STROKOVNA REVIJA Gozdarski veslnlk SLOWENISCHE FORSTZEJTSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY L E T O 1979 • L E T N 1 K XXXVII p. 193-256 • ŠTEVILKA S Ljubljana, maj 1979 VSEBINA - INHAL T - CONTENTS mag. Boštjan Anko 193 Osnovna orientacija slovenskega gozdarstva Die grundlegende Orientierung der F orstwi rtschaft mag. Igor Smolej 198 Vloge gozda v današnjem času in prostoru Die Rolle des Waldes in der heu- tigen Zeit und Raum Vlado Sadar 205 Varstvo okolja z vidika pravilne ra- be gozdnega prostora Der Umweltschutz und die richtige Nutzung des Waldraumes Marko Kmecl 214 Gozdarstvo v varstvu okolja na Slo- venskem Die Stelle der Forstwirtschaft im Umweltschutz in Slowenien dr. Marjan Zupančič 219 Gozdarstvo in delo z javnostjo Die forstliche Offentlickeitsarbeit mag. Dušan Robič 223 Gozdna fitocenoza kot kompleksni indikator naravnih danosti v gospo- darjenju s prostorom Marjana Pavle mag. Slavka Kavčič Lado Eleršek Marko Kmecl Zdravko Turk Tisk: čGP DELO 227 231 244 246 250 251 255 Forstliche Pflanzengesellschaft als kompleksen Indikator der Naturge- gebenheiten bie der Landschaftspla- nung Dosedanja uporaba herbicidov v slo- venskem gozdarstvu in vprašanje varstva okolja Gospodarska gibanja v letu 1978 v gozdarstvu in gospodarstvu Slove- nije Gozd bomo spoznali z aktivno ude- ležbo pri obnovi gozdov Gozdarski izobraževalni program v letu 1979 Slovo od Matevža Haceta Iz domače in tuje prakse Zapis na bukvi Gozdarski vestnik izdaja Zveza Inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SR Slovenije Uredniški svet: Marjan Trebežnik, predsednik mgr. Boštjan Anko Branko Breznik Janez černač Rozka Debevc Hubert Dolinšek Vilijem Garmuš dr. Franc Gašperšič Marjan Hladnik Marko Kmecl Vitomir Mikuletič mrg. Franjo Urleb Uredniški odbor: mrg. Boštjan Anko dr. Janez Božič Branko Breznik Marko Kmecl dr. Amer Krivec dr. Dušan Mlinšek dr. Iztok Winkler Odgovorni urednik Editor in chief Marko Kmecl, dipl. Inž. gozd. oec. Uredništvo in uprava Editors' address YU 61000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 Ziro račun - Cur. acc. 50101-678-48-428 Letno izide 10 številk 1 O issues per year Letna naročnina 150 din Za ustanove in podjetja 500 din za študente 100 din in za inozemstvo 300 din Subscription 300 din Ustanoviteljici revije sta Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije ter samo- upravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije. Poleg njiju denarno podpira iz- hajanje revije tudi raziskovalna skupnost Slovenije. Po mnenju republiškega sekre- tariata za prosveto in kulturo (št. 421-1/74 z dne 13. 3. 1974) za GV ni treba plačati temeljnega davka od prometa proizvodov. UDK 634.0.901.(497.12) OSNOVNA ORIENTACIJA SLOVENSKEGA GOZDARSTVA Mag. Boštjan An k o (Ljubljana)* An k o, 8.: Osnovna orientacija slovenskega gozdarstva. Gozdarski vestnik, 37, 1979, 5, str. 193-197. V slovenščini. Slej kot prej ostajajo na svetu še vedno trije stalni naravni viri: zrak, voda in tla. Poleg teh imamo tudi izčrpljive vire (rude) in skupino obnovljivih virov. Izkoriščanje vseh treh naravnih virov je vprašanje odnosa neke nerodne skupnosti do lastnega razvoja in do razvoja prihodnjih generacij; je torej v neki meri politično vprašanje. Vpliv človeka na stalne in izčrpljive naravne vire je razmeroma skromen, odločujoč pa je pri obravnavanju obnovljenih naravnih virov med katerimi je najkompleksnejši gozd. Avtor se dialektično sprehodi skozi stoletno rabo gozdnega prostora. Načelo trajnosti v gospodarjenju z gozdom v multifunk- cionalnem smislu je rezultat ustreznega gospodarskega in družbenega raz.- voja in izhaja iz prvotne, nekoliko starejše doktrine o načelu trajnosti gozdnih donosov (lesa}. Multifunkcionalnost gozdarstva pomeni vključevanje vseh robnih dejavnosti, ki pa niso robne po svojem pomenu, ampak bolj po obravnavanju v preteklosti. Takšen pristop zahteva temeljito dolgoročno načrtovanje za vse gozdove. Vse to upošteva sodobno slovensko gozdar- stvo. S širino svojih nalog in ciljev se gozdarstvo v naši samoupravni družbi ne pojavlja več kot zaprta strokovna služba; pri postavljanju ciljev gospo- darjenja z gozdovi sodeluje vsa družba naloga gozdarstva pa je, da te cilje realizira v skladu z zakonskimi dokumenti in družbenimi dogovori. A n k o , 8.: Die grundlegende Orientierung der Forstwirtschaft Slo- weniens. Gozdarski vestnik, 37, 1979, 5 pag. 193-197. ln slowenisch. Auf dem Planet Erde bestehen noch wie vor drei standige unumgang- liche Naturquellen: Luft. Wc.sser und Boden. Daruber hinaus sind erschopfliche (Erze) und sich erneuernde Natur- quellen vorhanden. Die Nutzung aller drei Gruppen von Naturquellen ist eine Frage des Standpunktes einer Volksgemeinschaft zu ihrer eigener Entwicklung und zur Entwicklung der kommenden Generationen; semit gewissermassen auch eine politische Frage. Die Moglichkeit der 8eeinflussung der sti.\ndigen und erschopflichen Naturquellen seitens des Menschen ist verhaltnismassig gering, entscheidend jedoch bei der Behandlung der erneuerbaren Naturquellen, worunter der Wald die komplexeste Erscheinung ist. Der Autor macht einen dialektischen Querschnil1 durch die jahrhundertelange Nutzung des bewaldeten Raumes. Das Nachhaltigkeitsprinzip in der Wah::lbewirtschaftung im multifunk- 'tionale Sinn ist ein Resultat der entsprechenden wirtschaftlichen und gesellschaftlichen Entwicklung. Es entspingt aus der ursprunglichen etwas alteren Doktrin von der Nachhaltigkeit der Ertage. Der muiUfunktionelle Charakter der Forstwirtschaft bedeuted die Einbeziehung aller Neben· tiUigkeiten, welche ihre randliche Stellung nicht ihrer nebensachlichen Bedeutung, sondern mehr ihrer 8ehandlungsweise in der Vergangenheit * Mag. 8. A., dipl. inž. gozd., VTOZD za gozdarstvo BF Ljubljana, 61000 Ljubljana, Večna pot 83 193 verdanken. Eine derartige lnangriffnahme verlangt eine grundliche lang· fristige Planung fiir alle Wilder. Alle diese Aspekte werden von der ge- genwartigen slowenischen Forslwirtschaft beachtet. Mit dem breilen Spektrum ihrer Aufgaben und Ziele tritt die Forstwirt· schatt in unserer selbstverwaltenden Gesellschaft nicht mehr als eine in sich abgeschlossener Wirtschaftszweig aut. Bei der Determinierung der forstlichen Wirtschattsziele wirkt die gesamte Gesellschaft mit. der Forst- wirtschaft aber obliegt dabei die Aufgabe, diese Ziele im Einklang mit den gesetzlichen Dokumenten und gesellschaftlichen Obereinkommen zu reali- sieren Za razumevanje vloge gozdarstva je najprej treba razumeti značaj gozda kot naravnega vira. Iz njega namreč izhajajo številne značilne poteze modernega gozdarstva kot okoljevarstveno orientirane gospodarske panoge~ ki ga v primerjavi s sorodnimi dejavnostmi~ ki upravljajo ali izkoriščajo druge naravne vire, postav- ljajo na prav posebno mesto. Gozd kot naravni vir Kot naravne vire definiramo vse elemente naravnega okolja, ki so potrebni ali koristni za človekov obstoj in razvoj. Ceprav o naravnih virih mnogokrat govorimo in pišemo in so nekateri od njih že dolgo predmet neke vrste gospodarjenja, zanje še vedno nimamo nekakšnega hierarhičnega razporeda, ki bi opredeljeval njihovo mesto v celotnem okolju in odnose med njimi samimi, kot so ga na primer imeli že stari Grki, ki so ves svoj svet razdelili na štiri osnovne prvine tj. zrak, zemljo, vodo in ogenj. Ta delitev drži presenetljivo dobro še danes: če prevedemo besedo »ogenj(( v »energijo''• ki je brez dvoma gibalo rasti in razvoja vsega živega in še posebej človekove vrste, dobimo presenetljivo lepo zaokroženo zgradbo vsega našega neživega okolja. Ker v zvezi z energijo največkrat govorimo o različnih oblikah prispele tj. sončne energije, jo ob taki interpretaciji iz zemeljskih naravnih virov lahko izključimo. Tako nam kot prvinski ali osnovni naravni viri ostajajo zrak, voda in tla (vzeta v širšem smislu)~ ki pogojujejo obstoj in razvoj vsega živega. Poleg osnovnih naravnih virov (tj. zraka, vode in tat vzetih v širšem smislu), na katerih količino človek ne more bistveno vplivati vsaj v globalnem merilu ne - čeprav lahko znatno vpliva na njihovo kakovost, imamo še takoimenovane izčrp­ ljive naravne vire, kamor štejemo npr. vse vrste mineralnih virov. Zaloge teh virov, pa naj bodo še tolikšna, se iz leta v leto manjšajo in se obnavljajo v tako dolgih časovnih razdobjih~ da pri gospodarjenju z njimi na to obnavljanje ne moremo računati. Osnovni naravni viri omogočajo obstoj in razvoj tretje skupine naravnih virov, ki jih lahko imenujemo obnovljiva. Ti viri se pod naravnimi pogoji obnavljajo sami in dovolj hitro, da je z njihovim obnavljanjem mogoče in celo treba računati pri gospodarjenju z njimi. Ti viri so sestavljeni· iz živih in neživih komponent, zato jih lahko imenujemo tudi sestavljeni naravni vi:ri, s čemer poudarjamo njihovo kompleksnost: torej so dejansko ekološki sistemi. Med take vire na primer lahko štejemo morje, reke, jezera, gozd~ savano, prerijo ali celo tiste zemeljske predele, ki jim pravimo pu- ščava. Vendar že ob tem naštevanju postaja jasno, da o uvrstitvi nekate·rih od teh kategorij med naravna bogastva verjetno bolj odloča stopnja njihove spoznane in ovrednotena koristnosti za človeka, kot pa njihova narava sama: puščava je za- enkrat za človeka nezanimiva, kolikor ne skriva rudnih ali recimo naftnih zalog. Kot multifunkcionalen na·ravni vir bi vsekakor morali obravnavati tudi morje kot 194 izredno pestro sestavljeno biocenozo~ ki proizvaja ogromne količine kisika, hrane za človeštvo, močno vpliva na makroklimo itn. ln vendar še vedno govorimo o naravnih virih iz morja kot so rude~ nafta ali ribe. V naravi sestavljenih naravnih virov je~ da so obnovljivi. Obnavljajo pa se lahko le v tesni soodvisnosti in v stalnem medsebojnem delovanju vseh njihovih živih in neživih sestavnih delov. če danes ugotavljamo, da se večina teh virov ne obnavlja po naravnih zakonih, je tega največkrat kriv človek, ki s svojimi posred- nimi in neposrednimi vplivi načenja posamezne žive ali nežive komponente teh virov, zaradi česar se potem rušijo celi ekološki kompleksi. V katerikoli življenjski skupnosti si vsaka rastlinska ali živalska vrsta najde in izoblikuje svoje mesto~ ki ga imenujemo ekološka niša. Ta niša pa ni le prostorski pojem, ampak predstavlja tudi vsoto potreb neke vrste do neživega okolja in strategij ter odvisnosti, ki si jih je izoblikovala do drugih vrst. če neka vrsta zaradi kakršAihkoli sprememb v živem ali neživem okolju svoje niše ne more obdržati, jo nadomesti ali izpodrine druga. Vse naše okolje je polno takih primerov, ki imajo skupen predznak: vsi vodijo v osiromašenje okolja - v razna labilna nenaravna stanja, ki ogrožajo obstoj in funkcioniranje celih komplek- sov ekosistemov. Izkoriščanje naravnih virov je vprašanje moralnega odnosa do prihodnjih ge- neracij, ki imajo do njih enako pravico kot naša ali tiste pred nami. če ugotav- ljamo, da razen zmerne in preudarne rabe lahko z gospodarjenjem le malo vpli- vamo na ohranitev osnovnih in izčrpljivih naravnih virov, pa je naša odgovornost pri gospodarjenju s sestavljenimi naravnimi viri toliko večja. Ravno tu ugotavlja- mo, da razkorak med vse