večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja, vsak dan razen nedelj in praznikov ob 5. uri zvečer«
j re n* *vo *n uPrAvn^*vo: Kolodvorsko ulico itov. 15. — Zurodnikom so moro govoriti vsak dan od 11. do 12. uro. — Rokopisi so no vračajo. — Insoratl: šostatopna potit-vrsta 4 kr., pri veokratnom poaav-an dajo se popust. Velja za Ljubljano v upravništvu: ca celo loto 6 gld., za pol lota 8 gld., za četrt lota 1 gld. 60 kr., na mesec 60 kr., pošiljatev na dom velja mesočno 9 kr. več. Po pošti velja za celo
loto 10 gl., za pol lota 6 gld., za četrt lota 2 gld. 60 kr. in za jedon moseo 86 kr.
Štev. 101.
V Ljubljani v torek, 5. maja 1885.
Tečaj II.
Mir.
Od kar je na afganski meji nastal med obema mogočnima rivaloma na azijskem pozorišči prepir zaradi neznatnega koščeka zemlje, trepetala je vsa Evropa v strahu, boječ se, da iz male iskrice ne nastane uničujoč požar, da se ne izcimi iz malega prepira svetovna vojska. Ta strah množil se je od dnč do dn6, in ko je ob bregovih reke Kušk prvi grom topov pretresel zrak, ko je prva kri pojila ondotno zemljo, polastilo se je vse Evrope še večje razburjenje, in nada, da se prepreči strašen boj, da se mirnim potem pride do spoiazumljenja, bila je od tistega dnč skoro po polnem izginila. K temu so pač pripomogla mnogo poročila, ki so od dn<5 do dn<5 prihajala iz krajev, ki so imeli postati bojišče, poročila, ki so bila mnogokrat malovestna in celo neresnična. Džt, cel6 izjave angleških ministrov zbornici nasproti niso bile vselej primerne dejanjskim razmeram in »o celo zadevo premnogokrat slikale temneje, nego bila. Da si je vsled tega prebivalstvo v svoji (i°mišljiji nevarnost predstavljalo še večjo, da je P° časopisih	se čitalo res uže od različnih	bojev,
1 8e	nikdar	bili niso, je umevno.
Sedaj pa se preklicuje marsikaj, na kar se je še	zadnje	dni trdno verovalo. Trdilo se	je,	da
so se	Rusi pomakuili do Meručaka naprej, a	od
ugležev pripovedovalo se je, da so zaseli Port amilton v japanskem morji. Vsled najnovejših poročil ni na vsem tem ne pičice resnice. Raz-urjenje, ki je bilo zaradi tega nastalo v obeh
fe ZS’ b,'vr.tist0 btczI>«l'ct"'0. I« »ko 86 je
P ihai. »d.? 6'"1 '“0m 80,oril° ultimatoma, P"»toli. ob Temzi i„ Nevi ,a tidilo, da je mir zagotovljen.
Listek.
Inštruktor.
(Prosto preložil J. Bedčnek.)
(Dalje.)
»Dušan, niste, pustite me!“ pravi Grozdana. »Koliko pa daste?"
Orozdana^^Itero0^’ Se,bi5ni’“ kre&a 6a
dorastli fant6 t {	°	J	°!	JG J6dVa P°lu'
vganjai.	danes	svoje	burke pri njej
»V mojih pesteh of • mi »'fesa ne oblini . m ne i>!Pustim vas> če
"Ja* Pa pravim 1 ^ Ji maH divjftk'
hočete Hn 1.	me pn teJ Pri& izpustite,
da ne bom huda na vas.“
^usan se ošabno posmehne.
»ženskih slabost ne smete nikdar zlorabiti11 pristavi prijazno, a vender določno doktor, katerega je deček že le sedaj opazil. Takoj je izpustil Grozdano ter svoje rujave oči osupnjen vanj uprl, češ: čegav si pa ti?
„Gospod doktor Nikolič," p ravi Darinka bratu, »došel je ko te ni bili doma *
Ravno gori omenjena neresnična poročila sicer, ki so toliko časa vznemirjala svet, kriva so, da se ta včst ne pozdravlja z istim odkritosrčnim veseljem, kakor bi zaslužila. Z isto pravico, kakor se mora dvojiti o istinitosti vseh boj in vojsko napovedujočih poročilih, sme se na videz dvojiti tudi o tej najnovejši veseli včsti. In vender zdi se nam, da se sme ta včst z večjim zaupanjem sprejeti, nego vse prejšnje. Nikdar nismo tajili nevarnosti, ki je res pretila, nikdar nismo bili preoptimistični v svojih pričakovanjih, a vender nismo bili po polnem zgubili upa in nade, da so stvar zopet na bolje obrne. Nismo si mogli misliti, da bi možje, ki stojd na krmilu vlade v Londonu iu Petrogradu, zaradi malih diferenc, ki so bile nastale med njimi, hoteli si nakopati tako odgovornost na glavo, kakor bi si jo i lahkomiselno pričetim bojem nedvojno nakopali bili. Ako se stvar hladnokrvno razmotriva, ako se premisli, kake interese imate obe državi, da se obrani mir, ne bode se zdelo čudno, da se vender uže enkrat poroča o miru. Da bi Angleška ne imela pri taki vojski nikakega dobička in da bi prej ali slej bila omagala, je jasno. A tudi Rusija, če si je še tako v svesti svoje moči, če si je še tako gotova konečne zmage, mora biti bolj vesela miru, nego vojske s tako vlastjo, kakor je Angleška, ki ji, če drugje ne, na trgovini lahko neizrečeno mnogo škoduje.
Povsem naravno je tedaj, da se čuje naenkrat od obestranske popustljivosti in pojenljivosti. Vpraša se sedaj le, v kaki zunanji obliki se bode sporazuinljenje obeh držav pokazalo. Pripoveduje in brzojavlja se o posredovanji tretje moči in imenuje se z gotovostjo kralj danski kot oni, ki bi imel izreči svojo razsodbo. V resnici bi ravno kralj
„Moj novi mentor toraj,“ povzame deček skoro zaničljivo iu vender je bilo videti, da mu oseba mladega doktorja silno imponira.
„Da novi vam mentor, ki vam bode pa rajši Pilad, ako bodete hoteli. Le od vas bode zavisno, ali vam bodem samo učitelj, ali pa tudi prijatelj ob enem. Volite si poslednje, ker se nadejam, da bi bilo bolje za oba.“
Tako govore;', podal je mladi doktor dečku krepko svojo desnico.
