka in Milan nista vprašala: bila Rta združena. Milan, sodeč pod lipami, poljubi svojo ženko in jej šepeta : „Ala jo liepa nafa Anka, 1)h I'jo istine, da l'jo :<an P" „dola resnica jo", nasmeje so prebondar za grmom, „jaz Vuma kličem : Amen."
nega odbora. Veselili amo se, da nam bo prilika dana, ob krmnem petju naših slavcev skleniti zopet tesneje vez bratske ljubezni mod n trodnjaki nabre/inskimi — saj pevskih večerov glavni nanic» in posledic« je ta —, a veselje naie bilo je kratko; mogočna roka posegla je v pripravljanje pevskega večera, z denuncijacijo se nam je zagrozilo in dosegel j« svoj namen naš nasprotnik — pevskega večera ni bilo. Čudno se nam adi, kako si prisvojnje dotični gospod toliko oblast nad društvom, koje obstaja z dovoljenjem al. c. k. namestniitva, in ki deluje sdo v oljenjem umen jen e o-blasti, strogo se dršeč svojih pravil, z a nai narodni obstanek in saraziirje-nje narodne zavesti ob skrajni jezikovni meji ; kako dotičnik z denuncijacijo grozeč zabranjuje napredek toliko važnega in potrebnega pevskega društvo. Razlogov sa svoje nasprotno po*topanj0 nima nikakorinih; mesto nasprotovati bi bila marveč njegova ndrodna dolžnost, podpirati nas v našem težavnem delu. Vendar ae ne bojimo takih nasprotnikov, nafte druitve stoji trdno, bo stalo trdno, ter prokorači amagonosno v narodnem boju vrste sovražnikov!
V neki družbi, kjer slučaju** niso bili zbrani sami Slovenci, stavil je zaveden Slovenec hvalevreden predlog, da naj vsak po volji daruje za društvo sv. Cirila in Metoda. Ta predlog je pa tHko razburil kri navzočim Neslovencem da so — nazivajoČ nabiranje doneskov »a slovesko druitvo demonstracijo proti njim — hoteli tako „demonstracijo" javiti na okrajno glavarstvo. Res škoda, da ti gospodiči niso izvršili svojega naklepa. Veliko veselje bi nam bili napravili; ker da bi bili propali s svojo pritožbo, je jasna stvar. Povemo pa tem gospodom, da ni bila na naši strani demonstracija, ampak na njihovi, kajti, kdor nosi cesarsko suknjo na sebi, je najbolje da se ne meia v politične stvari. Skrbite raje, da dobite slovenske napise na svojih stanovanjih in da živite v slogi s slovenskim občinstvom.
Naša posojilnica se kaj lepo rasovita. Denarni promet rase od leta đo leta in hvaležni moramo biti njenemu predsedniku, g o s p. A. S t u p i o i, na njegovem trudu in natančnem poslovanju. Podpira naj take denarne zavode, ki so v prvi vrsti ustanovljeni t namenom, da se tudi v gmotnem obziru postavimo Slovenci na last u e noge, vsakdo, ki potrebuje posojila, ali ki je toliko srečen, da mu preostaja denarjev. Pustite pri mitu laike posojilnioe, držite se slovenke ustanovitve, saj to je vsakomur le dobiček, ker se tako izogne odo-ruštvu. Tudi tu naj velja geslo: Svoji k svojim !
Odkar so se priobčile različne pritožbe gledč slovenščino na naii železniški postaji, smemo radostjo bilježiti, da se js obrnilo nekoliko na bolje. Reči smem pa le: nekoliko, kajti vratar še vedno ne pozna slovenščine pri zglaievanju vlakov, tudi uradniku pri blagajni mora ae slovenska beseda s silo potegniti iz grla. Hvalevredna je torej misel našega narodnega občinskega zastopa, d a hoče s p r i t o žbo do Ž e I e z n i i k e g a ravnateljstva enkrat za vselej storiti konee tem neopravičenim razmeram. Saj pravi Transports-Regle-ment južne železnioe (Peraonentransport. Art. 7. Abs. 1): „Sobald ein angekommener Por-sonenzug in der Station vollkommen stille steht, haben die Conduoteure sowohl den Stationsnamon als auoh die Dauer des Au-funthaltes laut und deutlich i n d e n u b I i-chen Landessprachcn droimal auszu-rufen eto." Da ta §. ne volja samo za sprevodnike, temveč v prvi vrsti za vratarja, ni treba omenjati. In da ni nemščina, in ne laična v Nabrežini deželni jezik, to jo treba dobro ca ušesa zapisati nevernim gospodom. Upamo, da ta pritožba ne bo brezvapeina. Porabili bi drugače ie drugo pot, da pii-demo do svojih pravio I
______— n.
Politiške vesti.
Državni zbor. Poslanska zbornica vsprejela jo v svoji včerajšnji seji državno pegi. d bo z Angleško gledg zaščite literarne lasti. — Zisedanje je odloženo do 3. aprila t. I.
Proračunski odsek vsprejel je včeraj finančni znkon. — Proračun za leto 1804.
kaže 690 502.305 gold. stroikov in 623,082.030 goli. dohodkov; torej 2,579.725 gol d. prebitka. Preračunjenih je bilo stroškov 618,694.237 gold., dohodki pa so bili prora-čunjeni na 619,105.779, torej prebitka le 411,542 gold. MladoČeški poslanec dr. He-rold isjavil je na to, da bodo Mladočehi glasovali proti finančnemu zakonu, kajti po njih mišljenju bilo bi odobrenje iatega jednako nekakini zaupnici. Finančni minister dr. P 1 e-n e r pobijal je na to tožbe Čehov, da se vlada ne briga za čeika vpraianja, trdeč, da se vlada peča s odnošaji na Čeikem, da pa želi sporazumljenja obeh na Čeikem Živečih narodov v državnem interesu. Zato pa je potrebno, da Čehi spremenijo svoje dosedanje načelno postopanje, tCr da vplivajo na javno mnenje drugače nego doslej.
0 volilni proosnovl. Klub liberalnega centra razglasil je včesaj izjavo, v kateri pravi, da se je v svoji seji bavil z načeli volilne preosuove, kakorsne je predložila vlada, ter se izjavil, da je pripravljen razpravljati o tem, kadar bode treba, ne da bi se izjavil posamičnih določbah že sedaj.
Razprava proti ubljalcam Mrvo pričela jo v Pragi, kakor smo bili objavili, dne 12. t. m. Nekoliko podatkov o obtožbi prinesli smo v /jutranjem izdanju št. 23. z dne 22. min. m., katere smo popolnili v »jutranjem izdanju it. 24. f dno 24. min. m. Iste po-datke ponavljamo v kratkem : Zatožen« sta 18letni ključaraki vajenec Otokar Doležal in 171etni delavec Fran Dragoun zavratoega umora, 291etni rokovičarski pomočnik Josip Križ naročenega umora, dalje 24letua Križeva iena Ana, 291etni ogljar Henrik Vojteh in 28letni kandid. pravosodja, tajnik mladočei-kega kluba Anton Čišek pa aokrivde na za-vratnom umoru. Vsi navedeni, izvzemii Ano Križ, obtoženi so tudi ičuvanja proti vladarju, državbi upravi in vladni obliki, prestopka tajne zveso (kot članovi „Omladine«), Čižek poleg vsega še Širjenja prepovedanih tiskovin, Vojteh pa javnega naailstva in konečno Križ, Doležal in Dragoun ie hudodelstva kršenja zakona o dinamitu. Ker je razprava malone isključno tajna, prihaja o njej le malo v javnost. Za danes omenjamo le, da to se takoj o početku rasprave pritožili branitelji aato-žoncev proti temu, da predseduje tej raspravi isti sodnik, kateri je predsedoval raspravam proti .Omladini'. Vsi sodniki insodnijsko osobje so isti, kakor so bili v raspravi proti „Omladini", tudi javni tožitelj je isti (drž. pravdnika nam. Lorens). Branitelji ao odvetniki: dr. Stranski, dr. Baxa, dr. Klumpner in dr. Komer. Razprava konča v ponedeljok ali torek; razsodbo objavimo takoj, ko jo doznamo.