večjimi tehničnimi možnostmi izkoriščanja teh virov in razmeroma skromnim poznavanjem kompleksnih soodvisnosti med njihovimi posa- meznimi deli predstavlja nenehno nevarnost~ da bomo nekatere od njih nepoprav- ljiva načeli ali celo uničili. Profil modernega gozdarstva Upoštevanje naravnih zakonov sestavljenih virov, iz katerih izhajata njihova obnovljivost in trajnost, je glavni imperativ za gospodarjenje s takimi viri za danes in za bodočnost. V gospodarjenju z nekim naravnim virom se je človek tej zahtevi najbolj pri- bližal prav v gozdu. Naravni gozd je med sestavljenimi naravnimi viri brez dvoma najkompleksnejši in najviše razvit. Zgodovina človekovega odnosa do njega je skozi ves čas v svojem bistvu zgodovina osveščanja odnosov do okolja s treh perspektiv, ki tudi danes predstavljajo tri osnovna izhodišča sodobnega gozdar- stva: biološke, družbeno-ekonomske in tehnične. V najzgodnejših časih človekove zgodovine mu je bil gozd zavetje in vir hrane. V spremenjenih družbenorazvojnih prilikah in z razvojem delovnih sredstev pa je človek v gozdu pričel videvati prej sovražnika kot pa zaveznika svojemu napredku in ga pričel krčiti. V srednjem veku je bil gozd fevdalcu predvsem lovišče, kmetu pa vir za zadovoljevanje osnovnih potreb po lesu in gozdnih sadežih - obema pa še vedno velika prostorska rezerva za njive, vinograde, pašnike in travnike. S krčitvami je Evropa izgubila 213 svojih nekdanjih gozdov. Do pojava premoga sredi minulega stoletja sta bila les oziroma lesno oglje naš edini vir energije. Zato so obširni gozdovi ob skromnih rudnih zalogah omogočili tudi zametke in kasnejši razvoj fužinarstva ·in steklarstva - naših prvih industrij v pravem pomenu besede. Oglarjenja danes praktično ni več, na naših gozdovih pa je zapustilo močan pečat. Z izboljšanjem transportnih možnosti se je nekako v XVIII. stol. tudi v •195 notranjosti Slovenije pojavila lesna trgovina: les prvič dobi pravo tržno vrednost in prične se intenzivno izkoriščanje gozdov. Skozi stoletno izkoriščanje gozda si je človek nabral tudi prve izkušnje o njegovi naravi in njegovem širšem pomenu. Krčitvam so sledile poplave in plazovi. Fužinarji so ponekod opustošili naše gozdove do take mere, da imamo že iz XVI. stol. ohranjena dokumente, ki izpričujejo skrb za ohranitev gozdov. Tako je pravzaprav vsak od negativnih pojavov, ki so spremljali enostransko in v bistvu nekontrolirano izkoriščanje gozda kot naravnega vira vse do pretek- lega stoletja in se ponekod v svojih ostankih kažejo še danes, po svoje prispeval k izoblikovanju fiziognomije našega sodobnega gozdarstva. Vendar lahko rečemo, da je gozdarstvo dobilo svoj pravi profil šele v prvi polovici preteklega stoletja, ko se je ob storjenih napakah pričelo zavedati po- membnosti naravnih zakonitosti gozda in jih pričelo tudi sistematično raziskovati ter vgrajevati v gospodarjenje z gozdom. Moderno gozdarstvo se je torej izoblikovale ob spoznanju, da je gozd obnov- ljiv naraven vir, ki bo trajno opravljal vse svoje naloge Je, če bodo pri gospodar- jenju z njim upoštevane tudi njegove naravne zakonitosti. Vzporedno s priznanjem biološke obnovljivosti gozda je zato naša gozdarska zakonodaja za tako usmerjeno gospodarjenje z gozdovi uvedla tudi obvezen prispevek za biološka vlaganja, ki se zbira od posekanega lesa. Načelo trajnosti, ki je rdeča nit v modernem gozdarstvu torej izhaja ·jz upošte- vanja naravnih procesov in ekoloških toleranc, ki jih ti procesi narekujejo. Ravno zato ostaja gozdarstvo pri vsem gospodarskem obeležju, ki ga ima, v svojih teme- ljih že dolga desetletja biološko orientirana dejavnost. Načelo trajnosti v multifunkcionalnem smislu kot ga pojmujemo danes, se je razvilo iz načela trajnosti donosov lesa, ki se je ob spoznanjih o tem, kaj vse gozd pomeni za človeka in njegovo okolje, razširilo tudi na druge funkcije gozda. Zahteve naše družbe po splošno koristnih funkcijah gozda so in postajajo vse večje. Ravno te funkcije zahtevajo, da se gozdarstvo širi tudi v tim. »robna« področja, ki pa niso robna po svojem bistvu in pomenu za gozd in družbo, ampak prej po načinu, kako smo jih do nedavnega obravnavali. Marsikje v svetu še vedno najdemo gozdove, ki služijo izključno proizvodnji lesa, lovu, vodnemu gospodarstvu ipd. Povsem očitno je, da maksimiranje ene same funkcije gozda nujno vodi v načine gospodarjenja, ki so s stališča trajnosti vprašljivi. Isti gozd naj opravlja vse funkcije hkrati in tako v gozdarskem načrto­ vanju nenehno iščemo optimalne kombinacije vseh funkcij. Zaradi teh razlogov so pri nas prepovedani npr. goloseki že skoraj vsa povojna leta. Načelo trajnosti v multifunkcionalnem smislu skupaj z dolgimi proizvodnimi obdobji v gozdarstvu zahteva temeljito dolgoročno in kontinuirano načrtovanje. Tako načrtovanje naš zakon o gozdovih tudi predvideva, hkrati pa zahteva tudi nadzo·r nad izpolnjevanjem gozdnogospodarskih načrtov, ki ga opravljajo z za- konom predpisane inšpekcijske službe. · Gozd je naš najpomembnejši naravni vir. Resda je delež lesa v našem celot~ nem družbenem proizvodu razmeroma majhen, vendar ta odstotek še zdaleč ne predstavlja celotnega pomena gozda za Slovenijo. Zaradi njegovih splošnokorist- nih funkcij naša zakonodaja opredeljuje gozd kot dobrino splošnega pomena. Odtod izhaja tudi širina nalog, ki jih naša družba postavlja pred gozdarstvo. Zato se cilji našega gozdarstva ne omejujejo le na boljše izkoriščanje naravnih proiz- vodnih sil, večanje proizvodnih zmogljivosti naših gozdov, racionalizacijo pride- lave lesa in čim boljše pokrivanje potreb naše lesnopredelovalne industrije. ampak nujno pokrivajo tudi področja vseh ostalih funkcij gozda, na katerih je vsa družba 196 iz dneva v dan bolj zainteresirana. Prav zato so kriteriji našega gospodarjenja z družbenimi in zasebnimi gozdovi enaki. Zaradi različnih naravnih pogojev, stanja gozdov in različnih gospodarskih pogojev za trajno razvijanje in krepitev gospodarskih in splošnokoristnih funkcij gozdov je bila vsa Slovenija razdeljena na 14 regionalnih gozdnogospodarskih enot - območij. Ta območja predstavljajo originalen pristop k ~~bazenskemu« gospodarjenju z nekim naravnim virom, ki omogoča racionalno in konkretno reše- vanje regionalne gozdnogospodarske problematike. S širino svojih nalog in ciljev se gozdarstvo v naši samoupravni družbi ne pojavlja več kot zaprta strokovna služba: pri postavljanju ciljev gospodarjenja z gozdovi sodeluje vsa naša družba, naloga gozdarstva pa je, da te cilje realizira v skladu z Zakonom o gozdovih in drugimi družbenimi dogovori. Za zagotovitev posebnega družbenega interesa na gozdovih, usklajevanje in- teresov med gozdnim, lesnim in drugim gospodarstvom ter usklajevanje teh go~ spodarskih interesov s splošnim družbenim interesom ohranitve in gojitve gozdov, za ohranjevanje biološkega ravnotežja v gozdovih in zaradi drugih vprašanj, ki so skupnega pomena na vsakem gozdnogospodarskem območju delujejo SlS za gozdarstvo, v kateri so zastopani delavci TOZD s področja gozdarstva, kmetje kooperanti, TOZD s področja primarne in kemične predelave lesa, krajevne skup- nosti in druge na gozdovih zainteresirane samoupravne organizacije in skupnosti s področja kmetijstva, lovstva, turizma, vodnega gospodarstva in varstva okolja. Področne skupnosti za gozdarstvo so povezane s SlS za gozdarstvo SRS, ki kot najvišje samoupravno telo usmerja gospodarjenje z gozdovi v SRS v skladu s predvidevanji razvoja v prostorskih pianih SRS in z določbami družbenih planov razvoja SRS za področje gozdarstva. Naše gozdarstvo torej obravnava gozd kot obnovljiv naraven vir z biološke, družbeno-ekonomske in tehnične perspektive na osnovi načela trajnosti v multi- funkcionalnem pogledu. Gozdarstvo ima stoletno tradicijo načrtovanja in gospodarjenja z nekim narav- nim virom na bioloških osnovah in tako na izjemen način združuje gospodarsko vlogo z okoljevarstveno. časovnih horizontov načrtovanja v gozdarstvu ne merimo z leti, ampak z deset- letji in včasih stoletji. V Dalmaciji pravijo, da oče sadi oljke ne za sina, ampak za vnuka. To velja v precejšnji meri tudi za gozdarstvo in gozdarje: danes gospoda- rimc z gozdovi, ki smo jih podedovali od prejšnjih generacij in snujemo nove za tiste, ki šele prihajajo. Iz takih perspektiv in izhodišč se je morala izoblikovati etika neke dejavnosti, ki lahko sorodnim panogam služi za zgled in hkrati tudi kot opozorilo, da naravni viri niso last in privilegij ene generacije, ampak tudi tistih, ki šele prihajajo. Tak pogled na gospodarjenje z naravnimi viri pa nam vsem nalaga obveze, katerih izpolnjevanje oziroma neizpolnjevanje je pravzaprav ključ do odgovora na vpra- šanje, kakšno bo naše okolje jutri. 197 UDK 634.0.907 VLOGE GOZDA V DANAšNJEM čASU IN PROSTORU Mag. Igor Smo 1 ej (Ljubljana)* Smo 1 ej, 1. : Vloge gozd2 v današnjem času in prostoru. Gozc'arski vestnik, 37, 1979, 5, str. i98-204. V slovenščini . Sestavek obravnava posamezne vi o ge gozda - varovalne, socialne in proizvodne. Proizvodna vloga gozda je ponavadi nosilka vseh ostalih vlog, zato je najpomembnejša. Po pomenu se vloge gozda razvrš:5ajo v priori1c:tni red, ki ga določajo splošne in lokalne družbene po1rebe. Ta prioritetni red lahko dosežemo ali učvrstimo z gozdnogospodarskimi ukrepi in vlaganji. Kadar ga kot gospodarski cilj dosežemo, zagotovimo tudi trajen, opt :malen gozdni donos. Smo 1 ej, 1.: Die Rolle des Waldes in der heutigen Zeil und Raum. Gozdarski vestnik, 37, 1979, 5. pag. 198-204. ln slowenisch. Einzelne Funktionen des Waldes (Schutz, soziale und wirtschaftliche Funktionen) werden behandelt. Die virtschaftliche Funktion des Waldes hat zur Zeit alle ubrigen Funktionen des Waldes zu lragen. Dementsprechend !st ihre Bedeutung. Je nach lokalen und allgemeinen Bedurfnissen der menschl ichen Gesellschaft wi rd die Prioritat der einzel ner Funktionen be- st im mt und weiter durch forstwirtschaftl ic he Massnahmen und 1 nveslitionen gefestigt. Wenn durch Wirtschaffsziel festgesetzte P~iorilatsfolge der runk- tionen des Waldes erreicht wird, kann der optimalen Bewirtschaftung gesprochen werden. V človekovem življenjskem prostoru in okolju so gozdovi zelo pomemben se- stavni del. Prav gozdovi določajo kakovost človekovega življenjskega prostora, obenem pa predstavljajo obnovljive zaloge različnih snovi, pomembnih za napre- dek družbe in gospodarstva. Vloge gozda v človeški družbi delimo na dve področji. Prvo, večje področje obsega vse vplive in vloge gozda oziroma gozdnega ekosistema na človekovo okolje. To področje obsega posredne koristi, ki jih ima človek od gozda in ki so odraz varovalnih in socialnih vlog gozda. Drugo področje obsega pridobivanje lesa in drugih snovi. Pomembno je za posameznika in celotno družbo, saj je les, uporabljan v najrazličnejše namene, večni sopotnik civilizacij. Različne vloge gozda so tako kot povsod tudi v našem prostoru in družbi posledice ekosistemskega delovanja gozda. Od vseh naravnih ekosistemov gozd najmočneje spreminja in uravnava kakovost življenjskega prostora, v katerem obstaja in deluje. Ta njegova sposobnost sooblikovanje okolja je za nekatere komponente tega okolja resda omejena le na