Deček se nekoliko obotavlja; notranji glas pa mu pravi: „sezi“. Z obema rokama zgrabi za podano mu desno doktorjevo ter pravi:
»Nadejam se, da sem dobil svojega moža; če me hočete za prijatelja, evo me; jaz vas hočem, toda za resnico, ne za kratek čas!“
Doktor se nasmehne; »tudi meni je prijateljstvo jako sveta reč!“
»Prav tako, vse vam bom storil, kar bodete le zahtevali od mene. Vaši predniki so me vsi tožili, da ne vbogam. Vas bodem pa vse vbogal, ne da bi se vas bal, drage volje, le za to, ker se mi čisto drugačen zdete memo onih vaših prednikov." nIako se tudi spodobi",pristavi doktor, »nik-
danski bil pred vsem poklican, tu posredovati, kajti kot tast ruskemu carju in ob jednem angleškemu prestolonasledniku je na obe državi po rodbinskih vezeh jednako navezan in nobena izmed njih ne bi mogla biti nezadovoljna z njegovo razsodbo, nobena stran ne bi mogla misliti, da se je razsojevalo pristransko.
Sicer je to uže sedaj gotovo, da se Rusija temu posredovanji nikakor ni udala pod istimi uveti, kakor je Anglija od začetka želela. Temveč se bode baje ves dogodek ob reki Kušk pustil na stran. Da bi se od strani ruskega carja generalu Komarovu izreklo nezadovoljstvo zaradi njegovega postopanja, o tem danes več govora ni. Ko bi bila Anglija pri tej zahtevi ostala, potem bi se pač tudi danes še o miru govoriti ne moglo. Vender angleška vlada je o pravem času še prišla do pravega spoznanja in je odstopila od terjatve, katere bi Rusija, zlasti pri teh za njo ugodnih razmerah, nikdar ne bila mogla sprejeti.
To pa, da je Rusija sploh uklonila se želji Angleške, da je, kakor poroča najnovejši brzojav, vsprejela načelno izrek razsodišča, kar gotovo pred vsem le Anglijo reši prevelike zadrege, je zopet nov dokaz miroljubnosti ruskega carja. —
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Volitveno gibanje postalo je v vseh pro-vincijah, kjer so bile razpisane uže volitve, zel6 živahno. Najpozneje razpisale so se volitve v Dalmaciji, še le pred kratkim. Volitve v državni zbor vršile se bodo v Dalmaciji v kmetskih občinah dnš 8. junija, v mestih in trgih -dn<5 10. junija, dnč 11. junija v trgovinskih zbornicah
dar ne bodete doživeli, da bi vas se silo priganjal k temu ali onemu. Vsak človek ima svoje osobno pravo, in tega vam ne bodem nikdar zanikal."
„Oh kako lepo se bodeva vjemala. Kaj ne da bodete z mano tudi telovadili, plavali, jahali in borili se?“
»Kaj pak da, in še kako rad, toda vse ob svojem času!"
»Da, da, kajti učiti se mi bode tudi treba, in še koliko. O verujte	mi, da	se	prav lehko	učim,
samo če se hočem.	Danes	imava še čas,	in da
bodete videli, da vas	imam rad,	hočem vam razkazati svojo okolico."	Rekše	se	ga oklene	hoteč
ga odvesti.
»Prvo pravilo v olikani družbi, Dušane, glasi se: obnašaj se dostojno! Vi ste se pa uže poprej obenj spodtaknili. Vrlo nedostojno pa bi bilo gledč dam, ko bi se midva brez njinega dovoljenja odstranila."
»Res je tako", pristavi Dušan, »ali kaj “
»Nobenega kaj,"
»Ostaniva toraj!" premaga se deček — in to prvokrat v svojem življenji.
in dnč 13. junija v veleposestvu. Hrvatje hotd si ohraniti vse do zdanje mandate, s Srbi združena avtonomna stranka pa si hoče pridobiti nekaj sedežev. Agitacija pričela se je na vse moči od obeh stranij.
Ogerski državni zbor pretrgal je z ozirom na deželno razstavo za nekaj dnij svoja zasedanja.
V JPešti vršilo se je v soboto slovesno otvo-renje deželne razstave, pri katerem je bil prisoten cesar in cesarjevič. Ogerski listi pišejo o tej deželni razstavi z velikim zadovoljstvom; vsi gojijo nadejo, da si bode Ogerska pridobila zopet dobro ime ter pokazala svojo industrijelno moč. V nedeljo dopoludne ogledali so si cesar, cesarjevič, cesaričina in nadvojvodi natanko razstavo. Cesar izrazil je večkrat svojo zadovoljnost o sijajnem vspehu.
»Pokrok" pozivlje na Dunaji živeče Čelie, naj ne oddado svojih glasov za protižidovskega kandidata, čehi ne morejo hoditi po poti anti-semitovskega kandidata. Dasi Židje najstrastnejše delajo proti češkim interesom, vender se Čehi ne hotč pridružiti antisemitom, kajti »mi zametavarao antisemitizem, socijalni in verski".
Tuje dežele.
Italijanski listi svetujejo, naj bi se razpor med Anglijo in Rusijo izročil razsojevalcu. Angleška naj ne zahteva od Rusije nemožnih rečij, Rusija pa naj od svojih zahtev nekoliko odjenja.
Iz Pariza se poroča, da se je sklenilo, da se najhujši socijalisti Krapotkin, Louise Michel in drugovi pomilostijo. — Včst, da hoče vlada staviti zbornicama predlog, naj se članovi družin, katere so v Franciji vladale, iztirajo, ni istinita.
Razmere med Francosko in Kitajsko so se poravnale; Kitajci zapustili so Lang-Son in s tem je spolnjen glavni pogoj pogodbe. Francozi vender nadaljujejo vojne priprave za akcijo v vzhodni Aziji.
Slednja poročila o razmerji med Anglijo in Rosijo glasijo se prav miroljubivo. Ruska vlada sprejela je predlog angleškega kabineta, naj se zadeva o kršenji pogodbe z dne 17. marcija izroči razsojevalcu. S tem postal je položaj zopet ugoden, in nadejati se je, da se ne bode vnela med obema državama vojska. Preiskava bode pokazala, da se ni kršila pogodba, meja določila se bode v ruskem zmislu, in vprašanje gledč Indije odložilo se bode zopet za nekaj let.