Nomftkl drlavnl zbor odobril jo včeraj trgovinsko pogodbo s Rusijo; odobril je tudi državni proračun. Zborovanje je odloženo do 5. aprila t. I. Rusko-nemika trg. pogodba stopi v krepost dni 20. t. m.
Italijanka poslanika komora odložila je svoja saaedanja do 2. aprila t. I.
Angleika kraljica pripeljala se je včeraj
v Florenoo.
Francoska poalanaka komora odbila je včeraj prodlog poslanca Bourgeoisja sa revi-sijo ustave s 326 glasovi proti 215: vsprejela pa je predlog, da se izvoli senat po sploinem volilnem pravu s 415 glasovi proti 67,
Različne vosti.
Iz Opatija. Reška „Bilanoia" poroča v
svoji itovilki z dne 15. t. m., da so prijeli stražniki v perivoju poleg letoviiča „Angio-lina" dvo „sumljivi" osobi. Joden teh grešnikov imenuje se baje Anton Weimann, a drugi menda Karol Schwars. Oba sta izjavila, d n sta popotovalna agenta z Dunaja, toda nimata ne legitimacijskih pisem niti — densrja. Spremili so zatorej oba v zapor na Voloako- — Zares je čudno, da ta dva „popotovalna agenta z Dunaja" nista razumela svarila, ki brani uhod vendar v štirih jezikih, t. j. v italijanskem, nemškem, francoskem in madjarskem jeziku. Bržkone sta se zlagala, da sta s Dunaja in sta menda od tam kje is Kitajske.
Naučni ministar v Trstu. Danes zjutraj
pripeljal se je z brzovlakom v Trat naučni minister d.r vitez Madejski s svojo soprog«. Na postaji vsprejel ga jo ces. nametnik vitez Rinaldini, poklonil ae mu jo tudi župan dr. Pitteri. Minister se je nastanil v hotelu de la Ville.
Politika straati. Tudi ljubljanskemu
„Slovencu" javljajo iz Goriee — po slogu sodeč je to ista roka, ki je poročata „Primorskemu listu" —, da bode g. posl. vitez T o n k I i tožil urednika „Soča", gosp. Gabr-ičeka. „SlovenČev" dopisnik pravi, da se tega koraka posl. g. Tonklija vesele vsi „polteni" Slovenci in Italijani. Tej trditvi moramo oporekati odločno. Tisti alovenski možje, ki stojć v taboru Gregorčič-Coroninijevem — in takih čudakov je menda ie precej na Goriikem, — se ga gotovo no vesele, a v tem taboru jo morda tudi nekaj „poštenjakov*1. Kar so pa tiče Italijanov moramo le pritrditi trditvi „Sloveočevega" dopisnika — ne, po-polniti jo moramo nekoliko: „poiteni" Italijani se ga res vesele, to je res, ali Mpoitoftl iO bolj 1 S tega staliiČa bode aodil slovenski svfct eventuvalno pravdo Tonkli-Soča.
Ustanovni shod „Kmetijske družbe za ti ž liko okolico" ae bode vriil dne 8. aprila t. I. Kraj in ura zborovanju ae priobčita o pravem času v „Edinosti* in v „Prim. listu".
Opozarjamo že sedaj naie rodoljube, da se potrudijo v ta namen, da se nali ljudje v velikem itevila udeleže tega shoda, sosebno pa tisti, katerim v korist se natanovi ta družba.
„II Olrltto Croato" preseli ae bodoči mesec v Trst. Ker ae nam obeča, dw se bode ta neustrailjivi borilec sa koristi hrvatstva odslej intensivno bavil — v kolikor mu bode le dopuičal prostor — s krivicami, katere trpe tržaiki Slovenci, in bode po takem ob-veičal tudi neslovenske kroge o nalih tožbah, se nadejamo, dn najde v Trstu primerne podpore od atrani našega občinstva.
Iz Ljubljana ae nam piie: Minoli teden jelo se je kopati na staviiči „Nar. doma1 in dovažati raslični materijal sa to monumentalno stavbo. V obče se čuje pa ie sedaj sodba o njej, da bode tndi ta sedanjim ras-meram premajhnega obsega, kakor se je to sadnji čaa pokazalo tudi pri dež. gledališča. Ta sodba ae nam vidi akosi in skoai opravičena. Naj gledajo torej gospodje, ki so na čelu tej stvari, da se posneje ae bodemo kesali! — Prihodnji teden vrlile se bodo pri nas dopolnilne volitve v občinski sastop. Sa li bodo vriile mirno in gladko, to se ne ve, vendar ae čujejo menenja, da bi bito potrebno nekoliko oposicije. Sicer pa nam doueseti prihodnji dve leti obilo sabave, kar ae tiče volilne dAbe. — Gledaliika sezona gre h koncu; da smo tudi letos napredovali na tem polju, ni treba ie poaebe povdarjati. — Kaj več prihodnjič.
Laika kratkovldnoat. „Indipendente" napada pianista g. Forsterjs, ki je koucertoval minulo soboto v Trstu, rekoč, da mu je pač slabo svetoval oni, kateri mu je nasvettval, da isda italijanska in slovenska vabila. Mi sioer dobro posusmo slepo ssgrisenost imenovanega lista, a tolike kratkovidnosti se vendar nismo nadejali pri njem. Ta list pri-naia večkrat prav simpatične dopise s Dunaja, v kojih njega dopisnik stvarno žigosa vlado radi nje postopanja na Češkem; čoski narod smatra on sa narod, kojemu se krivica godi. Vse drugačue misli goji pa o nas Slovencih, katerim se tu dogajajo najhujše krivice. Mi smo mu trn v peti in najrajši bi videl, da bi isginili kar čas noč ras površje ter ae spremenili v Laha. Vsaka najmanjia stvarica mu je dobra, da le more mahati po nas ter sanikati nai obstoj v Trstu. Vse to mu pa nič ne pomaga, kajti veljava Slovencev v Trstu vidno raate — ne bode dolgo, ko nam tudi sasijejo boljši časi v narodnem obziru, ker mera krivic je še prepolna. 8lo-venoi delajo Lahonom v Trstu veliko preglavico ; vso kričanje, preteoje, pretvarjanja resnice že nič več ne velja. Gospdda hočejo biti po sili kratkovidna: s jedne strani nočejo uvideti, da se bojujejo s krivičnim orožjem proti nam; z druge atrani pa ne vidijo, da jim pravo za pravo ginejo tla pod nogami na koriat Nemcev. Dočim se namreč Lahi oholo šopirijo nad nami Slovenoi ter nam ne dopuščajo najmanjše pravice, zaaodajo Nemci najvažnejia mesta v državnih službah in pri drugih podjetjih. Z vzgledi nam ni treba stopati na dan, saj vsakdo lahko sam vid;, ako hoče videti. Mi tudi nismo nevoščljivi našim Nemcem : bodi jim vse, kar jim gre kot avstrijskim državljanom. Ali na nas bi morala vlada tudi nekoliko misliti! Mej tem ko modro skrbi za onih 3—4000 tržaških Nemcev, kojim na ljubo vzdržuje dve ljudski in dve srodnji šoli v Trstu, nimamo mi
siti jedn« osnovne Šol«. Navili« taa dejstvom ae pa tržaAki poslanci Kratijo a nemiko levico, doma ae pn bojujejo proti nam Slovence«. Pri toliki kratkovidnosti ae ni čuditi, da „Indipendente* vidi nevarnost ta laiko narodnost ie v tem, ako slovenski pijaniat napravi poleg laikih tudi alovenaka vabila. Un po1 meno d'intrznsigenza non nuocerebbe.