prostor, ki ga gozd(ni ekosistem) obsega (npr. svetloba). pri drugih komponentah (npr. veter, vodni režim) pa se njegov vpliv širi v okolico, celo zelo daleč. Prav zaradi tega, ker gozd vpliva na okolje tudi v svoji negozdnati okolici, lahko sploh govorimo o delovanju gozda na človekov življenjski prostor in okolje. To delovanje je s človekovega vidika skoraj vedno blagodejno. Pomen gozda se je z razvojem človekove sposobnosti in želje spoznati svet okoli sebe spreminjal in večal. Vendar pa je posamezne vloge gozda spoznal šele takrat, ko se je zavedel njihovega pomena za ohranitev življenjskega prostora in * Mag . l. S., dipl. inž. gozd., Inštitut za goz.dno in lesno gospodarstvo pri BF Ljubljana, 61000 Lju~ljana, Večna pot 2 YU 198 za svoj obstoj. Na osnovi tega, kar danes vemo o odnosih med gozdnim ekosiste- mom in človekom, lahko o pomenu varovalnih in socialnih vlog ter o proizvodni vlogi gozda rečemo tole: 1 Gozd varuje plodna tla pred erozijo Erozijo zmanjšuje kakršnakoli rastlinska odeja, najmočneje pa jo zmanjša, oziroma jo v celoti prepreči le gozd. Pod gozdno odejo so tla zavarovana pred erozijo na več načinov. S koreninskim pletežem jih gozd mehansko utrdi, s tem da zmanjša hitrost vetra, oslabi njegovo moe m erozijo, zmanjšano površinsko odtekanje padavinske vode pa oslabi njeno erozijsko silo in odplavljanje. Dovolj strnjen gozd zmanjšuje tudi drsenje snega in trganje plazov, s tem pa preprečuje strganje tal zaradi lavin. V Sloveniji nimamo malo erozijskih žarišč in hudourni- ških območij. Sanacija teh območij poteka pogosto s tehničnimi ukrepi, ki pa lahko edino v kombinaciji s sajenjem rastlin, predvsem gozdnega drevja in grmov- ja, trajno stabilizirajo erozijska območja. 2 Gozd varuje naša vodna bogastva V Sloveniji bomo še nekaj časa lahko črpali kakovostno odlično vodo iz zalog talnice. še pred letom 2000 pa talnica ne bo več zadostovala, zato se bomo morali zadovoljiti z manj kakovostnimi površinskimi tokovi. Količina in kakovost talne in površinske vode sta odvisni predvsem od načina poraslosti zlivnih ob- močij oziroma vodne bilance. Vodna bilanca gozda se od vodne bilance pašnika ali obdelanega polja močno razlikuje. Gozd je predvsem velik porabnik vode in 'f99 Gozd od L- . 1 • Počasno in izravnana odtekanje v potoke Hitro pronicanje v gozdna tla Odprte površ i ne O e 1 Hitro površinsko odtekanje. Pri močnih pa- davinah hitro naraščanje vodotokov in ta·koj spet suša. Skromno pronicanje v tla zato konkurent človeku. Vendar razmeroma veliko porabo večkratno odtehta nje- gova čistilna moč, uravnavanje odtekanja in delež poniknjene vode. Medtem ko s pašnika ali polja velik del padavin odteče po površini in le malo vode prodre ~Or-----------------------------------~ r- Travnik ,8 ,6 r- Njiva .2 Gozd v paš i Gospodar jen gozd 200 Celotni površinski odtok padavinske vode z različno poraslih zlivnih ob- močij. Površinski odtok iz gospodar- jenega gozda je lahko tudi 30-krat manjši od odtoka s travniške povr- šine v tla in podtalje, v gozdu površinskega odtoka praktično ni. Vsa voda, ki dospe do tal, tudi ponikne, se shrani v tleh in obogati zaloge talnice. Gozdnata zlivna območja zato enakomerneje napajajo površinske tokove, velike zaloge vode v tleh pa so varno spravljene in dostopne človeku. Tudi velika čistilna moč gozdnih tal je zelo pomembna, saj tla zadržijo škodljive snovi, ki jih padavine spirajo iz onesnaženega ozračja. Zaščita talne vode je zato mogoča le z gozdnimi sestoji. 3 Gozd izboljšuje klimo Gozd ščiti prebivališča, gospodarske površine in poljedelske kulture pred škodljivim delovanjem vetra, preprečuje škode zaradi mrzlega zraka ter izboljšuje klimo sosednjega pozidanega prostora in svojega obrobja. Skodljivo delovanje vetra preprečuje gozd tako, da zavira njegovo hitrost. Zaviralna moč gozdnega i.h delcev v 1m zraka 300000 1.2 mio 5 mio 600000 Zeleni pas sestaja seže daleč v okolico in ni odvisna od širine gozdnega kompleksa. Tako močno kot večja gozdna površina, ščiti pred vetrom tudi ozek pas gozdnega drevja, zato so marsikje namenoma osnovali pasove gozdnega drevja, da bi va- rovali poljedelske površine pred izsuševanjem in odnašanjem tal zaradi vetra in tako povečali pridelke. Stavbe ali drugačni objekti, npr. športni parki in trimsl>Public relations« je popularni izraz za dela z javnostjo v moderni sociologiji. Vsakdo se hoče pokazati v javnosti v čim lepši luči. To velja tudi za trgovce, pro- izvajalce, razne interesne skupine in panoge človeške dejavnosti. Mišljenja, raz- širjena v širokih krogih prebivalstva, imajo posreden in neposreden vpliv pri od- ločitvah, pomagajo k boljšemu ali slabšemu uveljavljanju različnih interesov. Toda ali je delo z javnostjo potrebno tudi za gozdarstvo? Gozdarstvo je v težkih povojnih letih znatno pomagalo pri izgradnji države. Tudi danes imajo gozdovi značaj rezerve za morebitne težke čase. Toda v okviru celotnega gospodarstva je postalo gozdarstvo zelo nepomembno. Zaradi zaostaja- jočih cen lesa je gospodarski položaj gozdarstva vedno težji. Hitra industrializacija in urbanizacija je spravila nad gozd še celo vrsto obremenitev. Tako obstaja nevarnost, da se bo gospodarjenje z gozdovi prilagodila potrebam predimenzioni- rane lesne industrije in gozdne mehanizacije, ne pa gozdu samemu. Gozd mora prenašati vedno večje obremenitve, ki nastanejo zaradi rekreacijske aktivnosti prebivalstva, škode zaradi divjadi (moderna gozdna paša), potem naval avtomobili- ziranih obiskovalcev. Industrijsko in ostalo onesnaženje zraka tudi opazno in neopazno zmanjšuje donos gozdov itd. Za odvrnitev in za ublažitev teh škod so potrebne velike investicije (intenziviranje gospodarjenja, zaščita gozda, rekreacij- ska ureditev gozda, razna melioracijska dela). Gozdarstvo pri upadajoči akumu- lativnosti teh investicij ne zmore. V interesu vse skupnosti je, da se težavni po- ložaj, ki je nastal brez krivde gozdarstva, primerno reši. 2:e samo uskladitev • Dr. M. Z., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo pri BF v Ljub- ljani, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, YU 219 nasprotujočih si interesov gozdarstva in raznih uživalcev gozdnega prostora bi pomenila veliko razbremenitev za gozdarstvo. Kot smo slišali na zadnjih študijskih dnevih v Ljubljani, je konvencionalna zakonodaja (z vsemi določili v prid gozdarstva) v zatonu in vedno pomembnejše je dogovarjanje neposredno prizadetih. V teh razmerah mora gozdarstvo najti pravo mesto in ne zamujati priložnosti. Toda prizadevanja za uveljavitev gozdar- stva se začnejo pri delu z javnostjo. Nismo se še zavedli, kako zelo je izpolnje- vanje dolžnosti gozdarskega poklica odvisno od razumevanja in naklonjenosti široke javnosti. Predstave, mišljenja, predsodki, izkušnje, razširjene v širokih kro- gih prebivalstva, konec koncev krojijo usodo gozdu in gozdarstvu. Svoj pomen imajo še celo podzavestne izkušnje, vcepljene v mladih letih, pa tudi kasneje pridobljena površna znanja in polresnice. Gozdarstvo ima v primerjavi z drugimi panogami izjemen položaj. Kot primarna dejavnost ima za vso skupnost izreden pomen, odločilno oblikuje kvaliteto člo­ vekovega življenjskega prostora. Načelo trajnosti gospodarjenja je priznano in tudi v praksi upoštevano. Gospodarjenje nima kratkoročnih eksploatacijskih ciljev, ampak si prizadeva za dolgoročno krepitev gozdov in vseh njihovih funkcij. V tem so tudi izgledi za gospodarsko uspešnost gozdarstva. Pri takšnem konceptu našega gozdarstva ni nasprotja med interesi gozdarstva in interesi celotne skup- nosti. Kot primarna dejavnost z dolgoročno usmerjenostjo nima gozdarstvo v borbi različnih interesov lahkega položaja, tudi potrebe za špekulativne argu- mentiranje nima. Drugačen je položaj pri nekaterih najbližjih partnerjih gozdar- stva. V takšnih razmerah bi gozdarstvo zaslužilo neprimerno večjo veljavo, kot jo ima. Nevzdržno je stanje, da je gozdarstvo v sredstvih javnega obveščanja in v javnem življenju tako malo prisotno. Od dela gozdarjev z javnostjo zavisi, kdaj se bo to stanje popravilo, da bi gozdarstvo lahko izpolnjevala svoje široko poslanstvo. Kaj misli javnost o gozdu in gozdarstvu Na to vprašanje bodo morale enkrat odgovoriti primerne strokovne raziskave javnega mnenja. že razpis nagradnega spisa o gozdu in gozdarstvu za srednje- šolce bi marsikaj odkril o splošno razširjenih mnenjih in predstavah (primerjaj 3). Zaenkrat pa lahko podam le nekaj domnev kot odgovor na postavljeno vprašanje. Povprečnemu občanu manjka predvsem osnovno znanje o gozdu in gozdarstvu. To ni samo nepoznavanje drevesnih vrst ali podobno. Zal malokdo kaj ve o načelu trajnosti gospodarjenja, o tej veliki etični pridobitvi srednjeevropskega gozdarstva, ki se šele polagoma uveljavlja drugod po svetu in ki lahko velja za zgled pri gospodarjenju s prostorom. Pri vsej pozitivnosti vrednot, ki se gozdu priznavajo, malokdo ve, da je gozd zadnji ostanek prostora, ki še ni civilizacijsko obremenjen in ima tako daljnosežen vpliv na kvaliteto življenja. To ni le rekreacija na prostem. ampak tudi posredne koristi kot je npr. neklorirana pitna voda iz vodovodne pipe. še vse preveč se gozd enači s kubiki lesa, metri drv. Podrobnosti kot npr. gozd kot življenjska združba, ekološke povezave, biološko ravnotežje, naravnost in izu- metničenost gozdov, enodobnost in raznodobnost itd. je za nepoučenega nekaj podobnega kot višja matematika. Sicer se gozdarjevo delo smatra za nekaj zavidanja vrednega, kot razmeroma udobno delo v čisti, mirni naravi. Marsikdo zavzdihne: oh ko bi mogel študirati gozdarstvo. Kaj gozdarsko delo obsega, je že manj znano. Vsakdo ne ve, da se gozdarji ukvarjajo tudi s pogozdovanjem. Prav tako ni znano, da se gozda ne more prepustiti samega sebi, da so potrebni gozdarjevi napori pri negi vseh funkcij gozda, kar ima svoj velik pomen tudi pri negi krajine. 