V Grški prestana je ministerska kriza. Sestavil se je kabinet Delejanis, kateri je prevzel tudi vnanje poslove in finance. Ministri so dnč 1. t. m. prisegli.
. Iz Suakima se poroča, da je Osman Digma pričel zopet v polni meri svoje delovanje ter na-
vdušuje svoje pristaše. Goji se vender nadeja, da se bode kmalu posrečilo, dobiti Osmana Digmo živega ali mrtvega v roke.
Dopisi.
Iz Kranja, 4. maja. (Izv. dop.) Včerajšnja veselica na korist tukajšnje podružnice društva »Rudečega križa" obnesla se je povsem v občno zadovoljnost in je vse pričakovanje presegla. Točke koncerta izveli so naši domači gospodje in dame z zares dovršeno umetniško spretnostjo in vsaki sledila je zaslužena burna pohvala. Posebno do-pala je med ostalimi točkami od g. Parme komponirana in naši podružnici blagovoljno poklonjena polka »Vse je rešeno", katera se je morala vsled gromovitega odobravanja in ploskanja nič manj nego trikrat ponavljati, in tudi gospa P. žela je za njeno izborno petje, mnogo pohvale.
Domačega, deloma pa tudi tujega občinstva sešlo se je toliko, da so bili čitalniški prostori, koje je gospod B. zelo okusno ter večeru primerno ozaljšal — prenapolnjeni.
Po končanem koncertu trajal je ples, pri katerem je sekstet domačega pešpolka sviral, pozno v jutro. Vse vršilo se je v najlepšem redu in slišati je bilo mnogo izraženih Željk, da bi se tako zabavnih večerov v prihodnje še kaj priredilo.
Vstopnine nabralo se je nad 230 gld., od ko-jih se bode po odračunjenih troških lepa svota v blagi namen izročila. Gospodje in dame pa, ki 30 sami sebi naloženo nalogo izvrstno rešili — so na tako lep vspeh lahko ponosni in najtoplejše zahvale odborove zagotovljeni.	—d.
Razne vesti.
— (Kraljev potomoc v oskrbovalnici.) Dunajska občina ima sedaj skrbeti za lGletnega mladeniča, ki jo pravi potomec ogorskega kralja Belo IV. Pomrli so mu bili uže. zgodaj stariši in jo bil odrojen zaradi toga v cesarski sirotnišnici. Kor so bili njegovi stariši pristojni na Dunaj in ker je tako bolehen, da ga niso mogli dati učit kakega rokodelstva, so tedaj tudi sam preživiti ne more, prisiljena je bila dunajska občina, sprejeti ga v oskrbovalnico. Po listinah je dokazano, da jo revež pravi potomec kralja Bolo IV., ki jo vladal lota 1270 na Ogorskem. Ogerska vlada so pa ne briga mnogo za tega potomca jednega nekedanjih ogorskih kraljev, kajti, dasi so jo užo večkrat povprašala, bi li ne hotela kaj storiti za ubozega kraljevega potomca, kakor tudi za obč njegovi sestri, niso od ogerske strani do sedaj v tej zadevi nič storili.
— (Ljudsko gibanje v Londonu 1. 1884.) Prebivalstvo v Londonu štelo jo 1884.1. 4 019 361 duš. Rodilo se jih je 137 485, kar da povprek na dan 370 rojstev. Umrlo jo 83 051 ljudij, tedaj povprek vsaki dan 223. Iz tega sledi, da je bilo 54 457 ljudij
več rojenih, nego jih jo umrlo. V otročjih letih umrlo jih jo 21369, tacihpa, ki so bili staroji nego 60 let, umrlo je 17 057. Ponesrečilo in pri tem smrt našlo je 2958 oseb. 13 620 umrlo je na nalezljivih boleznih. Kar so porot tiče, štele so se to zadnjikrat v lotu 1882. Tega leta praznovalo se je 35 612 žonitovanj. Manj kot 21 let starih bilo jo 1944 ženinov, a 6753 novost. Tacih mož, ki niso znali svojoga imona podpisati, bilo jih jo 2426 mož in 3415 žen.
—	(Nevsmiljona mati.) Delavka Barbara Schafbock iz Jodlersdorfa stala je to dni pred izjemnim sodiščem v Kornouburgu, pri katerem so jo imela zagovarjati zaradi hudodelstva uboja. Obdolžena jo bila namreč, da je s svojim triletnim otrokom v eno m« tako grdo ravnala, da jo vsled toga umrl. Neusmiljena mati svojega deteta ni samo grozno pretepala, ampak ga je tudi na ta način mučila, da ga je posajala na lonec, kateri je bil napolnjen z živim ogljem. Obdolženo spoznali so za krivo ter obsodili jo na dvanajst lot hudo joče.
Darinka to nenavadno izpreraembo opazi in pravi: »Tako izredno premagovanje samega sebe je vredno tudi izbornega plačila, in zaradi tega, gospod doktor, podelim vama obema odpust."
Poslednji prikloni se smehljaje deklicama in takoj ga Dušan odvede.
Ko sta se za grmovjem zgubila, Grozdani za-žare oči: »Ta doktor je zlata vreden!"
»Z dvema besedama vkrotil in pridobil si je Dušana, kateremu poprej noben izgojevatelj ni bil kos!"
»Doktor pogledal mu je takoj v prvem trenutku v njegovo dušo!" pristavi Darinka.
»Da, da, pa tudi njegova impozantna oseba. Nisem še kmalo videla moškega, ki bi se mi bil tako zazdel. Vsaka ped na njem je kavalirska."
»Meniš?" odgovori Darinka nekoliko zmedeno.
»Domu mi bo treba. Ivo, vem, da je uže na-pregel in mama bi bili jako nevoljni, ako bi več časa izostala, kakor so mi dovolili." Obojica korakala je proti gradu.