Družba n. Cirila In Matotfa je od 12. do 28. februvarja prejela te - le darove: Is sapuiiine velikega avojega dobrotnika dr. L. Čučka, i« 1100 gld., torej v vsem 3800 gld ; slavni deželni sbor kranjski je, skrbeč sa slovensko šolstvo ia nadaljujoč avoje plemenito delovanje v tem amiala, odločil dražbi sa I. 1894 oprav veliko podporo 1000 gld; al. uredništvo „Slovenskega Naroda" je izročilo 15. sbirko kroninskih darov, nabrano od 1,— 31. jan., v skupnem mesku 272 gld 60 kr, — Pokroviteljice ao postale: SI. posojilnica v Mariboru (v drugič), ki nam je poslala sa I. 1894 dovoljenega dam 100 gld.; al. možka podružnica v Eranji, ki fe poslala 70 gld meaeca julija 1893 I., ostalih 30 gld. pa aedaj in vas Št. Vid na Dolenjskem. Za sadnjo imenovanih pokroviteljin so poslali vrli Št. Vidski rodoljubi 213 kron, darovali so pa: Več gostov v gostilni g. Kumsteka o rasnih prilikah 76 kron, g. Slivnik podobo av. Cirila in Metoda, ki se je prodala ea 20 kron, gg. dr. Fr. Podobnik 16, Anton Medved 15, Ivan Cebagek 14, Vinko Slivnik 12, dež. sodn. svćtnik V. 10, dr. R. Repi« 8. A. Kunstek 6 kron, I. LavriČ, A. Liberlar, I. Marinčič, po 4 krone, I. Klemenčič po 4 krone, I. Kon-čina, A. Leaiak po 2 kroni, A. Kilefta, I. Kurban, I. KremŠar, A. K'a&evec. I. Kristan, K. Pikel, A. Soliikar, I. Zajec po 1 krono, gospe in gospodične: R Eržen, I. Fortuna, R. Goreč, I. Hribar, N. Kremžar, I. Kristan po 1 krono, Z. Krsnik 2 kroni 4 vinarje. F. Kumstuk, M. Oven, K. Pikel, A. RepiČ po 1 krono, več drugih po 1 krono 80 v., gg. is-ven Št. ViJrtke župnije : I. Poljanec s Krke 2 kroni, A. Adamič is Grosupljs 1 krono, I. Hočevar in I. Tihle s Krke 1 krono. 16 vin. I. Povie s Krku 1 krono. Is g. dr. Ško-fičeve zapuščine imo prijeli še 50 gld. Dalje ao naklonili: SI. poaojilnica v Sinčivesi na Koroikem 20 gld., g. notar Pirnat v Zatičini 16 gld. 44 kr, ki ata jih nabrala g. pošiljatelj in g. Jože Škufer pri predpaatni veselici v gostilni Fričevi v Zatičini od Višnjsnov, Zatieauov in Št. Vidcev; al. posojilnioa v Ka-msniku 10 gld., si. kmetska posojilnica v Tinjih na Koroškem 5 gld.. č. g. Ivan Volk, kapelan v Škocijanu 4 gld. 37 kr, kot dar vesele družbe inč g, župni upravitelj Fr. Bon-celj v Dražgošah 1 gld 70 kr, kot vsakoletni dnr tamošnjih udov družbe sv. Mohorjs. —
Rojaki! da bi ae nas spominjali tako požrtvovalno i drugi javni sastopi, kot se naa al. deiolni sbor Kranjski, da bi nam nebesa naklonila več takih dobrotnikov, kot sta pok. dr. L. Ćuček in dr. Škofic, da bi naše po-druinioo pogosteje se oglaševale kot pokroviteljice, da bi naša mesta, trgi in vasi posnemali vas Št. Vid na Dolenjakem, naši denarni savodi pa vrlo Mariborsko posojilnico, sace-lili bi marsikatero rano pri našem šolstvu, rešili bi Še katero stotino slovenskih otrok in jo ohrsnili veri, cesarju in domovini. V to pomosi Bog t
Vodstvo družbe av. Cirila in Metoda.
Vodstvo „Tržaikega podpornega in bral-nog« društva" oposarja še jedenkrat tem po.
tom vse č. č. društvenike, da bode jutri v nedeljo dno 18. t. m. točno ob 37* pop. v društvenih prostorih letni redni občni sbor po še objavljenem dnevnem rodu.
Volilen shod. Podpisani vabijo člauo „Delavskega podpornega društva", da ae mnogobrojno izvolijo udeležiti volilnega shoda, ki bode v nedeljo dne 18. t. m. ob 6. uri pop, v prostorih „Del. podp. društva* (Via M >liri piccolo bit. 1). Ker gre za blagor društui, nadejamo se obilne udeležbe.
Sklicovatelji.
Vabilo na ljudski shod, kateri bode ju tri v nedeljo dne 18. maroa t. I. v gostilni .AH'Elefante44 (Via Roaaetti). Začetek ub3>/» uri pop. Dnevni red: 1. Volilna reforma in parlament in 2. Delavsko ljudstvo in sooijnlna demokracija. — Zaradi važoega vprašanja o volilni pravioi je dolžnost, delavstva, da ho tega shoda v lastnem inturosu obilno udeleži.
Sklioevatelji. Dunajski podžupan dr. Richter, o kate-rom smo govorili v večernem izdanju št.
32. i due 15. t. m., v v*, t i „Nom-ako-liberalna strank« na Dunaju", vrnil se je v naročje katoliške vere. V četvrtnk sjutraj poročil ae je s svojo soprogo v atolni cerkvi pri sv. Štefanu na Dunaja. Ala so navihani ti „liberalci !*
Štrajk pri .Dunajskim no vsnTramvaju".
Tri dni je tega, kar so ustavili delo vsi slui-niki navedene druŠbe; izgredov aicer ni bilo, toda druiba morala je opnstiti vožnje. Štraj-kujoči namerjali so poslati posebno deputa-oijo k miniatru notranjih poslov, markizu Bacquehemu, toda minister jim je aporočil včeraj po poalancu Perneratorferju, da stori, kar more v zboljšanje gmotnega položaja štrajkujočih, vsled česar ni treba odpuslati posebne deputacije k njemu. Namesto tega da naj odpošljejo svoja sahtevanja pismeno na ministarstvo notranjih zadev in na trgovinsko miniaterstvo. To se je zgodilo takoj.