220 Na gozdno rastlinje se poprečni občan le malo razume. Toliko večje je zani~ manje za gozdno živalstvo. Pri tem ima svoj pomen atavistični lovski nagon in razne zgodbe in pravljice o živalih, ki smo jih poslušali v nežnih otroških letih. Od antike do današnjih dni je lovski nagon igral veliko vlogo v življenju in zabavi vrhov družbe, pa tudi v življenju preprostih ljudi. Lovski interesi so pripeljali do stanja gozdne favne, kot ga imamo danes. Absolutno prednost uživajo lovno zani- mive vrste, to je predvsem rastlinojeda parkljasta divjad. Ostale vrste so zanemar- jene ali celo neusmiljeno zatirane (razne predatorske vrste). Ekološka {ne)osvešče­ nost tega stanja žal še ni veliko spremenila. čeprav je pri lovstvu udeležen le neznatni del prebivalstva, imajo lovski interesi izredno avtoriteto. Lovstvo, kot ga imamo sedaj, zelo dobro odgovarja željam in predstavam javnosti glede gozdne favne, zato tako uživa podporo široke javnosti. Svojo vlogo ima pri tem tako imenovana ,,bamby-mentaliteta« ali izživljanje človekove nežnosti ob pogledu na ljubke srnice. Nekaj podobnega je tudi krmljenje mestnih golobov. Ker hočejo obiskovalci gozda uživati ob pogledu na ljubko, takorekoč pašniško divjad, mora biti ta divjad kar se da masovna. Tem željam najbolje odgovarja srnjad. Na sploš- no mislimo, da je srnjad, jelenjad ipd. ogrožena in maloštevilna divjad. Krmljenje te divjadi po živinorejskem zgledu postane tako plemenito delo varstva narave. Isto velja o naseljevanju tujerodnih vrst parkljaste divjadi. O vseh takih podvigih časopisje navdušeno poroča. O grobem rušenju ekološkega ravnotežja v gozdnem prostoru, o degradiranju gozdne življenjske združbe v različnih smereh itd., poprečni občan navadno ne ve ničesar. Pri urejanju teh konfliktnih položajev se mora gozdarstvo navadno bojevati z močnejšim, ki ima za seboj tudi naklonjenost ekološko neosveščene javnosti. Sicer odnos občana do gozda, vsaj pri nas v Sloveniji, ni tako slab. Razni anketiranci dajejo naprimer prav ganljive izjave o svoji ljubezni do gozda (pri- merjaj GV, 1978, št. 10, stran 436). Možno je, da imamo opraviti le z neko naivno in pasivno dobro voljo, ki jo je šele treba aktivirati. Tudi civilizacijske obremenitve. so že marsikoga prisilile, da je začel sanjati o ))nazaj k naravi«, o gozdnem miru in čistem zraku. Nedvomno so gozdu priznani zelo pozitivni atributi, npr. prvotnost, čistost, zdravilnost itd. V javnosti gotovo obstaja neko zdravo jedro glede odnosa do gozda, ki ga je treba osvestiti. Seveda ne smemo zapirati oči tudi pred dru- gačnimi dejstvi. Značilnosti današnjega življenja so potrošništvo, splošen hrup in nemir, pomasovljenost itd. V takih razmerah marsikaj dobrega v človeku otopi. Povezanost z naravo in zemljo se je že v veliki meri izgubila. O tem pričajo poho- jeni in povoženi travniki, gozdna smetišča, hajke na ,,novoletne jelke« itd. Vedno bolj manjka zmožnost doživetja narave, še celo pri mladini (3). Gozd je preveč sinonim za kubike, etate, lesne mase in premalo sinonim za ohranjeno naravo in za kvaliteto življenja. V tej zvezi navajam svojo izkušnjo. Pred nekaj leti sem se udeležil gozdarske ekskurzije, ki je obiskala tudi enega od najlepših pragozdnih rezervatov na Balkanu. Imel sem vtis, da so nekateri gozdarski kolegi uživali, ko so strokovnjaško cenili kubature nenavadno velikih dreves, da pa razen tega v pragozdu niso videli kaj posebnega. Zaključek O gozdu in gozdarstvu je v javnosti še veliko napačnih mnenj ter nepoučenosti. To zelo otežuje položaj gozdarstva pri usklajevanju različnih interesov v gozdnem prostoru. Zaenkrat je gozd kot dobrina splošnega pomena velikodušno odprt za vse mogoče uživalce gozdnega prostora od navadnih sprehajalcev naprej. Posred- nih varovalnih koristi gozda je deležen najširši krog prebivalstva in te koristi so 221 verjetno večje kot neposredne koristi. Gospodarjenje z gozdom je vedno manj dobičkonosne dejavnost in postaja vedno bolj odgovornost in breme. Ta odgo- vornost in breme pa padata le na gozdnogospodarske organizacije in na zasebne lastnike. Toda če smo vsi občani večji ali manjši uživalci in takorekoč solastniki gozda, potem moramo nositi tudi primeren delež bremen gospodarjenja z gozdom, pa tudi soodgovornost za gospodarjenje. Med številnimi prispevki za splošno in skupno porabo, ki jih daje vsak zaposleni občan, bi menda tudi gozd zaslužil prav skromno mesto. če velikndušno prispevamo v razširitev prometnega hrupa in smrada, potem prispevajmo še za gozd, ki pomeni kvaliteto življenja na druga- čen način. »Gozd ni samo gozdarjev" je bil naslov članka v »Delu« (15. junija 1978) in res bi moralo tako biti. Da javnost prepričamo o njeni soodgovornosti za gozd, bo treba še veliko vztrajnega dela. Ni treba čakati, da bo rastoča stiska modernega časa podprla gozdarske argumente. Delo z javnostjo mora postati ena od poglavitnih gozdar- skih disciplin in šele osveščenost in razumevanje široke javnosti daje ugodnejše izglede za bodočnost gozda in gozdarstva. 2al pa zavesti o potrebnosti dela z javnostjo med gozdarji še zelo manjka. Sicer se je delo z javnostjo že začelo. V Sloveniji imamo že nekaj gozdnih učnih poti. O načinih dela z javnostjo še tudi premalo vemo. Toda ne smemo biti preveč diletantski. Tako se mi zdi napačno, da obiskovalcem gozda strokovnjaško serviramo statistiko o kubikih, lesnih masah, etatih, tozdih itd., ničesar pa ne rečemo o številnih in neprecenljivih posrednih koristih gozda, ki jih vsi skupaj tako radi spregledamo. Boljše je, da na obiskovalca vplivamo takorekoč z gozdno romantiko in ga tako čustveno privežemo na gozd. Vendar se z romantiko stvar ne sme nehati. Radovednemu obiskovalcu je treba postreči tudi z zelo stvarnimi podatki o gozdni življenjski združbi, o ravnotežjih in neravnotežjih v tej združbi, pa čeprav se s tem dotaknemo perečih družbenih in prostorskih problemov. Literatura 1. Allg . Forstz ., Munchen, 1979, N° 2. 2. Schweiz. Z. Forstw., Zurich, 1978, N° 12. (V obeh primerih je cela številka revije posvečena problemom gozdarskega dela z javnostjo .) 3. Kudielka , W.: Wie wichtig ist uns Forstleuten die Meinung der Jugend uber Wald- und Forstwirt- schaft? Allg . Forstztg . Wien. 1978, N° 9. 4. Stern, H.: Mul zum Widerspruch . Kindler Verlag, Munchen 1974, strani 170. S. Stern , H.: Der Burger als Waldbesitzer. Ansichten eines inkompetenten Waldgangers . Sonderbeilage der Zeitschrift nNationalpark«. Verlag Morsak, Grafenau (1977). 222 UDK 634.0.182 GOZDNA FITOCENOZA KOT KOMPLEKSNI INDIKATOR NARAVNIH DANOSTI V GOSPODARJENJU S PROSTOROM Mag. Dušan Robič (Ljubljana)* Robi č • D.: Gozdna fitocenoza kot kompleksni indikator naravnih da- nosti v gospodarjenju s prostorom. Gozdarski vestnik. 37, 1979, 5, str. 223 do 226. V slovenščini. Pri znanstveno utemeljenem načrtovanju rabe prostora, smo zaradi kom- pleksnosti naloge dolžni upoštevati in uporabljati najrazličnejše vire in- formacij. Zaradi velike množice dejavnikov, ki opredeljujejo naš življenjski prostor in pomanjkljivega znanja o interakcijah med njimi, je koristno uporabljati kompleksne kazalce naravnih danosti, ki nam lahko - če jih ustrezno uporabljamo - veliko pomagajo. Sestav in zgradba življenjske skupnosti (biocenoze), zlasti pa še njenega avtotrofnega dela (fitocenoze), najbolje odseva življenjske razmere v katerih je nastajala. Se zlasti velja to za gozdove, ki so naslajali v dolgih časov­ nih intervalih. Ker je vsaj polovica slovenskega prostora pod gozdom. naša gozdna vegetacija pa je v pretežni meri ohranila elemente prvobitno- sti, so nam podatki o razprostranjenosti gozdnih združb, zbrani v vegetacij- ski karti tako dragocen vir informacij, da ga glede na doseženo raven in tradicijo pri urejanju slovenskega prostora, nikakor ne smemo prezreti. Robič, D.: Forstliche Pflanzengesellschaft als komplekser Indikator der Naturgegebenhei1en der Landschaflsplanung. Gozdarski vestnik, 37. 1979, 5, pag. 223-226. Jn slowenisch. Wissenschaltlich begrOndetc Landschaftsplanung ist wegen ihrer kom- plexer Aufgabe an zahlreiche lnformationen angewiesen. Der menschliche Lebensraum wird durch viele Faktoren und ihre lnteraktionen bestimmt, von denen wir noch wenig wiessen. KompJexe lndikatoren der Naturgege- benheiten sind deshalb sehr wertvoll. Zusamrnensetzung und Aufbau einer Biozonose und vor allem ihrer auto· tropher Komponente (Phytozonose} ist der beste Ausdruck der Lebensbedin- gungen, die zu ihrer Entstehung gefOhrt haben. Das gilt noch besonders fUr forstliche Pflanzengesellschaften, die sich in langen Zeitri:iumen enti- wickelt haben. Slowenien ist zur HaJfte mit noch weitgehend naturgemassem · Wald bedeckt. Die bisherigen Erkenntnisse uber die Verbreitung von Wald- typen, zusammengefasst in der Vegetalionskarte, sind eine bedeutende lnformationsquelle die bei dem jetztigen Stand der Landschaftsplanung nicht zu vernachlassigen ist. Prostor v katerem živimo in si ga delimo bi lahko označili kot območje pre- oletanja najrazličnejših potreb, želja in hotenj. Zato ta prostor ni v nobenem primeru le fizikalna kategorija, temveč ima poleg prostorskih, še druge razsež- nosti, ki jih opredeljujejo zelo različni, pogosto vzajemno povezani in soodvisni dejavniki, ustvarjajoči obsežen interakcijski sistem, ki mu pravimo tudi okolje. V najširšem smislu je naše okolje kompleks naravnih in družbenih pojavov in dejavnikov, pri čemer je treba naglasiti, da je narava le bistveni del tega okolja, zato se želim na tem mestu omejiti le na ta del okolja. Vsako živo bitje je nerazdružljivo povezano s svojim konkretnim življenjskim okoljem in zgled za popolno abstrakcija je, kadar poskušamo razdvojiti živ organi- zem od njegovega okolja. Mag. D. R., dipl: inž. gozd., VTOZD za gospodarstvo BF Ljubljana, 61000 Ljubljana, Večna pot 83, YU 223 V naravnih razmerah se odnosi med številčnostjo živih bitij in zmogljivostjo okolja samodejno uravnavajo. V nenehnem rojevanju, umiranju in odbiranju so se izoblikovale in se še oblikujejo takšne kombinacije organizmov, ki žive v danem trenutku in v danih razmerah, na okolju najustreznejši način. Naravnih kombinacij organizmov, ki bi živeli drugače, to je neskladno z okoljem ni, če pa se že po- javijo so kratkotrajne, saj jih hitro nadomestijo druge, ki bolje ustrezajo okolju. Tako so se v naravi izoblikovale življenjske skupnosti ali biocenoze, ki v konkret- nih okoljih funkcionirajo kot ekosistemi. ln prav gozd, še zlasti če je kolikor toliko naraven, ne preveč predrugačen, je zgled za uravnovešen, samoobnovljiv in trajen ekološki sistem, v katerem je poraba vsklajena s produkcijo, prostor in sredstva za življenje pa so kar se da temeljito izkoriščena. človek se vključuje v splet tega dogajanja kot člen in pomemben dejavnik, za katerega je značilno to, da zna in zmore svoje okolje zavestno spreminjati. Prav zaradi tega povzročamo ljudje hote, največkrat pa nehote in nevede naj- različnejše konfliktne situacije, ki pretresajo ekološke sisteme. Z naraščajočim tehničnim in tehnološkim razvojem, ko se možnosti za vplivanje in spreminjanje našega okolja objektivno zelo povečujejo, pa posegamo tudi v tiste naravne danosti, od katerih smo kljub vsej moči še vedno odvisni. Daljši uvod se mi je zdel potreben zaradi dveh stvari: 1. Svoj življenjski prostor moramo oblikovati, spreminjati in rabiti odgovorno, saj smo dolžni zapustiti zanamcem vsaj približno takšno življenjsko okolje, kot smo ga prejeli od predhodnikov; 2. Zavedati se moramo kompleksnosti vzajemnih povezav in soodvisnosti vseh elementov sistema človek-okolje. Razumevanje tega sistema, še zlasti pa aktivno, racionalno poseganje v dogajanja v njem, pa je tako zahtevno, da ne smemo prezreti ali pa izpustiti prav nobenega vira informacij, ki bi nam utegnil olajšati delo pri pametnem oblikovanju našega življenjskega okolja in dvigniti naše ukrepanje na kvalitetno višjo raven. Rastlinska komponenta gozdnega ekosistema, ki jo označujemo kot združbo gozdnih rastlin ali gozdno fitocenozo, predstavlja praktično vso biomaso tega ekosistema. Avtotrofne rastline, ki so v gozdu v absolutni večini, pa opravljajo funkcijo primarnih producentov organske snovi, so torej temeljni vir energije za funkcioniranje celotnega ekosistema. Zaradi teh lastnosti je gozdna fitocenoza lahko pomemben vir informacij o dogajanjih v gozdu, še posebej pa o dejavnikih, ki so vplivali na njen nastanek. Rastlinske združbe preučujemo na različne načine in z raznovrstnimi metodami. Ustvarjamo si predstavo o njihovi zgradbi, sestavu, o njihovem nastajanju, spreminjanju, produkciji, reakcijah na naše ukrepe itd. Gradimo različne modele rastlinskih združb in za potrebe racionalne rabe narav- nih danosti, ki upošteva tudi varstvo okolja, zasluži posebno pozornost svojevrstni tkim. geografski model prostorske strukture rastlinske odeje, ki mu v običajnem jeziku pravimo tudi fitocenološka ali vegetacijska karta. Fitocenološka karta nas zanima neposredno in posredno: - kot odraz stanja, kot inventarizacija rastlinskih združb, - kot odsev razmer v katerih so rastlinske združbe nastajale in v katerih uspevajo. Ta drugi vidik, ki ima indikacijsko vsebino, se zdi za našo rabo pomembnejši. Prevladuje mnenje, da rastline ene same vrste ali pa tudi posamezne razno- vrstne rastline, neustrezno indicirajo konkretne rastiščne razmere. Vzajemni od- nosi med rastlinami ki žive v neki fitocenozi močno spreminjajo možnosti za uveljavitev podedovanih reakcijskih'norm v pogledu dejavnikov nežive narave. 