•*
* *
Pozno na večer tistega dnč sedel je mladi učitelj Dušanov v svoji sobi in pisal. Skozi od-pvta okna raznašal uau je laban večerni vetrič
duhteč vzduh, izraz tisoč in tisoč pozdravov v sladkem spanji zibajočih se cvetlic po široki sobi, katero je veliko zeleno pregrinjalo od nekoliko manjše spalnice njegove ločilo. Nikolič je pisal: »Kakor sem ti obljubil, pišem ti edinemu in pravemu prijatelju, ki ga imam še na svetu, takoj prvi večer iz kraja, ki mi jG za novi svoj delokrog odločen. Kako čudno zdi se mi vse! Bog vd, ali bom več časa kos položaju? Moram mu biti! in to naj mi bo zadosti. Prav si imel, ko si mi pravil, daje Svetličeva rodovina še nekak medel ostanek tistih boljarjev, kateri ob vsaki priliki brezobzirno s svojim grbom ropotajo. Ne rečem, da mi stara dva nista bila zadosti vljudna, ne, sprejela sta me jako prijazno, »hrena" je bilo toliko, da ga še sedaj čutim. Kakor veš, gibal sem se sam zadosti dolgo v takih krogih in natanko poznam vso tisto neslano ošabnost in ničevo mogočnost, s katero se ljudje te vrste ob vsaki priliki v dotiki s plebejci tako radi ponašajo. Malo je manjkalo, da mi nista razdražila moje sarka' stične žile! Tem bolj iznenadila me je pa domača hči Darinka. Dragi moj, kako dekle! Oj da bi jo videl, kajti dovršena podoba helenskega klasičnega ženstva je — in vender — o budalasta
Domače stvari.
— (I mo no vanjo.) Nj. veličanstvo cesar imuno-val je finančnega svčtnika Proba Fabri zija finančni® nadsvetnikom v okrožji primorskega finančnega ravnateljstva.
— (Odlikovanje.) Nj. voličanstvo cesar izvo-lil je nadzornikoma telegrafsko napeljavo Ivanu Is toni ču v Postojini in Antonu Ressmaunu v Trstu podeliti sroberni zaslužni križ s krono v priznanje nji-jinega dolgoletnega, zelo marljivoga in pohvaljenega poslovanja.
— (Maša zadušnica) bila je v soboto poludnč ob 10. uri v tukajšnji stolni cerkvi za P°' kojno Nj. voličanstvo cosarico Marijo Ano. Božjo službo opravljal je stolni prošt g. J. Zupan z obilo asistonco. Corkvonega opravila udeležili so so gospod dožolni pred' sodnik baron Winklor, dvorni svetnik grof Chorin-sky, vladni svbtnik baron Pascotini, prezidijalni tajnik vitoz S c h w ar z, finančni ravnatelj Di m i t z, poštni nadupravitolj Prossel, nj. okscolenca fml. ba-v-ron Eeinl.lndor, polkovnik Heyrovsky in več častnikov, cesarski svetnik Murnik, trgovinske zbornico predsednik Kušar, župan Grassolli, več profesorjev in uradnikov ter mnogo pobožnih meščanov.
— (Imenovanje.) Gospod finančni minister i®6' noval jo gosp. finančnoga tajnika Matijo Golfa, ki je dosedaj imel naslov in značaj finančnega svčtnika, pravim svetnikom pri tukajšnji finančni direkciji.
— (Costa čoz Gorjance) Visoko c. kr. mini-storstvo notranjih zadev odobrilo jo z razpisom z dnč 4. oktobra 1884, št. 13 439, preložitev jednega dela karlovško državno cesto čoz Gorjance v dolžavi 2735 metrov, za kar jo stavljeno v prevdavok 29 300 gld.i od kojih se pa ima odšteti okolo 4800 gld. za nakup zemljišč, z dostavkom, da se smo leta 1885 izplačati
primera! Tamkaj mrzla marmorna lepota, tuk®l nebeška harmonija iz krvi in mesa! Le škodiL da se bode taka cvetlica v tej puščavi obletela če prav je roka tega ali onega pustolovskega ple' miča vtrga in na svoj dom presadi. Nikdar bi ne bil tolikanj zanjo brigal, ko bi se ne bil Pre' pričal, da v tem dekletu poleg plemenitega teles® biva še plemeniteji duh in srce v najdivneji h®1' moniji, in to je ravno, kar človeka v resnici P^e' menitega dela.
Tudi iz sosednjega gradu gospodičina, jft^° ljubeznivo, šegavo in naivno dete, semkaj vasov®^ zahaja. Mislim, da se mi ne bode manjkalo bave. Konečno ti naj še omenim svojega gojenj Dušan mu je ime in divjak v pravem PomeI’ besede je, kateremu je do sedaj le pravega in krepke roke manjkalo, katera bi bila uže zd® nej zlata vrednega človeka iz njega naprftV^ kajti srce in glavo — oboje ti ima na Pr®V;e mestu. Tu imaš v kratkih potezah moje sed“ j, ozračje in o tem za danes dovelj. Jako sem trud
Zdrav! Tvoj
(Daljo prihodnjič.)
Stanko.
za dotično delo samo znosek 10 000 gld., ki jo dovoljen kot kredit za izvanrodno dotacijo cest. To delo oddajalo so bo po javni minuendo-licitaciji dne 28. maja 1885. 1. od 10. do 12. ure dopoludnč v prostorih stavbenega odseka c. kr. deželne vlado kranjske, to je v Zois-ovi hiši na Bregu v III. nadstropji. K tej licitaciji vabijo se podjetniki s pristavkom, da ležč dotični načrti, cenilnik, sumarični prevdarek stroškov iu sploSni, kakor tudi posamezni pogoji pri tukajšnjem stavbenem odseku in da so zamorejo pogledati vsaki dan med uradnimi urami. Pri ustmeni dražboni obravnavi popuščala so bode cena po odstotkih vse svote 'n so imajo tedaj staviti tudi oventuolne ponudbe. Predno se licitacija prične, položiti mora dotični komisiji vsaki, ki bi delo rad prevzel, 5°/0 vadium v znosku 500 gld., kateri so mora od tistega, ki so mu delo odda, pri sklepu pogodbe povikšati na 10%. — Vsi drugi dobč takoj po zaključku obravnavo svoj vadium nazaj.
— (Štipendije za umetnike.) Visoko c. kr. ministerstvo za uk in bogočastje razpisuje z odlokom z dne 28. aprila 1885, št. 7552, za tekoče loto štipendije za nadobudne umetnike v pesništvu, v godbi in obraznih umetoljnostih, koji nimajo sredstev za daljno izobraževanje. Dotičniki imajo svoje prošnje vložiti do 15. julija t. 1. pri deželni vladi. Iz proSnje razvidoti se mora dosedanjo izobraževanjo in osebne razmere prošnji-kove; razjasnjono mora biti v nji, na kak način misli porabiti štipendij v svojo izobraževanjo, in priložiti so morajo umotniški poskusi, kojih vsaki posebej mora biti zaznamovan z imenom umetnika.