Madjaronsko nasllstvo. Uradna poročila iz Zagreba poročajo, da je zagrebški vseufii-liščni profesor Aleksander pl. Bresztyensky umirovljen za stalno. Na njegovo mesto pride tajnik deielne vlade in privatni docent d.r Joaip Sitovič. Čemu se je krepkega mola, odličnega snsčaja in temeljitega nčenjaka poslalo v pokoj, — to je uradna tajnost; mends je merodajne faktorje bddlo v oko, da je bil član izvrševalnega odbora združene opozicije P f
Orton ropsrsk napad v Zagrebu. Po noči
od 14. na 15. t. m. napadla sta dva neznana hudodelca g. Karla Sohwarza, vodja sagreb-škega skladišča soli, ko je isti stopil v vežo hiio it. 13 v ulici, kjer Schw*rz stanuje. Je-den napadalec izbil je Schwarsa naočala, da iati ni mogel videti ničeaar več, ker je jako kratkoviden, drugi pa mu ju satianil uata, da ni mogel svati na pomoč. Zahtevala sta, naj jima izroči napadeni ključe blajnice. Ker so je branil napadeni, pehala in suvata sta ga v pisarno, kjer stoji blagajna. Tam je jeden napadalec udaril Schwarzji vso silo s debelo palioo petkrat po glavi, na kar je napadeni, skoro omedlel, izročil kjuče. Tolovaja sta na to avesala svoji žrtvi roke in noge, odprla blagajno, pograbila 20.000 gld. v gotovem denarju in pobegla. NeareČni napadeni leial jo do belega dnd zvezan v pi-aarni. Na njem ni aicer opaziti ran, toda menda je poikodovan na drobu, ali na možganih. — Poikodovani obljubuje 500 gld, na grade dotičnemu, ki bi znal kaj povedati o hudobnežema in pa 10% od denarja, ko likor se ga zopet najde,
Policijsko. Včoraj popoludne prijeli so stražarji v ulici Belvedere nekega Martina Razmana, ker je ponujal po raznih tobakar-nah kolke na prodaj, kateri pa so bili bržkone kje ukradeai. — Včciaj zjutraj sprejel je na postaji jušne željeznice policijski agent g. Šubert 15letnega Oakarja Richterja, pri-šedšega is Lipakega. Oskarjevi stariši obvestili so bili namreč brsojavnim potem tržaško policijo, da jih je „bres slovesa" zapustil njih sinček, prisvojivii si 300 mark v gotovem denarju. Redarji so našli pri nadepol-nemu dečaku rasven denarja — nabit revolver I Rekel je, da je hotel pobegniti v Afriko — menda v vojsko proti črncem. No, za sedaj so ga spremili v ulico Tigor, kjer počaka v družbi drugih „črnih", dokler ne pride srečna ura, o kateri ga spromijo zopet na tržaški kolodvor in od tod nazaj v Lip-ako, kjer dobi od svojega učeta batin zastonj, ne da bi mu bilo treba rabiti revolver.
Sodnijsko. Včeraj je dobil 30-letni posestnik Nikola Castua is Pirana pred tržaškim sodiščem 3 tedne zapora zaradi prestopka proti varnosti življenja, Caatua je namreč pustil due 23. decembra min, i. avoj revolver v svojem stanovanju ▼ Piranu na omari in šel iz hiie. V njegovi odsotnosti vzol je revolver v roko njegov 11-letni brat in pomeril igraje 8u na 13 mesečnega sinčka Častne. V revolverju pa je bila ie jedna kroglja in v nesrečo izproži deček hiteo baš otroku v glavo, da je bil na mah mrtev.
Trža6an — ogleduh. v Parizu zaprli dO to dni 34letnega Josipa Funka iz Trsta, ker je zatožen, da jo ogleduh v službi Avstrije (P) in Nemčije. Fimk je bit žo pred dvemi leti izgnan iz Pa-iza, toda vrnil so je tor ho naselil pod imenom ,Muroquntti, trgovec iz Flo-ronco". Proskrbel si je na to ime, ne zna bo kako, tudi popotni list Ko so ga vpraSnli na policiji, od česa živi, rekol jo, da jo „ume-teljni jahač".
Peskuton samomor v Joči. 30-letnega
m^arakega .pomočnika Mihelangela Bettija zaprli so nedavno, ker se je vrnil » Trst, kljubu temu, da je izgnan iz mest«, Včeraj preskrbel si je Betti v zaporu v ulie< Tig»r per omotov žeplenic, namočil je glave istih v vodi in iapil ta „strup". Stražniki so opazili Bettijev poskus, tor pozvzli zdravnika, kateri ga je spravil izven nevarnosti in ga poslal v opazovalnico, ker Bettiju menda blodi nekoliko v glavi.
Santacljonoloo iznovorjsnjs. Neki član
poljske aristokraoije izneveril je baje veliko svoto 60.000 gldinarjev in sicer na škodo drtiStva upodabljajočih umetnosti in Se nekega drugega društva.
Župnik Kneipp V Rimu. Vse italijansko novinarstvo ae bavi s tem možem is njegovim zdravljenjem. Soaebno pa sedaj, ko se mu je baje posrečilo rešiti življenje kardinalu Monaco La Vaktta, kateremu zdravniki niao vedeti več pomoči. Kneipp je tudi že predaval pri nekem zborovanju, in je zopet avaril pred uživanjem navadne kave in čaja, a priporočal sladno kavo.
Književnost.
■Slovanska knjižnica" — Pred par me-seči srno se v obširnejšem članku bavili s tem novim književnim podjetjem, ki izhaja redno vsako drugo soboto v „Goriški Tiskarni" A. Gabrščeka v Gorici. Tudi vsi drugi slovenski listi pohvalno omenjajo to knjižnico, ki obeta postati za Slovence pravi zaklad leposlovne književnosti. Vedeti je namreč, da izide na leto po 26 snopičev, obsežnih povprečno po 64 stranij; koliko povesti in eploh leposlovnih del lahko izide torej le v onem samem letu, si lahko mislimo. A kolik) se le zn 5, za 10 za 20 let, ako bo imel izdajatelj doati gmotne podpore, da bo mogel nadoljovati svojo započetje ! Vsako leto izide torej več poveatij v tej knjižnici nego bi bilo sploh tiskanih v vaeh ostalih zbirkah na SI »venskem. In vse to le za 2 gld. 60 kr. na leto ali le 10 novčičev za snopič s p o-štnino vred. To je pač tak6 nizka cena, da bi bil« za nas Slovence uprav sramota, ako bi to podjetje propadi i.
Doslej je izišlo Že 12 snopičev, ki so objavili 16 povesti) ia raznih slorsnskih jezikov. V 11. iti 12 snopiču pa je priobčila „Odiseja", katero je slovenski mladini priredil prof. Androj Kragelj. Povest bo dovršena v 14. snopiču. „Odiseje" nismo iti itueli mi Slovenci v celotnem prevodu. Zat6 smo prof. Kraglju iako hvaležni, da nam je v poljudni obliki in beaedi podal to sloveči klasični epos starih Grkov.
O „Slov. knjižnici" se izražajo sernter-tje šo marsikake ielje. Prepričani smo, da uredniitvo se bo po svojih močeh rado oziralo na opravičene želje in da bo skušalo avoje podjetje vedno bolj in bolj popolnje-vati. Toda nemogočih žrtev ne zahtovajmo, *aj se moramo le čuditi, da je sa to eeno in pri dosedanji pičli podpori taka kakoršna je. Uredništvo enakt ga češkega podjetja „Ma tiče SlovanHke" je samo povedalo, da ima 5000 naročnikov, a podaja povprečno le po 48 stranij berila sa enako cono. — To smo navedii v dokaz, kakiS bratje Čehi podpirajo svoja književna podjetja. „Slovanska knjižnica" vam je podala s svojimi dosedanjimi snopiči dokaz, da zusluži vsestranske podpore od stranf slovenskega občinstva.