224 Popularizacija gozdov ni »kozmetika((, temveč strokov- na potreba visoko razvitega gozdnege. gospodarstva. Protierozijska vloga gozda je med naj- pomembnejšimi. Primer je domač: na Ljubelju so v zgornjem toku Kofanjevca nastala erozijska žarišča povsod tam, kjer je bil gozd v preteklosti posekan v celoti. Foto Franjo Rainer. Lesnoproizvodna funkcija tega gozda je dru- gotna. Ali je potreben še kakšen boljši do- kaz o širokem družbenem pomenu gozdov. Nekateri tega še vedno ne razumejo. šele pogled od daleč tudi laika prepriča, Podnebje je izjemno zapleten pojav in za razumevanje podnebja ni boljšega pripomočka kot je poznavanje vegetacije~< (Gaussen, 1976: 1 0), hkrati pa je hudomušno pripomnil, da so doslej izdelali najboljše klimatske karte prav botaniki. V Sloveniji imamo v proučevanju in kartiranju vegetacije razmeroma bogato tradicijo. Prvo fitocenološko karto Golovca je izdelal leta 1932 sedaj že pokojni prof. G. Tomažič (1932). To je bila najverjetneje tudi prva fitocenološl>akcija zaključni račun 1978«. V akcijo so bile vključene vse subjektivna sile, široko podporo pa je dobila tudi pri delavcih v združenem delu. Ceprav je bilo z akcijo presežena formalno obrav- navanje zaključnih računov, pa iz ocen akcije ))zaključni računi 1978<< razberemo nekatere njene pomanjkljivosti (premalo prikazani rezultati dohodkovnih odnosov med TOZD, premalo je poudarjen neposreden prispevek delavcev v temeljni orga- nizaciji k rezultatom gospodarjenja, preveč pozornosti je posvečeno delitvi do- hodka, premalo pa pogojem za pridobivanje dohodka ipd.). Kot največja po- manjkljivost je v analizah akcije omenjeno dejstvo, da so poročila o zaključnih računih, ki so jih ob akciji sestavljali v temeljnih organizacijah, v pretežni meri obravnavala le gospodarjenje temeljne organizacije same neodvisno od njenega položaja in njene dohodkovne povezanosti in soodvisnosti z drugimi temeljnimi organizacijami in v družbeni reprodukciji. Iz poročil tudi ni bilo dovolj razvidno ali so delavci v temeljni organizaciji glede na dane pogoje dobro ali slabo gospo- darili. Ocenjujemo, da. bodo podatki zbrani v pričujoči analizi dali vsaj delne odgovore za gozdarske temeljne organizacije tudi na ta vprašanja in bo ta analiza dopolnitev analiz, ki so bile pripravljene ob nakciji zaključni računi 1978«. Kot je, lahko rečemo že tradicija, da obračuni tekočega obdobja niso primer- ljivi z istim obdobjem prejšnjega leta, velja to tudi za obračun leta 1978. Finančni obračun poslovanja leta 1978 je namreč prvi, ki je narejen v skladu z novim zakonom o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka. Ta pa ne predpisuje samo drugačnega sistema obračuna celotnega prihodka, ampak vnaša tudi vrsto sprememb v sistem obračuna poslovnih stroškov in do- hodka ter v vsebino posameznih kategorij dohodka in čistega dohodka. Nekatere teh sprememb so začele veljati šele prav z zaključnim računom za leto 1978. Da primerjava finančnih rezultatov poslovanja v letu 1978 z rezultati leta 1977 ni mogoča, je razvidno iz naslednjega: 1. V letu 1978 so organizacije združenega dela vštele v celotni prihodek tudi prihodek, prejet v petnajstih dneh po preteku obračunske dobe, če je dolž- niško upniško razmerje nastalo v zadnjih petnajstih dneh po preteku obračun­ ske dobe. V letu 1977 ter po preteku obračunske dobe vnovčene terjatve organizacije združenega dela niso smele vštevati v celotni prihodek, ampak so le poslovne stroške znižale za del stroškov, vsebovan v teh terjatvah. 2. Plačila za storitve delovnih skupnosti, amortizacijo, obračunana po stopnjah, ki so višje od predpisanih in izdatke za kazni, sodne stroške in takse so morale v letu 1978 vse organizacije združenega dela kriti iz dohodka, med- 231 tem ko so jih leto poprej le tiste organizacije združenega dela, ki so svoje samoupravne akte že v letu 1977 uskladile z zakonom o združenem delu. 3. Prejemki po pogodbah o delu so šteli v letu 1977 med osebne dohodlbil prav možnost povečanja proizvodnje celuloznega lesa. Obraten pojav kot pri celuloznem lesu, je pri lesu za lesonitke in iverke, kjer beležimo indeks proizvodnje 155. če primerjamo rast blagovne proizvodnje in prodaje v slovenskem gozdarstvu z rastjo v drugih republikah in v jugoslovanskem gozdarstvu, vidimo, da je sloven- sko gozdarstvo med tistimi, ki v teh prvinah najbolj nazaduje. Kolikšna je bila v letu i978 proizvodnja v posameznih republikah in kolikšna je stopnja rasti v primerjavi z letom poprej. je razvidno iz naslednje tabele (Vir podatkov: Realiza- cija proizvoda izkoriščanja šuma po republikama i pokrajinama u 1977 i i978 godi ni, Opšte udruženje šumarstva): Republika Proizvodnja v 000 m3 1 ndeks leto 1977 100 SFRJ 13.380 98 BIH 4.923 100 črna gora 488 84 Hrvatska 3.378 99 Makedonija 502 96 Slovenija 2.339 93 Srbija 1.750 99 V letu 1978 se je spremenila tudi struktura prihodkov in sicer v korist prihod- kov iz naslova deleža v skupnem prihodku in skupnem dohodku. V letu 1977 so predstavljali ti prihodki le 2,7 °/o celotnega prihodka v slovenskem gospodarstvu v letu i978 pa 7 °/o. Povečanje deleža je sicer več kot dvakratno, vendar glede na nizko osnovo primerjave še premajhno. V gozdarstvu je bilo realiziranega v letu i977 5,5 °/o celotnega prihodka na račun prihodkov iz skupnega prihodka, v letu 1978 pa 7,5 °/o. l·z tega izhaja, da je pri urejanju dohodkovnih odnosov v gozdarstvu Slovenije v primerjavi s celotnim gospodarstvom opaziti stagnacije. 1.2. Porabljena sredstva Rast porabljenih sredstev je v letu 1978 v gozdarstvu nižja od rasti celotnega prihodka. Vendar zaradi spremenjenih postavk, ki se pokrivajo kot materialni stroški iz celotnega prihodka je težko ugotoviti, koliko so nižja porabljena sred- stva rezultat spremenjenega obračuna in koliko boljšega dela. Različni vplivi so se v kazalnikih gospodarjenja odrazili takole: 1978 Indeks rasti 1977 Dejavnost Celotni Porabljena Dohodek prihodek sredstva Gospodarstvo 123 118 139 Gozdarstvo 117 105 135 Zaradi spremenjenih predpisov so po ocenah Službe družbenega knjigovod- stva v slovenskem gospodarstvu porabljena sredstva v letu 1978 manjša za iO 0/o. V gozdarstvu je ta procent znatno višji, ker vplivajo na njegovo velikost poleg spremenjenih predpisov, ki veljajo za vse organizacije združenega dela še poseb- 234 nosti, ki se nanašajo samo na gozdarstvo. Tako so v letu 1977 nekatere temeljne organizacije in obrati za kooperacije izkazovali prispevke za biološka vlaganja med materialnimi stroški, v letu 1978 pa kot del dohodka. Pomemben vpliv na povečanje dohodka imajo v gozdarstvu tudi terenski dodatki. S spremembo po- možnega sporazuma o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne do- hodke, so bili dogovorjeni drugačni kriteriji za pridobivanje pravice za izplačilo terenskega dodatka. Na ta način večina delavcev sekačev in drugih terenskih delavcev ni več upravičena do terenskega dodatka. Zato je indeks povečanja stroškov za dnevnice, terenski dodatek in druga povračila stroškov v gozdarstvu 55, v gospodarstvu Slovenije pa 119. V letu 1978 opažamo v strukturi porabljenih sredstev kvalitativne spremembe. če smo ob devetih mesecih leta 1978 na osnovi takratnih podatkov postavili trdi- tev, da je nizka rast porabljenih sredstev posledica nizke rasti akontacij za prevzeti les in nizke rasti amortizacijskih sredstev, ob koncu leta ta trditev ne drži več. Akontacije kmetom so namreč bolj porasle kot je porasla realizacija izkoriščanja gozdov zasebnega sektorja in bolj kot je poprečen porast porablje- nih sredstev. Tako je obseg sredstev, ki je bil že tekom leta razdeljen kmetom večji v letu 1978 kot v letu 1977 za 18 °/o, medtem ko je dosežena prodaja iz zaseb- nega sektorja večja kot je bila v letu 1977 le 14 °/o. Iz tega izhaja, da so delavci v obratih za kooperacija v letu 1978 uspešneje in bolj ekonomično opravljali svoje naloge in s tem omogočili kmetom v doseženi prodajni ceni večji delež kot leto poprej. Tudi minimalna amortizacija osnovnih sredstev je v letu 1978 večja kot je bila leto prej. Iz tega izhaja, da so si gozdarske temeljne organizacije na račun niž- jega dohodka ustvarile večja sredstva za reprodukcijo. 1.3. Dohodek in njegova razporeditev če od celotnega prihodka odštejemo porabljena sredstva, dobimo realizirani dohodek. Ta je bil v letu 1978 večji kot leto poprej v gospodarstvu Slovenije 39 °/o, v gozdarstvu pa 35 °/o. Iz podatkov o rasti celotnega prihodka in dohodka bi lahko zaključili, da je v letu 1978 gospodarstvo Slovenije poslovalo izredno ekono- mično. Vendar zaradi vplivov o katerih smo govorili že v uvodu in pri analiziranju posameznih prvin gospodarjenja, ne moremo trditi, da je večji dohodek posledica boljšega dela. Tudi v letu 1978 je nekaj organizacij razdelilo več dohodka kot ga je ustvarilo. Ob koncu leta 1978 je v slovenskem gospodarstvu izkazalo izgubo 125 organizacij združenega dela in sicer za 912.789 tisoč dinarjev. V gozdarstvu je bila v letu 1978 izguba malenkostna in znaša samo 1,9 °/o izgube leta poprej. Iz podatkov, ki so na razpolago za presojanje uspešnosti poslovanja gozdarskih OZD ne moremo zaključiti, da je gozdarstvo poslovalo nadpoprečne uspešno, pa je kljub temu realiziralo manj izgube kot v prejšnjih letih. Iz tega izhaja, da je bila izguba, ki se je pojavljala v prejšnjih letih v nekaterih gozdarskih temeljnih organizacijah posledica predvsem neurejenih dohodkovnih odnosov znotraj gozdnogospodar- skih območij. Analize porabe dohodka v letu 1976 in v letu 1977 so pokazale, da v teh dveh letih razporejanja dohodka ni bilo opravljeno v skladu z razmerji dogovorjenimi v družbenem planu. Sredstva za razširitev materialne osnove dela so rasle počas­ neje od rasti dohodka, sredstva za zadovoljevanje splošne, skupne porabe pa hitreje od rasti dohodka. Zato so v resoluciji o družbenoekonomskem razvoju za leto 1978 razmerja delitve dohodka še ostreje začrtana v korist sredstev za raz- 235 širitev materialne osnove dela. Organizacije združenega dela so morale že ob začasni delitvi (polletju in devetih mesecih leta) preveriti skladnost opravljene delitve dohodka z načrtovano ter v primeru