— (Plemenski biki.) Visoko c. kr. ministor-stvo za poljedelstvo dovolilo jo, da so oddasta krajema
Hrski Bistrici in Spodnjomu Semonu v občini Jablanico plemenska bika, iu sicer prvemu kraju proti plačanju polovice kupno cone, zadnjemu pa brozplačno.
— (Ministerstvo poljodolstva) dovolilo jo za 1. 1885 v prospoh kmetijskega nadaljovalnoga pouka na Primorskem 2000 gold., za kmetijski tečaj za ljudske učitelje, ki bi so imel vršiti meseca septem bra t. 1. na deželni kmetijski šoli v Gorici, 500 gold , in konočno c. kr. kmetijskemu društvu za društvena Časnika pa 750 gold
(Komasacijska onkota.) Včoraj sešla so jo i>ii tukajšnji c. kr. vladi onkota za posvotovanjo
0 načitu zakona, tikajočega so skladnjo kmetijskih zomljišč, kakor tudi razdelbo vkupnih zomljišč. Enkoti predseduje gospod dožolni predsodnik baron Winkler. Navzoči so, iu sicer kot zastopnik ministor-stva za poljedelstvo g. ministerski svimik vitez Rinal-diui, potom doželiu odborniki gg cesarski svetnik Murnik, Doschmann in Detolja, nadalje kot zastopnik kmetijske družbe podpredsednik g. Seunig, doželni poslanec
Robič, doželni gozdni nadzornik Goli in gozdni oskrbnik g. Schoyor. Posvetovanje se jo danes na-daljovalo in končalo.
— (Volilni oklic kranjskega velikega po-sostva.) Kakor posnemljomo iz včerajšnjo „Nouo freie
1 rosso , izdalo je kranjsko veliko posestvo svoj volilni oklic. No hodi nam na misel, podajati najnovojši du-šovni produkt kranjskih ustavovorcev v po polnem obsegu in opozarjamo svoje čitatoljo lo na isti odstavek,
\ govori o tem, kakor bi kranjski Slovenci delali na > da se Kranjska odloči od Avstrijo tor združi ako jugoslovansko državo. Uvorjeni smo, da bodo vsi °venci ^utemeljeno in novredno sumničenje z vso točnostjo zavrnili.
,	(&■ dr. Vošnjak) naznanil je baje „Sloven-
držaU dluStvu ' v Mariboru, da za prihodnjo dobo ]f„,aVn°8a. Zb°Ia no Provzamo nobeno kandidaturo več nom odboru^°i'o	osebito v kranjskem deželna. Na nio"	°pu5Caj° odtogovati som jim za dolj
bl'at g. Mihael^Vošnjak * ^ ^ kandid°Val "jog°V
loniskn ^°lenjska žoloznica.) Konzorcij za do (kone - ”eZUIC0 v LJubljani dobil jo užo dopustilo
OS‘'10)> da smo pričoti začotua dola za dolenjsko
(Mestni odbor ljubljanski) ima danes Zvečer ob 6. uri javno sejo. Vršilo so bodo volitve žu Pana, podžupana in članov v razne odsoke.
— (Društvo v obrambo avstrijskoga v Carstva) izdalo jo oklic, v katerem naglasa, da hoče 1 vsemi sredstvi delati na to, da se uniči škodljiva
trtna uš. Društvo hoče poučevati vinogradnike, na kak način se najlažje odpravi ta škodljivka.
— (Red za delitev sv. birme) določil se je v ljubljanski škofiji letos sledeči: Začetek bo, kakor običajno, v stolni cerkvi o Binkoštih. V sredi meseca junija pričelo se bode birmovanje v radovljiški dokaniji, in sicer zaporedoma v Gradu, Bohinjski Bistrici, Radovljici, na Jesenicah in v Kranjski Gori; v začetku julija pa vrhniški in cerkniški, in sicor na Vrhniki, v Logatci, Planini, Cerknici, v Starem trgu pri L o ž u in na Blokah. V prvi polovici meseca septembra delila se bo sv. birma po Dolenjskem v novomeški in trebanjski dekaniji, in sicer v Trebnjem, Št. Rupertu, Mokronogu, Šmarjeti, Novem Mestu, Mirni Peči, Toplicah in Žužemberku
— (Duhovenske spremembo v ljubljanski škofiji.) Gosp. Blaž Potrič je dobil faro Ve-lesovo; gosp. Lovrencij Bergant Logatec; gosp. Josip Nakus, kurat na Planini, imenovan je za duh. svetovalca. — V stalni pokoj sta šla gospoda Miha Š o s in Tomaž Brus. — Prestavljen je gosp. Matej Fr če j v Somič in Matej Kljun ostane za duh. pomočnika v Železnikih.
— (Porotno sodišče) Za druge letošnje porotne obravnave prod porotniki v Ljubljani imenovan je predsednikom gosp. nadsodnije svetovalec Pran Kočevar in njegovima namestnikoma gospoda dež. sodnije svotovalca Zhubor pl. Okrog in Ljudovik Ravnihar; pri porotnikih v Rudolfovem pa je imenovan pred' sodnikom okrožno sodnijo predsodnik gosp. V. Jeu ni-kor, namestnikom pa dežel, sodnije svotovalec gospod dr. A. Vojska.