Najnovejše vesti.
Dunaj 17. Cesar so je pripeljal danes s posebnim vUlcoui ob 0. uri sjutraj iz Cap S. Martina (Muntona),
Praga 17. V današnji razpravi proti morilcem Mrvu obtožil ju državni pnivduik Či-žoktt tudi hudodelstvu pouio'i hudodelcem. Svojo obtožbo proti Križu konča* je a tem, da ju zahteval, naj se obaodi Križ na smrt na vosulih.
Pariz 17. Prod svojim odhodom iz Cap S. Martinu brzujavil jo cesar Curnotu, izražajoč mu iskreno svojo zahvalo na prijazni gostoljubnosti in pozornosti. Carnot se je zahvalil na premilodhiih besedah, zagotavljajoč cesarja iskrenog« sv »jega prijateljstva.
Trgovinski briojavl.
Budimpešta Otrobi „Mtlllur k llloker* gld. 8 H5, Walz gld. 3'8u, „Uisella" gld. 3'75 za col« vagone, kolodvor Buda.
V str Tork !•> marca, /.im* Vi rudeča pšenica
W , ( »liji t* l^n 81), koruz\ II'.	teden
4V ct p. hu*h*l t,>tns kat« t .Km.
OdffS Itf. niarra ' ''»"n, pšenica. koran tr* miren »»•-« •» r* »talno. Ječmen 42 , kopejk r..j,	5:1 65. plenica <ii —tit». -
Budlmpiita. Plenic« m spomlad 7 24 -7 25, za jesen 7 48 -7"4« K<>riua ca maj-junl 496 th> 498
--1 - Ovm za »pomlad 7 08 do 7 OS.
Plenica sova od 77 kil. f. 7,35—7 40. od 78 kil. f. 7 4.%-7-So, o,l 79 kil. t. 7-M-7HO, od nO kil. f. 7 KO -7 «5, od 81 kil. for 7 70- -7 7V R* S'Sft -ft-70; otu* novi R-95 -7 40.
■le^mun «-S5—a-25 j proso 4'10-i NO. Mlačne ponudb.. pAeoice pov,ira5«.*aiijo neznatno. Prodalo no jo i'000 met. »tot. Vreme oblačno.
Praga. Nerallnirani nladkor: mWno. /a marc 1H-80, april I« 70 /. i maj 16 75. Nova roba »ep-trmber 15"8\
Buiimpeit* Špirit, 16.50- 7 -
Kava Sant<n *ood aromu-. marc lO$'50, za juli 98 85, brez posebnega zanimanja.
Hamburg. Santoa 1 avenije za .u.»re f. 82' , maj 81-, aoptumbor 77-50, tr^ miren.
Dunajska bori
Driavni dnl^ v papirja ,
s „ v Hrobru Avstrijska renta v zlatu .	. v kronah
Kreditno akcije , , . , London 10 Lat. . . . ,
Napoleoni......
100 mark......
loO italj. lir ... .
• 17. marca 1894.
včeraj	danea
. . . 98-30	98-80 . . . 98-15
. . . 119-75	l Itf-tio
. . . »7-90	97 90
. . . HHrt HO	:IH"> 75
. . . 124 70	124.70 . , . 9 90' , 9 il! 1 (
. . . G0 95	01 —
. . 4311	43 15
Tržna oan«.
(Cene se raiumejo na debele in s carino vred.)
1'ena »il for. Jo for.
100 K. 175.	177.—
. 182. -	184,—
190 -	192,-
„ 165 —	168.—
„ 182,-	184.-
105,-	107 —
„ 156. —	.58. -
„ 178.	180.-
n 168. —	171.-
« 174. -	178.—
[ 151) —	160.-
„ 154.—	155.-
ff 150. -	161 -
r 136,-	138.-
, 16«.-	17(1,-
„ 157.-	159. -
151. -	152.-
Xava Mocca ......
Ooylon PI n nt. fina , . Perl , . . . Java Malan.; . , .
Portorioco.....
Guatcmala .... Sau Domiiigo • . . Malabar 1'lant. . . .
„ native. . . I.nguajra IMaut. . .
. nalive. . . Sa-itoa iiajtlu..,! . , , sredaju fini . „ arcdajl , , , , ordinar . , . Uio oprani .... „ najfiniji .... „ sr.'dnji ....
SkladHie: Mt. ct. 8^980.
Sladkor ( ontriruzal 1. vr»te .	100 K. 84.50	84.75
Coneansć..........„ 36,—	—.—
v glavah..........„ 37,—	—.—
razkosani..........„ 36.50	87.—
Skladih« : Ml.	ct. 9700.
Blft italijanski fini . . . ,	100 K. 18.50 19__
„ srednji ...	. 17.50	18,—
Japan flnl............„ 17.25	—.—
„ »rednji..........„ —.—	— .—
Itangon ostra..........n —.—	—,—
1..............1S.75	-.--
11............„ 1150	—.—
Fstrolsj tuski v sudili ...	„ 18.45	18.50
v zabojih ud 29 kil.	5.90	6.-
Oljs Italijansko nijtineji . .	100 K. 59. -	62. -
. srodnjellno ,	„ 50. -	52. —
bombalao, amorik. ...	» 82. -	37,—
dalmatinsko............n 3"».—	36,—
Limoni Musinski..........naboj 1.50	a —
Pomaranći , ............3-	5.-
Kaodsljnl Dalmatinski . . .	100 K. 61,-	68.-
* llari............, 67.-	69.-
Plnjoll......................80 -	82,-
Boliil Dalmutineki..... „	—
, Puljeiki...... ,	7.—	7.50
Smokva PuljoAke..... ,	1;.Sj5	11.75
Grško v vencih , . .	12.75	13.25
Sultsnlns ........ „	28.-	32.-
Vamnsrll....................21.—	23-
Oivets.......... „	25. —	26. -
Polsaovk* srednje velikosti . .	30.-	87.—
. voliko..... „	83. —	84.-
, malo ...... „	37 —	38. -
Slanlki v velikih sodih . .	-.-
» v V, . . • •	3.50 Domači prldslkl.