odstopanj ukrepati, da so dogovor- jena razmerja zagotove. Ob polletju leta 1978 smo ugotovili, da se ne uresniču­ jejo dogovorjena razmerja v delitvi dohodka. Glavni vzrok neizpolnjevanja dogo- vorjenih razmerij pa ni bila rast skupne in splošne porabe izven TOZD, ampak rast osebne in skupne porabe v organizacijah združenega dela. če bi hoteli doseči, da bi se rast osebnih dohodkov izraziteje premaknila v korist sredstev za razšir- janje materialne osnove dela, potem bi morali v drugem polletju zadrževati rast osebnih dohodkov in skupne porabe. Kako pa so ob koncu leta delavci v gozdarstvu razporedili dohodek, je raz- vidno iz naslednje tabele: Prvina 1977 1978 Indeks 1. Prispevki za skupno porabo 78.222 83.824 107 2. Prispevki za splošno porabo 11.861 11.837 99 3. Prispevki za biološka vlaganja 229.307 263.538 114 4. Del dohodka za delovno skupnost 39.390 140.752 357 5. Del dohodka iz izjemnih ugodnosti 32.508 41.709 128 6. Del dohodka za amor. nad minimalo 103 12.206 11850 7. Del dohodka za drugo poslovno porabo 23.794 107.480 451 8. čisti dohodek 917.274 1,131.662 123 Skupaj razporejeni dohodek 1,322.461 1,793.008 136 Iz podatkov je razvidno, da so v letu 1978 organizacije združenega dela s pod- ročja gozdarstva razpored ile za 35 °/o več dohodka kot v letu 1978 (ker je izguba malenkostna, so ga razporedile skoraj toliko kot so ga ustvarile}. Kot je iz podatkov razvidno, je bila rast porabe za posamezne namene raz- lična. Tako je del dohodka, ki je bil namenjen skupni porabi porastel samo za 7 °/o, medtem ko je tisti del dohodka, ki so ga morale temeljne organizacije goz- darstva prispevati za splošno porabo v letu 1978 celo nižji kot v letu 1977 (indeks 99). Bistven vpliv na obseg nizke rasti obveznosti so imele nižje stopnje pri davku iz dohodka TOZD, pa tudi razširitev davčnih olajšav je prispevala svoj delež. Prispevki za biološka vlaganja v zasebnem sektorju so se v letu 1978 v pri- merjavi z letom poprej povečali za 14 °/o, to je toliko kot se je povečala realiza- cija zasebnega sektorja. Iz tega bi izhajalo, da je poprečna stopnja prispevkov za biološka vlaganja v zasebnem sektorju v letu 1978 enaka kot je bila v letu 1977. Po prodanem kubiku lesa je bilo oblikovanih v letu 1978 v zasebnem sektorju 119 din prispevkov, oziroma 12,7 °/o od dosežene prodajne cene gozdnih lesnih sortimentov v zasebnem sektorju. V letu 1977 so znašali prispevki za biološka vlaganja 105 dinarjev po prodanem kubiku ali 11,4 °/o od dosežene prodajne cene. Prispevki za biološka vlaganja družbenega sektorja so bili oblikovani v letu 1978 v višini 139.453 tisoč dinarjev, kar pomeni 106 din po prodanem kubiku lesa in 11,8 °/o od dosežene prodajne cene. V letu 1977 je bilo prispevka za biološka vlaganja v družbenem sektorju oblikovanega znatno manj, saj je bil znesek po prodanem kubiku le 90 din ali 10,1 °/o od dosežene prodajne cene. Med obveznostmi iz dohodka velja omeniti izredno povišanje dela dohodka namenjenega za financiranje skupnih služb. Delno je visok porast dohodka za skupne službe posledica dejstva, da v letu 1977 vse delovne organizacije niso delovnih skupnosti finansirale iz dohodka, ampak iz materialnih stroškov. V de- 236 Javnih skupnosti skupnih služb je v slovenskem gospodarstvu zaposlenih 58.309, v gozdarstvu Slovenije pa 981. Zaposleni v skupnih službah zavzemajo v sloven:- skem gospodarstvu 9,3 °/o vseh zaposlenih, v slovenskem gozdarstvu pa skoraj 12 °/o vseh zaposlenih. Vzrok za nadpoprečne število zaposlenih v gozdarskih skupnih službah je v precejšnji meri dejstvo, da delavci v gozdarskih delovnih skupnostih ne opravljajo samo dejavnosti, ki po zakonu o združenem delu sodi v dejavnost skupnih služb, ampak tudi gospodarske dejavnosti (taksacija ipd.). Poprečno realizira vsak delavec v skupnih službah v slovenskem gospodarstvu 249.000 din celotnega prihodka, v gozdarstvu pa 244.000 dinarjev. Ker pomeni ce- lotni prihodek skupnih služb odhodek za temeljne organizacije, pomeni nižji celotni prihodek delovne skupnosti skupnih služb nižji odhodek temeljnih orga- nizacij in večji njihov čisti dohodek. Iz tega izhaja, da so k velikosti realiziranega čistega dohodka v TOZD pripomogli v gozdarstvu tudi delavci skupnih služb, ki so ali delovali izredno ekonomično ali pa so se zadovoljili z nizkimi dohodki in nizkimi drugimi prejemki. V letu 1978 je opaziti tudi premik pri oblikovanju dohodka iz izjemnih ugod- nosti iz gozdov družbenega sektorja. Kljub temu, da so se v letu 1978 tiste prvine celotnega prihodka (amortizacija) in dohodka (prispevki za biološka vlaganja), ki zmanjšujejo obseg dohodka iz izjemnih ugodnosti povečevale progresivno, je dohodek iz izjemnih ugodnosti za 28 °/o večji kot leto poprej. Iz tega izhaja, da so poslovale temeljne organizacije v gozdarstvu ali bolj racionalno ali pa imele pri proizvodnji ugodnejŠe pogoje kot v prejšnjih letih. Za leto 1978 velja omeniti tudi nekatere druge prvine porabe dohodka, ki so pomemben vzrok, da je bil dosežen čisti dohodek nižji kot dohodek. Med takšne sodi del dohodka za poslovno porabo, kamor spada del dohodka za članarine z indeksom 190, del dohodka za takse, kazni in sodne stroške z indeksom 290, del dohodka za povračila stroškov plačilnega prometa v državi z indeksom 281 in še nekateri drugi odhodki iz dohodka. 1.4. čisti dohodek in njegova razporeditev čeprav so se odhodki iz dohodka, ki pomenijo finansiranje splošne in skupne porabe v nekaterih prvinah zmanjšali, je čisti dohodek porasel manj kot pa do- hodek. Vzrok za nižjo rast je kot rečeno predvsem v povečanju nekaterih izdat- kov iz dohodka za poslovno porabo. Razen nekaterih izjem, so to predvsem tisti izdatki, ki imajo po svoji vsebini enak značaj kot materialni stroški in na njihovo višino lahko vplivajo delavci TOZD s svojimi poslovnimi odločitvami. čisti dohodek so delavci v gozdarstvu razporedili za naslednje namene: Prvina Del čistega dohodka: -- za osebne dohodke - za stanovanjsko izgradnjo -- za druge nam. v ski. sk. porabe a) za kmete b) za delavce -- za poslovni sklad -- za rezervni sklad - za druge namene 237 Skupaj gozdarstvo znesek 893.297 59.020 76.351 4.786 71.565 49.877 39.441 13.676 indeks leto 1977 = 100 i22 156 109 132 108 111 162 149 Del dohodka, ki je namenjen osebnim dohodkom se je v gozdarstvu povečal v letu 1978 v primerjavi z letom poprej za 22 °/o, poprečno v slovenskem gospo- darstvu pa 24 °/o. Kot smo že omenili, so morale gozdarske temeljne organizacije v letu 1978 uveljaviti določila panožnega sporazuma o razporejanju čistega do- hodka in delitvi sredstev za osebne dohodke g!ede terenskega dodatka. To pa pomeni, da so morali v vseh tistih temeljnih organizacijah, kjer so prej del težjih pogojev dela plačevali s terenskim dodatkom, težje pogoje dela upoštevati pri opredeljevanju zahtevnosti dela. Na ta način so morali sredstva za osebne do- hodke povečati približno za 1 O 0/o. V letu 1978 je tudi sprememba pri evidentiranju pogodb o delu. Prej so se pogodbe o delu evidentirale med osebne dohodke, v letu 1978 pa med materialne stroške. Nekatera gozdna gospodarstva so pri prikazovanju osebnih dohodkov upoštevala takšno določilo tudi pri podatkih za leto 1977, druga pa ne. Zato je težko oceniti kolikšno je dejansko povečanje osebnih dohodkov. Na vsak način pa lahko iz prikazanih podatkov zaključimo, da je rast osebnih dohodkov v goz- darstvu v letu 1978 pod poprečjem gospodarstva. Rekli smo že, da je Resolucija o družbenoekonomskem razvoju v letu 1978 začrtala razmerja v delitvi dohodka. Delitev dohodka bi morala biti izvedena tako, da bi se sredstva za razširitev materialne osnove dela povečala bolj kot dohodek, vse druge kategorije porabe, še posebej osebne, skupne in splošne pa manj kot dohodek. Sredstva za osebne dohodke bi morala rasti za 10 °/o počasneje od rasti dohodka. Zaradi že navedenih bistvenih razlik v sistemu obračuna in vsebini posameznih prvin dohodka ni moč preverjati skladnosti opravljene delitve dohodka z določili Resolucije. Podatke bi bilo treba najprej očistiti vseh obračunskih razlik. Kljub določenim zadržkom pa lahko zaključimo, da je bila v letu 1978 delitev dohodka skladnejša resolucijskim določilom kot prejšnja leta. še nekaj besed o akumulacijski in reprodukcijski sposobnosti gospodarstva in gozdarstva Slovenije. Pod reprodukcijsko sposobnostjo razumemo sposobnost obnavljanja procesa materialne proizvodnje v enakem zmanjšanem ali povečanem obsegu. Reproduk- cijsko sposobnost lahko opazujemo z vidika posamezne proizvodne enote (njene individualne reprodukcije) z vidika posameznega gospodarstva in z vidika druž- bene skupnosti - v smislu celovite družbene reprodukcije. čim širše opazujemo reprodukcijsko sposobnost, tem večji obseg sredstev zajamemo v tisti del, ki pomeni obnavljanje procesa proizvodnje. Reprodukcijska sposobnost je kot že rečeno enostavna ali razširjena. Razširjeno reprodukcijo omogoča akumulacija, ki determinira možnost razširjene reprodukcije. Zato pra- vimo, da je akumulacijska sposobnost neke organizacije združenega dela, sku- pine organizacij, panoge ali področja gospodarstva ali celotnega gospodarstva, tista sposobnost, ki omogoča razširitev reprodukcije. Enako kot velja za sredstva za reprodukcijo, velja tudi za sredstva za akumulacije, da med nje lahko upošte- vamo tem več sredstev s čimširšega vidika jo opazujemo. Ta kratek uvod je bil potreben zaradi tega, ker je gozdarstvo panoga dejavnosti, ki pridobiva sredstva za reprodukcijo, tako biološka kot tehnična, iz lastnih virov in tujih virov. Zato je treba pri opredeljevanju akumulacijske sposobnosti gozdarstva poleg sredstev, ki jih oblikujejo za namene reprodukcije posamezne temeljne organizacije, upo- števati tudi tista sredstva, ki jih v ta namen prispeva primarna predelava lesa in drugi. V analizi so sredstva za reprodukcijo prikazana s stališča oblikovanja teh sredstev v gozdarstvu. Tako smo med reprodukcijska sredstva uvrstili amortiza- 238 1 ~ 1 ) j ! J cijo (minimalna in nadminimalna), dohodek iz izjemnih ugodnosti in del čistega dohodka namenjenega za poslovni sklad. Sredstva za reprodukcijo so se v gozdarstvu povečala v letu 1978 v primerjavi z letom poprej za 22 °/o, kar je polovicam anj kot v gospodarstvu Slovenije. Sredstva za akumulacije so v gozdarstvu v letu 1978 večja kot so bila enaka sredstva leta poprej za 41 °/o, v gospodarstvu Slovenije pa kar za 57 °/o. Povečanje reprodukcijskih sredstev je v gozdarstvu relativno skromno kljub temu, da so sredstva za osebne dohodke porasla manj kot v poprečju gospo- darstva. 