— (Razglas obligacij kranjsko zcm-ljišne odveze,) katere so bile 30. aprila 1.1. iz srečkane: s kuponi il po 50 gld št. 132, 262, 292, 335, 489; it po 100 gld. št. 20, 135, 147, 450, 506, 525, 582, 596, 616, 633, 641, 724, 821, 822, 1072, 1104, 1115, 1404, 1408, 1419, 1482, 1718, 1750, 1863, 1864, 1955, 2040, 2108, 2131, 2150, 2190, 2264, 2335, 2367, 2411, 2495, 2522, 2623, 2626, 2658, 2737, 2759, 2778, 2932, 3006, 3053, 3132, 3188, 3201, 3228, 3229; h po 500 gld. št. 252, 387, 475, 521, 546, 547, 589, 600, 617, 619, 665, 706, 790, 799; il po 1000 gld. št 188, 215, 245, 304, 310, 381,396, 645,681, 965, 1007, 1146, 1159, 1187, 1264, 1305, 1312, 1336, 1462, 1559, 1608, 1695, 1751, 1818, 1820, 1961, 2000, 2041, 2043, 2062, 2105, 2301, 2390, 2416, 2433, 2461, 2506, 2604, 2607, 2677, 2698, 2711, 2734, 2737, 2757, 2879, 2886, 2889, 2896, 2898, 2947, 2954, 2974; h. po 5000 gld. št. 41, 158, 238, 320, 595, 652, 654, 656, 667 in 186 z delnim zneskom 4110 gld. Lit. A. št. 1104 v znesku 10000 gld., lit. A. št. 1136 v znesku 24000 gld., lit. A št. 1473 v znosku 200 gld , lit. A št. 1623 v znosku 5000 gld., lit. A št. 1640 v znosku 5000 gld., lit. A št. 1658 v znosku 5000 gld., lit. A št. 1720 v znosku 4700 gld:., lit. A št. 1778 v znosku 50 gld., lit. A št. 1828 v znesku 1580 gld. Omenjene obligacije so bodo v izsrečkanih kapitalnih zneskih v avstr. velj. pod šestih mesecih od dneva srečkanja po predpisu postavnih pravil v gotovem denarji pri kranjski deželni blagajnici v Ljubljani plačevale, katera bo tudi za neizsrečkani znesek 1880 gld. obligacijo s kuponi št. 186 za 5000 gld., novo obligacije izdala. Zadnje tri mesece pred zapadnim obrokom zamenjuje (skontrira) deželna blagajnica v Ljubljani iz-srečkane obligacije, kakor tudi vse kupone kranjske zemljiške odvezo proti 4°/0nem natančno po dnevih zračunjenem odbitku na korist zaklada kranjske zemljiške odveze. Razen omenjenega se še to naznanja, da se lastniki sledečih uže poprej izsrečkanih obligacij še niso oglasili za plačilo: s kuponi št. 260, 296 po 50 gld.; s kuponi št. 29, 65, 137, 314, 624, 935, 1421, 1704, 1838, 1929, 1997, 2147, 2271, 2445, 2619, 2636, 3030, 3202, 3203, 3204 po 100 gld.; s kuponi št 345, 655, 678, 729 po 500 gld.; s kuponi st. 250, 296, 777, 857, 870, 1215, 1366, 2076, 2265, 2279, 2649, 2839, 2927 po 1000 gld.; lit. A št. 1775 s 7150 gld.; s kuponi št. 2690 po 1000 gld. izsročkana dud 31. oktobra 1881 z delnim zneskom 760 gld., in isto tako dnč 31. oktobra 1883 z ostalim zneskom 240 gld., tedaj vkup z zneskom
1000 gld. Ker po nastopu za izplačanje izsrečkanih obligacij odločenega časa pravica na plačevanje obresti odpade, se torej lastniki navedenih obligacij opominjajo, naj se oglasijo za izplačanje kapitalnih zneskov tor se bodo obresti, ako bi jih privilegovana c. kr. avstrijska narodna bauka na kupone iz dobo po nastopu za izplačanje kapitala odločenega časa izplačala, pri izpla-čanji kapitalnega izneska obligacij odtegnile.
— („Literarno-zabavui klub“) imel jo mi-nolo soboto svoj jour-fixo v hotelu „pri Maliči". Predsedoval je g. Rihar, predaval pa jo g. Iv. Vrhovec o sestavi in poslovanji kranjskega deželnega zbora pred 200 leti. Berilo bilo je z veliko pohvalo sprejeto. — Ta večer sklenilo se je, da se zdaj jour-fixe ne bodo več redno shajal vsako soboto; kadar so bode pokazala potreba, da se zopet snide, sklicali bodo člane prvotni sklicatelji jour-fixa ter določili čas in kraj shoda.
— (Prostovoljni ognjegasci v Ljubljani) obhajali so minolo nodeljo praznik sv. Florijana ob 7. uri zjutraj s slovesno sv. mašo v Florijanski cerkvi. Božjo službo opravljal je duhovniški svetnik gospod Gnezda. Božje službe udeležili so se tudi ognjegasci iz tabačne glavne tovarne, ognjegasci iz Volč, Šmartina in iz Bizavika. Dopoludne so imeli članovi vseh ognjegasnih društev zabavo na vrtu gostilne gosp. Ferlinca.
— (V kranjsko hranilnico) vložilo je v mi-nolom meseci aprilu 1633 strank 433 681 gld., izplačalo pa so je 2113 strankam 331948 gld. 83 kr.
— (Dunajsko vseučilišče.) Za letni tečaj vpisalo se je do zdaj na dunajskem vseučilišči 5103 slušatelji. Izmed teh je 1975 pravoslovcev, 2169 mo-dicincev, 221 teologov in 738 filozofov. Število pa se bode najbrže še pomnožilo. V minolem semestru je bilo vpisanih 5721 slušateljev.
— (Včerajšnji živinski somonj) bil je navzlic deževnemu vremenu precej dobro obiskan. Prignalo se je okolo 1000 k6nj, volov, krav in telet na trg. Osebito mnogo je bilo kdnj, in jako lepih.
— (V Brežicah) otvoril je svojo notarsko pisarno g. dr. Fran Firbas.