zmol: Koks.........100 K. 9.75	—
Mandolonf...... M	8.75	—.—
svetlorudefi...... ,	9.25	—.—
temnorudočl ..... „	—.—	—
kanarček................—. -	—.—
bohinjski................9.75	—.—
buli veliki ...... „	9,—
, mali....... „	«.75
zuleni, dolgi ..... „	6.75	—
„ okrogli .... ,	6.2.1
mešani, hrvatski .... „	5.50	5.75
„ Štajerski .... „	6.50	6.75
Maslo finu štajersko............»fl. —	98,—
Jsčain st. 10 ..................9.25	9.50
, 8..................9,75	10. -
, 8..................11.25	11.50
Zslj« kranjsko....... . „	n.50--
Baps . ...... . „	4.50	—.—
Krompir, Štajerski . • , . , „	2.60	2.80
Proio, ...........................».—	-.—
L*čz, kranjska..................13. .0	—.—
Spah ogerakl....................41.50	52 —
Xast ogerska..................68.50	59-50
Kava. Kupčija so zavlm'iijo vsle I nolepih vrsti braziljanskega blag^, doil-ga nam sadnjo dni po pu-robrudik .Matlekov.ff' in nOrl >n", kajti treba je Je le pripraviti konsum, da so privadi na te vrati Finih vrsti primanjkovalo je popolnoma, to je isto, kur amo vodnu pror.kovali v svojih poročilih. Srod-njofin ■ in srednja so pu jtko le in j iko neiMste. 1'rodalo so jo v vgjta tedna le 500 vreu tiantoia, «100 vre{ Itio. iiOO vroi Victoria — iz ru/.nih luk je pa prispelo 55D0 vr ć raznih vrsti. —
R'ivoluolja v Hra/.ilijl je koneana Dasi moramo pri znanih prometnih razmerah čakati najma, nje Se en mesec, da se devoi blaga v velikih izvoznih lukah razviju norma no, vendar jo kones r»vo-luoljo zelo vaieu dogodek, s katerim mnra ž < dane« računati trgovina. Naravno je, da so je takoj nekoliko poboljšal brasiljsk' l;uns, kai- upliva tudi na cene.
Hladkur Kupčiji Ao vodno neizrečeno mrtva Večkrat smo pisali o kartelu, včoraj m> pu došlo posamićn • brzojavne vesti, du »e i« »opet posreiilu »kloniti kartel za nov . kampanjo. Mi nism > te misli, dokler no vidimo fakt. Kajti : prvič ni-mo nlčesur čitali, <la bi bilo žu aedaj kake pripravo za obnovljenje kartols, drugač pa je premagati toliko Iclkoč,
•In bodo trebalo — ako uploli pride do tog.» -mnogo <'lian, |.r,dno znp.,t z.'dinijo nem U voljni tovarnarji. In če tuđi	kartela, imeli bodom n
-e vodu« boljlo stališče, kor boa. Irnnsurou na razpolaganje 3—4 čistilnice izven kartel«, k«i..„ lovo napravijo pri tem najboljio kupčijo. Cono /.a celo vagone so Hladeče: v g'uvah (Jtokih), nnvndnn zrno v sodih gll. 3H, v vrečah gld. 'M, lino zrno v sodih gld v vrečah gld. :W, Pile centrifugal Wstf gld. S4 75 Azr gld. 34 50. Kar (NTo-.t milic) pld. :»4 :i7' „ Z. K. R. (Orom-Kunzendorf) gld. 33.75. četvorni Z. K. R. gld 35-5 ', Concasse Z. K. Z. gld, Sfi do 36-U' t.
Kil Precej Jivahna kupčija edino z. italijan-skimi vrntmi valed nizkih ugodnih cen. Japonsko novo blago ho je zakasnilo tn tri teilno iu jo bodemo imeli na prodaji morda še le prihodnji teden. Angleške vrs»ti zanemarjene.
Olje. Po olivnem jako malo povpraševanja, razprodaja bombažnega olja no jo pa skrčila valed znižanja cen. Prodal se jo 350 met. stotov g škogu v »odih po gld. 35 ; HOO mot. stotov Durazzo in Ya-lona, čisto, po gld. 33—31; 120 met. stotov Dulcigno in Antivari, čisto, po gld. 30—31 ; 100 met, stotov dalmatinskega po gld. 35 ; 1001» met. stotov amerikanskoga bombažnega po gld. 32-50 33; 300 met. slotov angleškega bombaž noga po gld. 31 32. Vso s carino vrel.
Južno sadje. Promet z levantinskim spi popolnoma. Prodalo se jo le »mokov, in siccr 121 K) m« t. stot. jedilnih po gld. 12 75 in 1300 mot. stotov suro-gatnib po gld. 11-25 s carino vred. Po limonih in pomarančah jo vodno živahno povpraševanju in s? jo proiialo v toku tedna 2500 zabojev liruonov in 25.000 znbojov pomnranč.
bulica se jo malo podražila. Zahtevo za J. angleško vrsti so sedaj po gld. 23—23-50.
Domači pridelki. In zopet nam ničesn poročati, kajti povpraševanje po fižolu, zolju, prosu in krompirju jo jako neznatno.
Trgovina.
Muka ill otrobi. Moka. V tem tednu prodala sta nekoliko svojega iidelka raznih številk po različnih cenah mlin »Economo* in mlin v StražišČu. Tudi mlin v Oseku prodal jo nekoliko vagonov svojo št. 0 po f. 13.70. •Solkanski mlin prodal jo par vagonov svoje št. 2 po f. 12; o drugih prodajah ne znamo ničesar važnega. Nekoliko kupčije bilo je tudi iz druge roke v raznih številkah po jako olajhčujočih pogojih. O zaključku podražili so nekateri mlini svojo sređuje in nizke številko povprečno za 25 nvč, „Economove" renu so: št. 0 f. 15, št. 1 f. 14,50, št. 2 f. 14. št. 3 f. 13.25, št. 4 f. 12.75, št. 5 f. 12, št. (i f. 11, št. 7 f. 0.50. Cene mlina v Stra-žištiu so: št. A i". 13.25, št. 2 f. 12.75, št. 3 f. 12. St. 4 f. II, št. 5 f. 10.50, št. 0 f. 8.25, Ogrski mlini: št. O od f. 13 50 do 14, št. 1 od f. 12.90 do 13.05, št. 2 od f. 12.10 do 12.1)5, št. 3 od f. 11.20 do 11.HO, št. 4 od f. 10.00 do 11.10, št. 5 od f. 10.30 do 10.80, št. 0 od f. 9.40 do 10.30, Št. 7 od f. 7.70 do 9.10, Št. 8 od f. G.55 do 7.70, kakor je žo vrsta.
Otrobi. Počotkom tega tedna prodal jn „Euonnmo* mnogo lastnega izdelka, katerega pa mora izročiti še-le v bodočnosti, po f. 4.40 do 4.45 z vrečo vred. Iz drugo roko produjal »e je „Miihlcr & Iliicknr po f. 4.80, „Htuki" in otrobi iz Oseka po f. 5 z vrečo vred. O zaključku zahtevali ho ogrski mlini nekoliku več. Tudi „Economo* zahtevni jo o zaključku za svoj izdelek f. 4 00 z vročo vred.
Drobni otrobi so nekoliko boljše. Zahteva se za lovtfntinske f. 3.80, „Ecnnomo" pa f, 4.25 z vročo vred.
Sluiiinn in ninHt. Stališče jo splošno isto, kakor Brno jo opisali v zadnjem poročilu, toda za prodajo proti poznejši izročitvi blaga kažejo kupci mnogo dobro voljo, kljubu temu pa se no vršijo tako prodaje, ker prodajalci pretiravajo nvnja zahtevanja zu april in juni, v katerej dobi ju klanjo končalo in se bode morulo popolniti sedanje zalogo. Kakor poroča „Poster Lloyd", izvozili so v tem tednu iz Pošte in zaklali 5089 prešičov, vpeljali so pa 2150 lahkih prašičev za rejo, tako da je danes v Pešti 139.577 živih prašičev za rojo.
(■overi. Od H. do 14. t. m. prodalo se jo v Trstu klavno živino: 275 volov in 172 krav in sicer 128 volov iz Kranjske, 125 iz Hrvatske, 13 iz Italije in 9 domačih. Plačevali so so : voli iz Kranjske po f. 45—40, iz Hrvatske po F. 43 —44, iz Italije po f. 45—4G iti domači po f, 45—40; domače kravo pa po f. 43—44.50 in iz Italijo po f, 43 — 44 kvintal mrtve vage.