1.5. Osebni dohodki Pomembna prvina analize gospodarjenja je tudi gibanje osebnih dohodkov. Občani se vključujejo v združeno delo zato, da pridobivajo osebne dohodke in s tem možnost vzdrževanja določenega življenjskega standarda. Osebni dohodki delavcev ne morejo biti pod določenim minimumom, ker bi to ogrožala možnost reprodukcije delovne sile in s tem možnost dela. To je bil verjetno tudi vzrok, da so se osebni dohodki kljub sprejeti obveznosti, da se morajo gibati v mejah čiste­ ga dohodka, gibali bo'lj v odvisnosti od življenjskih stroškov kot v odvisnosti od dohodka. Osebni dohodki so rasli znatno hitreje kot pa dohodek. V letu 1978 je slika obrnjena. Osebni dohodki so porasli manj kot dohodek in čisti dohodek. Ni lahko ugotoviti, ali je to posledica dejstva, da so se delavci v temeljnih organiza- cijah začeli zavedati, da ne morejo porabiti tistega, kar niso ustvarili ali pa dej- stva, da je v letu 1978 zaradi administrativnih vplivov (sprememba v obračunu) dohodek in čisti dohodek toliko porasel, da so si delavci z osebnimi dohodki za- gotovili določen življenjski standard, čeprav so v ta namen angažirali manjši del dohodka oziroma čistega dohodka. V letu 1978 je bila rast osebnih dohodkov nad rastjo življenjskih stroškov, zato se je večina zaposlenim življenjski standard povečal. Indeks življenjskih stroškov je bil v letu 1978 115,7, gibanje osebnih dohodkov pa naslednje: Dejavnost Gospodarstvo SRS Gozdarstvo Poprečni izplačani neto OD 5.690 din 6.208 din Indeks rasti 1977 = 100 117 119 Od po preč ja gospodarstva odstopa gozdarstvo v osebnih dohodkih za 9 °/o, to pa je manj kot je k višjim osebnim dohodkom prispeval spremenjeni način obra- čuna terenskega dodatka. Zato lahko z gotovostjo trdimo, da so osebni dohodki zaposlenih v gozdarstvu kljub pospešeni rasti v letu 1978 v primerjavi s popreč­ jem gospodarstva še zmeraj prenizki. Zavod SR Slovenije za statistiko objavlja v svojih informacijah, ki zadevajo osebne dohodke strukturo delavcev posameznih dejavnosti glede na velikost čistega dohodka. Zadnji razpoložljivi tovrstni podatki se nanašajo na devetmesečno poprečje leta 1978. Podatki so naslednji: 239 Čisti osebni dohodki Do 2501 3001 3501 4001 4501 5001 6001 7001 8001 9001 10.001 Nad 2500 do do do do do do do do do do do 12.000 din 3000 3500 4000 4500 5000 6000 7000 8000 9000 10.000 12.000 din Gosp. 0,1 1 ,S 5,3 9,8 12,7 13,4 21,8 14,3 8,5 4,9 3,0 2,8 1,8 Gozd. 0,1 0,6 2,1 3,8 6,7 9,6 26,5 :21,5 11,9 7,3 4,5 3,8 1,6 V višini osebnih dohodkov se odraža tudi težavnost dela. saj so pogoji dela eden izmed bistvenih kriterijev za ugotavljanje sestavljenosti dela in s tem osnove za osebni dohodek. V gozdarstvu ima samo 4,5 °/o zaposlenih osebni dohodek do 4000 din mesečno, medtem ko je takšnih delavcev v gospodarstvu Slovenije kar 16,8 °/o. Ker odpade v gozdarstvu precejšen delež zaposlenih na delavce sekače in gojitelje, ki delajo v težjih pogojih dela in pri katerih znaša poprečen osebni dohodek od 5000 do 7000 din je v gozdarstvu kar 64,4 °/o vseh zaposlenih, pri katerih je poprečen mesečni dohodek od 4000 do 7000 din. če računamo, da je v gozdarstvu samo 8000 zaposlenih, od tega precej začasno in da je samo 1,6 °/o zaposlenih, ki imajo nad 12.000 din osebnega dohodka, lahko zaključimo, da so visoki osebni dohodki v gozdarstvu redka izjema. Izredna koncentracija delavcev v razredih od 4000 do 7000 din kaže na relativno majhne razpone v osebnih dohod- kih za posamezna dela. To pa pomeni, da se v gozdarstvu premalo upošteva načelo delitve po delu. Ta pomanjkljivost je posledica relativno slabih finančnih rezultatov poslovanja v gozdarstvu, ki ne dopuščajo v osebnih dohodkih preveli- kih razponov. Delavcem sekačem in drugim nekvalificiranim delavcem je treba, zaradi možnosti reprodukcije delovne sile in zaradi izredne fluktuacije, zagotoviti ustrezne osebne dohodke, razpeni v osebnih dohodkih pa se uveljavljajo le tam, kjer to dohodek dopušča. 111. Kazalniki poslovnega uspeha Po določilih zakona o združenem delu morajo delavci stalno spremljati {da bi lahko smotrno in racionalno gospodarili z dohodkom) rezultate svojega dela in rezultate poslovanja temeljne organizacije. Ker je dohodek, ki ga delavci prido- bivajo v temeljni organizaciji združenega dela materialna osnova pravice delav- cev, da odločajo o pogojih in rezultatih svojega dela in glavni motiv dela in merilo uspešnosti ter odgovornosti delavcev za uspešno delo in razpolaganje z družbenimi sredstvi predvideva zakon, da delavci: a. primerjajo rezultate tekočega obdobja z rezultati preteklih obdobij ter pred- videnimi rezultati; b. primerjajo svoje rezultate z rezultati drugih temeljnih organizacij: - s katerimi so združili delo in sredstva, ki opravljajo isto ali sorodno dejavnost in - s katerimi so sklenili samoupravni sporazum ali družbeni dogovor o temeljih plana. Z uspešnostjo poslovanja v najširšem smislu razumemo stopnjo uresničevanja splošnega ekonomskega načela na katerem temelji vsako smotrno odločanje v gospodarstvu. Splošno ekonomsko načelo je opredeljeno kot načelo doseganja določenega učinka s čimmanjšimi sredstvi ali doseganje največjega učinka z določenimi sredstvi. Za presojo uresničevanja splošnega ekonomskega načela, to je uspešnosti poslovanja organizacij združenega dela, je treba izbrati ustrezne 240 kazalnika oziroma mere uspešnosti. Najti ustrezno mero pa ni lahka naloga. V jugoslovanski teoriji je znanih precej mer, ki naj bi razkrivala ali so organizacije združenega dela dobro ali slabo poslovale. Kljub velikemu številu predlaganih mer, pa z nobeno od dosedaj znanih ne moremo zanesljivo ugotoviti ali je orga- nizacija združenega dela glede na dane pogoje dobro ali slabo poslovala. Poleg tega pa ni kazalnika v katerem bi se zrcalile vse ali večino vidikov sprememb. Zato je ponavadi treba izbrati več kazalnikov. Slabost teh kazalnikov pa je, da so parcialni, z njimi lahko zasledujemo enega od mnogih ekonomskih principov. Druga njihova značilnost pa je, da se lahko gibljejo zelo divergentne. Visoko stopnjo uresničevanja določenega ekonomskega načela lahko dosežemo na račun zanemarjanja drugih načel. Zato je nujno ugotavljati več kazalnikov hkrati. Ker je dohodek TOZD glavni nagib za delo in merilo za uspešnost poslovanja, smo ocenili, da sta za analizo delovanja TOZD najprimernejša kazalnika uspeš~ nosti: 1. dohodek na delavca; 2. dohodek v primerjavi s poprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi. Ta dva kazalnika v sintetični obliki prikazujeta uspešnost ali neuspešnost po- slovanja in vsi drugi kazalniki se zrcalijo v teh dveh in pojasnjujejo njuno velikost. Zato bomo pozornost pri ugotavljanju uspešnosti poslovanja organizacij združe- nega dela posvetili le tema dvema. »Dohodek na delavca<< in >•dohodek v primerjavi s poprečno uporabljenimi sredstvi<< sta enostavni meri, zato vsaka za sebe enostranski. Tako je mera »do- hodek na delavca<< zelo enostranska mera, saj pripisuje ves dohodek živemu delu. Nasprotno pa je mera >>dohodek v primerjavi s poprečno uporabljenimi po- slovnimi sredstvi« pomanjkljiva zaradi tega, ker pripisuje ves dohodek sredstvom kot minulemu delu. Zato je nujno, v analizo zajeti oba kazalca povezano in oce- njevati poslovanje organizacij združenega dela istočasno skozi oba. Le na ta način pridemo do razširjenega ali poglobljenega spoznanja o poslovanju, saj jasneje spoznamo zveze med posameznimi pojavi. Ker pa je lahko dohodek večji ali manjši zavoljo različnih vzrokov, smo poleg mer uspešnosti izbrali še druge kazalnika iz zakona o združenem delu in odloka o kazalcih za izkazovanje rezultatov dela delavcev in poslovanja temeljne organi- zacije združenega dela in odloka, nekaj parcialnih mer, ki bolj podrobno pojas- njujejo delovanje organizacij združenega dela. Parcialne kazalnika oziroma mere bi lahko razdelili v dve skupini: 1. tiste, ki razkrivajo pogoje pri pridobivanju dohodka; 2. tiste, ki razkrivajo, kako je bil ustvarjeni dohodek oziroma čisti dohodek razporejen. Mere, ki razkrivajo pogoje pri pridobivanju dohodka, naj bi pokazale, ali je večji dohodek posledica angažiranega družbenega kapitala, boljše opremljenosti dela ali pa tistih prvin gospodarjenja na katere delavci vsakodnevno vplivajo pri svojem delu. Najpomembnejši kazalec, ki naj bi pokazal pogoje pri pridobi- vanju dohodka, je: »poprečno uporabljena poslovna sredstva na delavca«. Kazalnik pove, koliko poslovnih sredstev {osnovnih in obratnih) odpade na delavca in daje predstavo o tem, koliko oziroma v kakšnem sorazmerju je tekoče delo združeno s sredstvi. Kazalnik vpliva na velikost dohodka premosorazmerno. Večja opremljenost s sredstvi mora imeti za posledico večji dohodek. Dohodek, ki ga dosežejo delavci v organizacijah združenega dela, potem razporejajo na del za splošno in skupno porabo, na del za zadovoljevanje svojih 241 osebnih in skupnih potreb, na del za razširjanje materialne osnove dela in za rezerve. Iz razporeditve dohodka in čistega dohodka ugotovimo ali so delavci pri razpo 4 rejanju dohodka bolj upoštevali interes delavca kot proizvajalca in potrošnika in vloženemu delu neustrezni delež dohodka namenili za osebne dohodke. To ugo- tavljamo s kazalnikoma: 1. osebni dohodek in sredstva skupne porabe na delavca; 2. čisti osebni dohodek na delavca. S tema kazalnikoma ugotovimo ali se osebni dohodki gibljejo skladno z do- seženim dohodkom. Kažejo, ali se delež dohodka za osebne dohodke in sklad skupne porabe giblje tako kot smo se dogovorili z resolucijo in panožnimi spo- razumi o delitvi čistega dohodka in razporejanju sredstev za osebne dohodke. Z njimi je mogoče vsaj načeloma ugotavljati ali je v organizacijah združenega dela izvedena delitev po delu ali ne. Pri razporejanju dohodka pa morajo delavci tudi upoštevati dejstvo, da je treba razširjati materialno osnovo dela in s tem ustvarjati danes pogoje za boljši jutri. Med najpomembnejše kazalnike razdelitve čistega dohodka. ki kažejo, kako delavci skrbijo za razširjanje materialne osnove dela lahko uvrstimo: 1. akumulacija v primerjavi s poprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi; 2. delež akumulacije v dohodku; 3. sredstva za reprodukcijo v primerjavi s poprečno uporabljenimi sredstvi. Akumulacija v primerjavi s poprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi je v naših razmerah zelo pomemben kazalnik, izraža akumulacijsko stopnjo, po kateri izločajo sredstva za razširjeno reprodukcijo posamezne organizacije združenega dela oziroma sektorji gospodarstva. čeprav akumuliranje ni družbeno dogovorjeno, pa širši družbeni interes zahteva oblikovanje sredstev za reprodukcijo sorazmerno z velikostjo sredstev s katerimi upravljajo delavci v organizacijah združenega dela. Le na ta način se namreč lahko oblikuje zadosten obseg sredstev za raz- širjeno reprodukcijo in realizira združevanje sredstev po načelu udeležbe v skupaj ustvarjenem dohodku. Kazalnik ,,sredstva za reprodukcijo v primerjavi s poprečno uporabljenimi po- slovnimi sredstvi" prav tako kot prejšnji kazalnik kaže interes delavcev za razši- ritev materialne osnove dela, s to razliko, da kaže prvi kazalnik skrb za razširjeno reprodukcijo, medtem ko se v drugem odražajo odločitve glede celotne repro- dukcije v OZD. Gospodarstvo Gozdarstvo Kazalnik 1 1 1 1 1977 1978 Indeks 1977 1978 Indeks 1. Dohodek na delavca v 000 din 144 195 134 161 217 134 2. Dohodek v primerjavi s pop. upor. posl. sredstvi v% 35 36 102 62 61 90 3. Pop. upor. poslovna sred. na delavca v ODO din 412 526 127 258 354 136 4. Akum. v prim. s poprečno upor. posl. sredstvi v % 0,03 0,04 133 0,04 0,04 100 5. Delež akumulacije v dohod. v% 11 12 109 6 7 116 6. Sred. za repr. v prim. s pop. upor. posl. sredstvi v % O,C8 0,08 100 0,09 0.09 100 7. Osebni