— (Seja odbora „Edinosti“ in shod narodnih društev v Skednju) dnd 26. m. m. je dolal, kakor poroča list „ Edinost", vso čast društvu „Edinost“ in pokazal svotu veljavo tega društva. Ljudi se je v Skednju še več zbralo, nego „pri Lovcu11, kajti prenapolnjene so bile vse mnogo gostilne skedenjske; ali glavni stan jo bil v gostilni g. Sancina. Tam se je zbralo dosti nad 1000 ljudij, ki so zaseli vso prostore v hiši, na dvorišču in vrtu. — Odbor je imel v posebni sobi svojo sejo, katere so se udeležili tudi zaupni možje I. okoliškega okraja. Pred vsem je predsednik g. Nabergoj razjasnil pomen in nalogo de-našnjega posvetovanja ter povabil zaupne može, naj odboru nasvetujejo nekoliko takih volilcev, kateri bi bili sposobni in zanesljivi, da jih odbor sme izvoliti v lokalni odbor. — Izvolilo so je potem okolo 50 volilcev v omenjeni volilni odbor. Na to je odbor sklonil, da bode imelo društvo „Edinost“ v nedeljo, to je 10 ega maja, javni občni zbor v Lindaru poleg Pazina. Po kočani seji se jo vršila veselica. Ko se je g. Na-borgoj pokazal na dvorišče, zaorila jo množica gromoviti „živio“ in „Evviva“ Nabergoj! (bilo je namreč tudi mnogo Italijanov od patrijotičnih italij. društev iz Trsta). Med petjem in govori se je potem nadaljevala veselica. Napivalo se je večkrat Nabergoju, kateri se je zahvalil iu napil patrijotičnemu društvu „Au-stria“, ki je Slovoncen pravično in prijazno. Kakor navadno, pela se je tudi cesarska himna iz tisoč grl iu navdušenje je pri toj priliki prikipelo do vrhunca. Tekmovali ste v petju dve pe\ski društvi: nZora“ s svojim mešanim zborom in „Slovanska Vila“ (domačo skedenjsko pevsko društvo), ono in drugo društvo je pelo izborno. Nekoliko pred 8. uro zvečer se je vrnilo vso društvo z gotovo kakih 600 ljudij lepo v parih v Trst: naprej pevci, za njimi povkinjo, potom pa udje raznih društev slovenskih in italijanskih. — Kolikor dalje so jo pomikala ta množica, toliko bolj jo rastla, takč da je po mestu marširalo užo do par tisoč ljudij. Vsa ta množica so jo ustavila na lesnem trgu in tam zapela cesarsko himno; v hipu je bil tudi vos trg napolnjen z ljudmi. Marširala je potem vsa ta ogromna množica pevajoč skozi Corsia Stadio do javnega vrta in še le tam se je razkropila.
Poslano.
V15. in 16. štev. goriške iSoče» od dne 10. in 17. aprila 1.1. pritožujeta se dva dopisnika, jeden z desnega brega Soče, drugi z levega, kaka krivica se je zgodila »narodu in kobaridskim rojakom*, da se je poštarska služba v Kobaridu dala poštnemu upravitelju gosp. Paliski, ne pa kakemu kobaridskemu prosilcu.
Gospoda dopisnika imata v tej zadevi jako čudne nazore, in prisiljen sem, v obrambo poštarskega stanu njima pojasniti, da po postavi od dn6 19. aprila 1872. 1. ima se pri podelitvah poštarskih mest v prvi vrsti ozirati na poštne upravitelje, ki imajo posebno spretnost v poštar skem službovanji.
Izmed prosilcev imel je gotovo za razpisano mesto največ sposobnosti gosp. Paliska. On je bil tudi kot c. kr. vojak v vojni težko ranjen in se ni čuditi, da je on pošto dobil in da se na prosilce, ki niso poštarskega stanu, ni ozirati moglo.
Ni li pravično, da se prosilcem poštarskega stanu, ki so uže po poklicu jedini za poštarska mesta sposobni, dajo tudi pošte z dobro plačo?
Ali naj bi se poštnim upraviteljem dajale le one pošte s tako majhno plačo, da bi, ako nimajo druzega zaslužka, izhajati ne mogli?
Bi li bilo pravično, da bi se dobre pošte dajale ljudem, ki se za poštarsko službovanje nikdar brigali niso in katerim je le dobra plača na srci ? To gosp. dopisnikom v blagovoljni preudarek brez vsake nadalje polemike.
Adolf Mulley,
c. kr. poštar in predsednik društva poštarjev in poštnih upraviteljev na Kranjskem, Primorskem in Dalmatinskem.
Dolenji Logatec, 1. maja 1885.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu “
London, 5. maja. Ddlenja zbornica posvetovala se je o poročilu gledč kredita 11 milijonov. Vsi predlogi, naj se kredit zmanjša, naj se debata preloži kakor tudi, naj se zbornične seje preložijo, so se zavrgli. Vsprejel se je kredit s 120 proti 20 glasovom. V teku debate je dejal Gladstone, da se pač ne bode od vlade zahtevalo, da bi za Afganistan, eventualno s silo, predpisano mejo re-klamovala, katere celo emir sam ne želi.
Petrograd, 5. maja. Polkovnik Zakrjevski od Komarovljevega štaba pride danes sim s poročili o dogodku na reki Kušk.
Budimpešta, 4. maja. Cesarjevič in cesaričina in nadvojvodi Ljudovik Viktor in Albreht odpeljali so se ob 2. uri popoludnč z jadrnim vlakom na Dunaj, nadvojvoda Friderik in nadvoj-vodica Izabela pa v Požun. — Cesar odpelje se zvečer na Dunaj.
London, 4. maja. V gtfrenji zbornici izjavil je Granville, da je angleška in ruska vlada pripravljena, da prepustite razsodbo o pogodbi z dnč 17. marcija kakemu prijateljskemu vladarju. Obe vladi sta dalje pripravljeni, da se zopet pričn6 pogajanja o določbi afganske meje. Dalje se je skle-
nilo, da se ruske prednje straže nazaj umaknejo.
V	ddlenji zbornici dal je Gladstone jednaka pojasnila.
London, 4. maja. „ Times0 poročajo, da ruski odgovor izraža pripravljenost ruske vlade, naj se na podstavi angleških predlogov pričiid dalnja pogajanja, a zdi se jej nezdružljivo s častjo armade, da bi odločevalo o dogodkih z dn6 30. marcija razsodišče. „DaiIy News“ pravi, da je ruski odgovor in angleški protiodgovor zelo pomirljiv. Diplomatski krogi so sploh zadovoljeni.
Panama, 4. maja. Poveljnik kolumbijskih čet dal je Aizbura in druge vstaške vodje zapreti, ker niso spolnili pogojev gled<5 oddaje orožja.
Telegrafično borzno poročilo
z dne 5. maja.
gld.
Jednotni drž. dolg v	bankovcih.............................81-90
»	»	»	»	srebru...............................82-25
Zlata renta.................................................107	•	75
5°/o avstr, renta...........................................97	•	95
Delnice n&rodne banke......................................851-	—
Kreditne delnice............................................. 288-40
London 10 lir sterling........................................124-60
20 frankovec.................................................. 9-835
Cekini c. kr................................................... 5-84
100 drž. mark..................................................60-90
Ti\jci.