Seno in slama. V tem tednu plačevalo ho je v Trstu seno I. vrsti po f, 4.55, II. po f. 3.45. Slama I. vrsti po f. 3.40 in II. po f*. 2.75 kvintal.
Surovo maslo, jajca ill kokoši. Kranjsko hurovo maslo prodajalo so jo v tem todnu v partijah od 20—30 kgr. po 90—92 novč., v part. od 30—50 kgr. po 80—90 nč., furlansko v partijah od 20—30 kg. po f. 1.04 do 1.08 in v partijah od 30 — 50 kg. po f. 1.00—1.10 kilgr. Tolminsko surovo maslo I. vrsti po f. 1.00—1.10 kilogram.
Jajca na debelo po f. 2.20—250 sto komadov.
Kokoši po f. 1.10—1.35 komad, piš-čuta po 1 25—1.70 por.
Krompir navadni, na debelo po for, 2,90-3.50 kvintal.	(„R. M.").
SVOJO VELIKO ZALOGO
olja iz oliv
priporoča
Enrico qm. Garlo Gortan
via Casorma i Tret (naepr. pivarni Filsen)
Posojilnica in hranilnica v Kopru; Škropilnice in žvepljalke
uknjižena zadruga z neomejenim poroštvom
'Zadružniki se poživljajo k obrni skupščini, katera ho bo obdržavala v Kopru, dne 1. aprila 1894 ob lu. uri predpoludne se sledečim dnevnim redom:
1.Poi	'ocilo odbora o delovanju zadruge leta 1893.
2.	PoroCilo nadzorstva o računih za leto iNO.i.
3.	Volitev odbora in nadzorstva.
4.	Slobodni predlogi.
Opombo. ('e 1. aprila ne prido k skupščini najmanj četrti del zadružnikov (§. 31 zadružnih pravil), obdržavala so bode ista dne 8. aprila ob 10. uri predpoludne z istim dnevnim redom brez ozira na število navzočnih zadružnikov.
Ko p o r , 16. marca 1894. _ Odbor.
Istarska Posojilnica n Poli
registrirana zadruga na neograničeno jamčenje.
Zadrugari pozvani su na treni redovitu skupštinu, koja će biti na uskrsni ponedjeljak 26. ntnrča 1894.
u 10 sati prije podne u velikoj dvorani „Čitaonice" u Puli (Skracinova palača blizu Portaurate.)
Razpored s
1.	Izviosće i obračuni za god, 1893,
2.	IzvieŠće nadzornog odbora.
3.	Odluka o porabi čistog dobitka.
4.	Izbor starešinstva, nadzornog odbora i družtvenog suda za vriemo do četvrte redovite skupštine.
">. Što koji predloži.
Opazka. Na skupštini treba tla je zastopana barem jedna desetina svih zadružnih dielova. Svaki zadrugar može ovlastiti pismeno drugoga, da ga zastupa na skupštini. — Kroz 8 dana prije skupštine jesu svakomu zadrugaru na ogled u pisarni dra. Laginje zadružni računi za go-(lillU 1893.
Pula, 12. inarča 1894. __StareMnntvo.
SVOJI K SVOJIMI
V novi prodajalnici ftizlij;
Alojsa Vesel v Trstu, ulica Ituniera
veccliia ht. t, je n.-iprodaj najflnojo lilago po ugodni ceni. Sladkor, kava, riž in ' moka vedno sveza. Olje najlimij, domačo in fino. Testenina v velikem izboru kolikor napolitanakn tolikor dotnača jako dohru.	(26)
Gostilna „Al Taletfrafo",
Piazza Dogana St. H toči istrsko vino po 28 nvč. belo po M nvč, V družine po 26 nvč. od leđnoga litra vifijo. Izborna kuhinja. Hprej majo se naročila n a o 1» o d o i n v o č o r j e po zmornih cenah. Podpisani ho uadoja toroj, da ga bodo gostje obitavali v velikem itovilu. 211-5
Udani V. L'ovacicli.
v ulici Ma-donina fit.
Gostilna Ivana Trevna ...........„
29. bo priporoča Hlovonukomu občinstvu v obilon obisk. Točijo ho zmirom Izvrstna istrska in okoličan-Hka vina po najniftjl coni. Točna pontreMia z gorkim! in mrzlimi jedrni.	2-52
JUSI|J I Dl IUI, Vecchia st. 1. prodaja in popravlja uro po nizki coni. Priporoča ho hIuv-liomu občinstvu.	5-52
Porto t -,rar v 'lrt,tu> v'ft Mmla
uan flAhAlalr Via Bsnvenuto it. I v Trstu
ivail ucucian, jtllft zn[OBo vHiikovrstnoga jedilnega blaga, katero prodaja na drobno in debelo kolikor v mentu toliko na deželo proti povzetju. Priporočajoč ho hI. občinstvu zagotavlja puntano in voBtno postrežbo.	2—52
Gostilna „Pri lepem razgledu"
Hregorjn Peliovina pri hv. Alojziju ho priporoča ni.jtoplejo Hlnvnemu občinntvu, Toči ho prav dobro
črno vino po 38 nvč. liter.
(20)
Jak. Klemen
TRST
SS®" Via S. Antonio St. 1.
priporoča čostitiin svojim odjemuikom in slavnemu občinstvu
svojo voliko skladiSčo blaga za prihodnjo Rpomlad in polotjo, to ju bliigo za moško in gospo, perkalj, svilnate ruto raznih vrHt h franzaml nli broz njili, srajco za turiste, nJAgoru-porilo. bomhaine in volneno jopice, uio/ke iu žeimko bole in barvano »rajce, m o i ko ovratnike, bogato zalogo zavrainie na izbero, deinike in solnčnike, perilo, platno, musolin, koto-lonino, bombažne, barvane tkanine, ki ho morejo prati, bombažno hi kuu za ninžko, rokovice iz švedskega sukanca in svile za uožko in gotps, rokovino iz sukanca po Avedski negi, tvarine za obrobijonje v bogati izberi, posebnoHti za ženska AoUka ročim dela. Vsprejemajo hc naroČila v vseh teh predmetih ter ho zagotavlja točna iu vohIihi postroiba.
iniinirja Zivioa.
Vsake vrste stroji za kmerijstvo in obrtništvo, motori (gonitelni stroji) na par in s petrolijem, pumpe (ne s alke) za rabo pri hiši in za vsako drugo potrebo, revij iz železa, bakra, platna, kavčuka (gume), in pipe, vso kar se potrebuje pri strojih, med tem tudi olje za mazilo se dobiva zmiraj v zalogi tvrdke
Schivitz &. Comp.
i (Živic in družb.)
v Trata, ullo« Zon tet S.
pivovarne bratov
Rolnlnghaus v Steinfeldu — Gradec
pri
156
A. DEJAKU, junior, v TRSTU
Via. degli Artiitl št. 8,
zastopnik za Primorsko, Dalmacijo in Levant,
ponuja p. n. goatilničarjein v Trstu in po okolici staroanano Htoinfoldsko eksportno (Kxport), ožujsko (Mftrzen) in uležano (Lager) pivo, tako v sodih kakor po steklenicah, pod ugodnimi pogoji.
Konj na prodaj
4 leta star, 153/4 pesti vigok, dober za vse, vozi sam in 8 parom, lope nošnje in dobre krvi. Barve je kostanjevorujave. Kje? pove uredništvo tega lista. (»)
Pr. Iv. Kvvizda
c. in kr. avstr. iu kr. rum. rtv. založnik, okrožni h-km Kurni<uburff, 0nnaj.
JSftc
Se l nl>i 4» trt v uuiogili lile-vili, kuilai- krti tu- nf »mm-t njo Je/tU, kadur iinujo *talni prrhitvti, v HVrlio xbuijinnjn ntlrkn In iIn k r ur I< lilijo p n f mivka.

KWIZDIN
Korneuburiki redilni praiek za živino
osobito konje, rogato živino in ovce Cena škatlji 70 kr., polovici skatlje 35 kr.
CJLAVNA ZALOGA: okrožna lekarna XII	Kornenlinrg, Dunaj
Piiz.ilI j'' mi zgornjo vuTHtvi-iio ziiiunko iu zahtevali Izročilo
KWIZDIN
Korneuburiki redilni praiek za živino.
Gostilna „Ali* antico moro"
v ulici Solitarlo št. 19.
toči izvrstna vipav.ika črna in, bula vina iz prva-ških vinogradov in krnfika iz Škrbino. VipavHka po 82—40 kr., kraiki toran po 40 kr. liter. I
Nadejam se, <hi me slavno občinstvo, ravnajoč so po izruku ,Svoji k svojim* počaHti v obilem Številu.
4-20	Anton Vodopivec.
G. kr. dvoran lakarnaj
Ivana Hizzana
VIA CAVANA V TRSTU,
Podpisani naznanja si. občinstvu, da je prevzel gori omenjeno lekarno od dodičov pok. Benedetts Vlaoli-Miniussija, priporočajoč ho najtoplojo in ob-Ijubljujoč nalatično postrežbo z umorjenimi cenami. Članom J)elalskogit pedporuoga društva* pa naznanja Se poseboj, da mu jo odbor latega dovolil sprejemati rocopto od njih v slučaju, nko njim takAne društvena zdravnika predpišeta. Za siuenjno lokarsko potrebe so priporoča
104—»0	Ivan MIzkiiii.
Gostilna MAlla Citta di Vienna"
Pinzza Cnserma h. flr. 2, (zraven Tisknrno Dolenc) toči teran I. vrsti iz prvih klotij iz Knzolj in Avberja po 4» nč. litor, kakor tudi istrsko vino sproti in za domačo vporabo, — G r a i k o pivo, izvrstna kuhinja (italijanska iu ncinSka) po jako umoHtnih cenah. — Priporoča se al občinstvu (101)	Ant. lit oi etlani.
DROGERIJA
na debele in drobno
G. B. ANGELI
TRST
Cono, Viazza ddle L«<jna 1. Odlikovana tovarna čoplčev.
Velika zaloga oljnatih jhr.rv, lantui izdelek. Lak za kočijo r. Angteikega, iz Francijo, Nemčije itd. Volika zaloga lini h barv (in tuhetti) za slikarje, po ugodnih conah. — Lenk za patkote in pode.
Mineralne vode
iz najbolj znanih vrolcev
kakor tudi romanjsko žveplo za ž'/e-pljarje trt. io4-ss
Zdravnik 13-48
Dr. M. Lukšić • Nižetlć
ordinira od 3-4 popol.
via Madonna dal Mare 2, II.
(V slučaju potrebe tudi po nofi).
„Tržaška posojilnica in hranilnica"
(ragistrovana zadruga z omejenim poroitvom) Via Molin Piccolo it. 1. I. nadstropje.
Daje posojila na monjico, na intabulacijo in zastavo vrednostih papirj. t proti •"/„ obrestim. Od hranil-nih ulog plačujo po 4l*/0 obresti. Uradni dnevi so : Vsaki dan od 9, do 12, ure dopoludno, in vsaki po-nodeljek, sredo in četrtek od 3. do 5. ure popoln-dne. Izplačuje h« vsaki ponedeljek od 11. do 12, ure dopoludne, in vsaki Četrtek od 3. do 4. ure popoludno. Olavni deleži veljajo po 200 kron. Zadružni doloii se lahko plačujejo v mesečnih obrokih po 1 gld. ter znan« vnaki dolež 10 gld.	1—2«
Tinct. capsici compos.
(PAIN-EXPELLER) se prireja v Rlohterjevi lekarni ▼ Pragi
(v zalogi odlikovane lekarne Praxmarer v Trst«, P. Ornnde) obče poznano bolečin« ublažujoče drgajanje, dobiva se po večini lekarn v steklenicah po gld. 1.20. 70 in 40 kr. Pri kupovanju treba biti previdnim in jo vsprejeti le take steklenice kot pristne, ki so previđene s .sidrom" kot varstveno innmko.
Osrednja razpoiiljalnica: Richter's Apotheke z. Goldenen L6wen.
Prag.	i-44
POZOR X
svojo v via
Nuova
Podpisani priporoča it. 27 ležečo
trgovino
z manifakturnim blagom
(prej Ivan Milič) ter da v istoj prodajam raznovrstno volneno blago, kakor tudi lldano in volneno ribe«
M-8ft	M* Mil '
„Kupuj pri kovaču In ne pri kovičetu tu
pravi star- pregovor.
To velja po vsej pravni za moj zavod, kajti le tak') volika kupčija, kakor&na jo mojn, ima /bok gotovega plačevanja velikanskih množin blaga, in drugih prednosti, cene siroiko, kar jo slednjič v kurist kupovalcu samomu.
Krasni vzorci zasebnim odjemalcem ffrati* in franko. — Bogate zbirke uzorcev, kakor ho nikoli, za krojače nefrankovone.
SnoviJ za obleke.
Peruvien in dosking za velečastlto dii-liov8čluo, predpisane snovlj za uniforme c. k. uradnikov, tudi za veterane, ganile«, telovadce, livreje, suknjo za biljard in igralne mize, preproge za vozove, loden, tudi ne premoč-Ijiv za lovske suknje, snovij, ki ne dajo prati, potni Ogrtači od gld. 4 do 14 itd.
Ceno, primerno, pođteno, trajno, čisto volneno sukneno blago in ne dober kup cunje, katere veljajo komaj odškodnina za krojača, priporoča
BRNO <ftV,,t' M^cbostoi-)-
Največ« zaloga tovarnilkoga sukna v vrednosti '/, milijor.o goldinarjev. — PoAilja »e le po
postnem povzetju! Korospondoncija v nemškem, čeakem, ogrskem, poljskom, italijanskem, francoskem in anglei-kem jeziku.	(24)
Vozni listi in tovorni listi v
Ameriko.
Kraljevski belgijski poitni pnrobrod „RED STEARN LIN1E- iz Antverpena
direktno v
Nev Jork & PMladelijjo
konRRHijonovana črta, od c. kr avotrijake vlade. Na vprašanja odgovarja toćno : kon-cosijonovani zastop >>0 — 1
„Red Star Linie"
na Dunaju, IV Weyringergus«o 17 ali pri
Josip-u Strassor-u
Studt - HureAii & coiutnorciolor Correspon-di'iit der k. k. Oosterr. Stiiutsbaliuou in
Innsbruck.
Lnatnik politićno druStvo .Edinost". — Izdavatelj in odgovorni urednik : Mllks Cotifc. — Tiska Tiskan a Dolouc v Trstu.