D n 6 3. m a j a.
Pri Maliči: Vitez pl. Rinaldi, c. kr. ministerijalrii svčtnik, z Dunaja. — Fillnascher, Kellermann, Sigi, Hortz in Eckstein, trgovci, z Dunaja. — Kramer, trgovec, iz Ino-mosta. — Kasparek, inžener, iz Gradca. — Hertaus, c. kr. vrhni poštni vodja, in Rossi, lesotržec, iz Trsta. — Malle, živinotržec, s hčerko, iz Celovca. — Kaltenecker, uradnik, in Schlammberger, iz Stuhhveissenburga. — Moro D., c. kr. poštar, in Moro J., graščak, iz Št. Herma-gora. — Mally, trgovec, s hčerko, iz Tržiča. — Salokar, c. kr. okr. zdravnik, iz Vel. Lašič. — Šentak, posestnik, z rodbino, z Vranjskega.
Pri Slonu: Sternfeld, trgovec, iz Berolina. — Wagner, nadzornik drž. železnic; Goldschmidt, Allegri, Fuhrmann in Breberin, trgovci, z Dunaja. — Schram, trg. potov., iz Prage. — Schick, trg. potov., iz Brna. — Štern, trg. potov., iz Gradca. — Landesmann, trg. potov., iz Jagemdorfa. — Štern, trgovec, iz Zagreba. — Makarska, trgovec, iz Banjaloke. — Dr. Kochreiter, odvetnik, in Neuhaus, tajnik, iz Csurja. — Colledam in lllicher, trgovci, iz Gorice. — Tučor, nadinženSr, iz Beljaka. — Scheyer, gozdar, iz Radeč.
Pri Tavčarji:	Heinrich, zasebnik, iz Gradca. — Amato,
ravnatelj, iz Pulja. — Hoglar iz Kočevja. — Berce iz Borovnice.
Pri Južnem kolodvoru: Bertin, podjetnik, iz Trsta. — Sajovic iz Gradca. — Funda in Niedermiiller, iz Greifen-berka. — Cipolla iz Pazina. — Trantschnig in Mischitz iz Spitala.
Pri Avstr, carji: Ramor, zasebnik, iz Trsta. — Mensch, krošnjar, iz Levova. — Vovk, posestnik, iz Višnje Gore.
Umrli so:
Dn6 3. maja. Andrej Kump, umir. poštni sprevodnik, 73 1., Hrenove ulice št. 6, otrpnjenje pluč.
Dn6 4. maja. Gizela Schwingshakl, hči kotlarskega mojstra, 7 mes., Kolodvorske ulice št. 30, Bronchitis ca-pillaris.
V civilni b61nici:
Dne 3. m aja. Fran Košir, 8'/2l., in Frančiška Košir, S1/, 1., bivšega cestarja otroka, vsled strelnih ran.
Meteorologično poročilo.
a a Q	Cas opazovanja	Štanjo barometra v ram	Tcmpo- ratura	Velrovi	' Nobo	Mo krinn v mm
oj	7. zjutraj	727-60	10-6	s vzh. sl.	obl.	2'70 dež
c?	2. pop.	726-90	16-4	jjzpd. sl.	»	
C rji	9. zvečer	726-69	11-2	bzv.	p. JS.	
Brez hoja ni zmage ?
Vzlic vsem oporekanjam je pravi «Anker-Pain-Expeller> dandanes najrazširn eje in najbolj priljubljeno domače zdravilo. Tisočem ljudij v6 iz svoje lastne skušnje, da ni boljšega sredstva zoper protin in revmatizem od «Pain-Expellerja» ! Zaradi tega se ta svetuje v istini vsakemu. Cena 40 in 70 kr. Prodaja se v vsaki lekarni. — F. Ad. Richter & drug., Dunaj. — Glavna zaloga: Lekarna «pri zlatem levu», Praga, Nikolajev trg.	(24)	5—4
T
Kleinmayr-jevi in Bambergovi knjigarni
se dobivajo:
Josipa Jurčiča
Preselitev in otvorenje prodajalnice.
Trudeč se, mnoga leta od mojih p. n. odjemnikov meni izkazano zaupanje v vsakem oziru opravičiti in da ustrežem potrebam po večjem prostoru, ukrenil sem, preseliti mojo
slaščičarno
v novo zgradjeno hišo na Kongresnem trgu
Nisem se strašil ni truda ni stroškov, da pretvorim mojo slaščičarno v prekrasen etablissement, in se bom, kakor do sedaj, trudil i v bodoče, da zadovoljim vse moje odjemnike s pazljivo postrežbo in izbranim blagom.
Zlasti opozarjam na moje gorke napoje, na pr.: kavo, čokolado, čaj, punč itd., dalje bom imel. kakor do sedaj, vedno na razpolaganje najfinejšo zmrzlino v največjem izbiru in Iak6 omiljeno ledeno kavo, ledeno čokolado, punč & la gla^e, vse vedno v svežem stanu.
Zaradi večje prijetnosti p. n. gostov razpoloženo bode več ilustrovanih novin in dnevnikov.
Najvljudneje proseč prav mnogobrojnega obiskovanja, zaznamenovam se velespoštovanjem
RUDOLF KIRBISCH
slaščičar na Kongresnem trgu.
(75) 6-4 £>0
Odgovorni urednik J. Naglič.
gld.
Jurij
muimUl i
a
I. zvezek: Deseti brat. Cena 1
II. > Pripovedni spisi:
Kozjak, Spomini na deda, Jesenska noč mej slovenskimi polharji, Spomini starega Slovenca. — Cena 70 kr.
III. zvezek: Pripovedni spisi: Domen, Jurij Kobila, Dva prijatelja, Vrban Smukova ženitev, Golida Kozlovska sodba. — Cena 70 kr.
IV. zvezek: Pripovedni spisi: Tihotapec, Grad Rojinje, KloSterski Žolnir, Dva brata. — Cena 70 kr.
Jurčičevi zbrani spisi se dobivajo tudi v lične platnice vezani, vsak zvezek po 50 kr. več.
Kdor se želi po pošti naročiti, naj blagovoljno po nakaznici za poštnino pri vsakem zvezku 10 kr. priloži. (11) 16
Tiskata in zalagata Ig v. KIeinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.