dohodki in sredstva skup. porabe na del. v 000 din 95 118 123 102 126 123 8. čisti os. dohodek na del. v din 4850 5690 117 5184 6208 119 242 i 1 ''! ' ·~~ Zadnji kazalnik, ki bi ga bilo treba po našem mnenju podrobneje analizirati pove, kolikšen del dohodka so delavci namenili za akumulacije. če je ta kazalnik relativno nižji kot prejšnja dva, delavci niso racionalno gospodarili z družbenimi sredstvi. Z relativno visoko opremljenostjo so dosegli relativno nizek dohodek. Pri svojih odločitvah niso upoštevali načelo racionalnosti. Kakšno je bilo gospodarjenje v gozdarstvu v primerjavi z gospodarstvom, če ga ocenjujemo skozi kazalnike, za katere smo ocenili, da na eni strani pojasnujejo pogoje poslovanja, uspešnost izkoriščanja teh pogojev in ustreznost razpore- janja dohodka in čistega dohodka glede na dane pogoje? Odgovor na to kaže naslednja tabela (glej str. 242). IV. Sklepne ugotovitve Iz podatkov v analizi lahko zaključimo, da so finančni rezultati v letu 1978 relativno dobri. Po večletnih prizadevanjih je v letu 1978 prvič uspelo, da se je osebna in splošna poraba gibala skladno z rastjo dohodka. Seveda lahko takšne zaključke sprejemamo samo na osnovi finančnih podatkov prikazanih v obrazcih zaključnega računa. v uvodu pa smo pojasnili, da je na rezultate gospodarje- nja v letu 1978 vplivala vrsta dejavnikov, ki onemogočajo realno primerjavo uspešnosti poslovanja, v rezultatih pa se zrcali tako, da lahko privedejo do na- pačnih zaključkov. če le površno poznamo prikazovanje podatkov o finančnem poslovanju organizacij združenega dela lahko ugotovimo: - da je dobršen del rasti dohodka le posledica drugačnega obračuna poslov- nih stroškov, - da se na račun drugačnega obračuna celotnega prihodka povečuje rast celotnega prihodka, - da se s prenosom dela stanovanjskega prispevka v čisti dohodek zmanj- šujejo obveznosti iz dohodka in povečuje čisti dohodek, - da se z vključitvijo posojila skladu federacije za kreditiranje hitrejšega razvoja v del čistega dohodka za poslovni sklad povečuje rast dela dohodka za katerega smo dosedaj ocenjevali, da je namenjen razširitvi materialne osnove dela v OZD, - da je stvarna rast osebnih dohodkov v večini TOZD drugačna od prikazane, ker v letu 1978 med osebnimi dohodki ni več prejemkov na račun pogodb o delu, štipendij, nagrad učencev v gospodarstvu in izdatkov za topli obrok in tako dalje. Za realno ocenitev uspešnosti poslovanja je treba vse te vplive izločiti. To pa niso sposobni opraviti drugi, kot analitiki v organizacijah združenega dela, ki ·spremljajo podatke analitično in poslovne dogodke evidentirajo brez vplivov spremenjenega obračuna. Zato lahko z gotovostjo sprejemajo sodbo o tem, kako so bile za leto 1978 sprejete obveznosti dejansko tudi izvršene, le tisti, ki imajo na razpolago dodatne informacije o tem, kolikšen vpliv imajo v zaključnih računih za leto 1978 obračunske spremembe. Slavka Kavčič, dipl. oec. Literatura 1. Publikacije Službe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji Centrala Ljubljana · 2. Obrazci za zaključni račun gozdnih gospodarstev v SR Sloveniji 3. Kavčič Slavka: Analiza nekaterih uspešnosti poslovanja TOZD, Gospodarski vestnik št. 10177 4. Zakon o združenem delu, Uradni list SFRJ št..53/7S 5. Odlok o kazalcih za izkazovanje rezultatov dela delavcev in poslovanja temeljne organizacije združenega dela (Uradni list SFRJ, št. 8178} 243 GOZD BOMO SPOZNALI Z AKTIVNO UDELEžBO PRI OBNOVI GOZDOV V roke sta mi prišli dve brošurici ))Dečji dan za pogozdovanje<< iz l. 1936 (brez navedbe avtorja) in 1939 (avtor ing. Viktor Novak), ki ju je natisnila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Pod naslovom piše z debelimi črkami: Navodilo za učiteljstvo. Tako se vidi že iz naslovnih strani, da je bilo delo v gozdu in spoznavanje gozda že pred vojno vzgojni dejavnik v šoli. V prvi brošuri beremo: »V državah, kjer je gozdarstvo na visoki stopnji razvoja se že davno vrs1 popularizacija gozdarstva med ljudstvom, posebno med kmetovalci. Največjo pažnjo obračajo tam osnovnim šolam z namenom, da bi v nežne otroške duše vsadili ljubezen do gozdov in zavest, da imajo gozdovi velik pomen za splošno blagostanje. Ministerstvo za gozdove in rudnike je zato uvedlo leta 1928 v sporazumu z ministerstvom za prosveto tako zvane dečje dneve za pogozdovanje, prireditve ki jih poznajo v naprednejših deželah že dolgo in s katerimi so dosegli lepe uspe- he ... Napor, ki je s pogozdovanjem združen, budi v učencih veselje do ustvarjajoče človeške sile in množi njih zaupanje v lastno moč ter skupno udejstvovanje, -· ako je delo nežnih ročic uspelo. Tako dosežemo popoln vzgojen namen šele tedaj, ko je zagotovljen tudi materialen uspeh: pogozditev golega zemljišča, ustanovitev novega mladega gozda.« Iz druge brošure posredujem objavljene podatke za leto 1938. Dečji dnevi so bili v vseh okrajih (25) dravske banovine. Vseh dni je bilo 582, spomladi 520 in jeseni 62. Pri tem je sodelovalo 978 učiteljev, 243 gozdarjev, 602 šole in 30 590 Pogozdovanje šolarjev v Iški vasi leta 1938 244 Lep smrekov nasad, ki ga je pred osmimi leti zasadila šolska mladina iz Ihana učencev. Posadili so 405 000 gozdnih sadik (poprečno 13,2 sadike na učenca), posejali 130 kg gozdnega semena (največ domači kostanj) ter pogozditi 102,5 ha. Avtor pa si na koncu privošči tudi kritično pripombo: )>Pomislimo le da je od 1116 šol (osnovnih, meščanskih, srednjih in kmetijskih strokovnih) priredila dečje dneve komaj dobra polovica. Pogozdovanje z mladino je vzgojno važno in plodo- nosno za našo gospodarsko bodočnost.« Učencem, ki so pridno pogozdovali, so podelili spominski list, ki jim je budil spomin na dneve sodelovanja pri tem koristnem delu. O poteku pogozdovanja so na mnogih šolah pisali šolske naloge. V eni od njih beremo: »Upam, da bodo čez 50 let iz teh mladih smrekic zrastle velika, lepa dre- vesca ... Gozd je koristen vsakomur, posebno pa nam, ker smo mladi. če sedaj gozd posadimo, ga lahko sekamo, ko bomo veliki. če drv ni, žgancev ni .. ,<< Šolarji so v naslednjih letih obiskovali pogozdene površine, spremljali rast gozdnega drevja, po potrebi pa opravili tudi nego. Posamezne šole (učitelji) pa so šle še dlje ter so si tudi gozdne sadike vzgojili sami v šolskih drevesnicah. Zato je v brošuri tudi navodilo za ureditev šolske gozdne drevesnice. že na 1 m2 lahko vzgojimo 300 smrekovih ali 150 macesnovih sadik. Dana so navodila o ob- delavi in setvi, množini semena, negovanju setve, presajevanju in velikosti dre- vesnice. Za pogozdovanje je treba otroke pripraviti že v šoli. Povedati jim je treba kako se pogozduje, zakaj se pogozduje, poučiti pa jih je treba tudi o širši pomembnosti gozdov, o gozdnem drevju in njihovi uporabi. Nekaj dni po sadnji naj pišejo naloge na to temo, med letom pa naj obiščejo pogozdene parcele. Vzgojne ideje in organizirano delo z mladino v gozdu naj bi ne prišlo iz na- vade. Storilnost otrok je bila v obravnavani pogozdovalni akciji sicer majhna, po- prečno 13 posajenih sadik na otroka. Važnejša od količine pa je kvaliteta saditve 245 ter to, da so prihajali na pogozdovanje pripravljeni, opravljeno delo pa so še naknadno spremljali. Gibanje na svežem zraku so združevali s spoznavanjem in upoštevanjem gozda, ki zarašča večji del naše republike. Razveseljiva je bila tudi množičnost, katero danes pogrešamo. Igre z žogo, smučanje in razni športni dnevi so sodobne protiuteži povečanim učnim programom, preradi pa pozabimo na potrebo na zdravo in vzgojnofizično delo pri osnovnošolcih (kjer lahko pomoč in iniciativno nudimo tudi gozdarji}. Kar se Janezek nauči, to Janezek zna. Lado Elerše·i< GOZDARSKI IZOBRAžEVALNI PROGRAM V LETU 1979 Delovni program Izobraževalne skupnosti za gozdarstvo za leto 1979 izhaja iz sprejetih programskih osnov in ciljev, opredeljenih s samoupravnimi sporazumom o temeljih srednjeročnega načrta razvoja vzgoje in izobraževanja za obdobje 1976-1980, dopolnjenih s kasneje sprejetimi stališči in smernicami o izgradnji šolskega prostora v gozdarstvu in delovnih programih vzgojno izobraževalnih in proizvodnih organizacij združenega dela. Uresničevanje nalog, ki stoje pred celotnim gozdarstvom Slovenije pri uresni- čevanju razvojnega načrta, usklajenega z družbeno verificiranimi cilji in smotri gospodarjenja z gozdovi, bo odvisno od vsestranske oblikovanosti, usposoblje- nosti in zavzetosti strokovnih kadrov. Le-ti se pri tem ne smejo zapirati v ozke strokovne okvire, temveč se morajo povezati z okoljem in slediti vsem tokovom našega družbenega življenja. Vzgoja in izobraževanje bo še v večji meri kot doslej zajemalo vse kategorije delavcev v gozdarstvu. Pri tem bo v letu 1979 potrebno še v večji meri poudarjati: - Oblikovanje takih poklicev in njihove nomenklature, ki bodo v največji možni meri ustrezali potrebam gozdarske proizvodnje, izobraževalnih ter znan- stveno raziskovalnih ustanov in vključevanje gozdarjev v problematiko urejanja podeželja in prostora- rok izdelave do julija 1979. - Oblikovanje okvirjev celovitega in prehodnega sistema vzgoje in izobraže- vanja, povezanega v vertikali in horizontali, ki bo zajemal mladino, kot tudi odrasle že zaposlene delavce - rok izdelave december 1979. - Izdelavo vzgojno izobraževalnih programov na podlagi poprej izdelanih in verificiranih poklicnih profilov vsaj od vključno srednje stopnje. Pri tem pa mora biti poznana vsebinska vertikalna povezanost z višjo in visoko stopnjo izobraže- vanja oziroma zahtevnosti po znanjih - osnutki do vključno srednje stopnje izobraževanja do marca 1980. Izdelavo učnih pripomočkov, skript, knjig, ki bo v največji možni meri pri- pomogla k uspešnejšemu usvajanju znanj, spretnosti in delovnih navad učencev in študentov - rok izdelave do junija 1980. - Izdelavo gradiva, ki bo služilo kot osnova za izdelavo srednjega in dolgo- ročnega načrta razvoja vzgoje in usmerjenega izobraževanja, ki mora biti usklajen z razvojnimi cilji in trendi v gozdarstvu. Na podlagi analize kadrovskih potreb v gozdarstvu ter v organizacijah združenega dela na drugih področjih do leta 1995 oziroma 1985, bodo kvantitativno in strukturno opredeljene potrebe po šolskih prostorih, učiteljih in materialnih sredstvih. Do decembra 1979 mora biti pripravljen osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega načrta razvoja vzgoje in usmerjenega izobraževanja v gozdarstvu za obdobje 1981-1985 s priloženo dokumentacijo o kadrovskih potrebah do leta 1995. 246 - V okviru priprav za izdelavo srednjeročnega načrta razvoja vzgoje in izo- braževanja v gozdarstvu je potrebno pripraviti vse potrebne dokumente, ki bodo na podlagi družbeno verificiranih okvirjev in osnov omogočili uveljavitev novih družbeno ekonomskih odnosov na področju vzgoje in izobraževanja ter s tem povezano menjavo dela. - Poglabljanje idejnosti vzgojnoizobraževalnih programov in procesov. - Pospešeno razreševanje problema deficitarnosti poklicev v gozdarstvu za potrebe združenega dela. - Nadaljnje sistematično uvajanje permanentnih oblik dopolnilnega izobraže- vanja za vse profile poklicev. - Tesnejše vsebinsko in organizacijsko povezovanje izobraževalnega in znan- stveno raziskovalnega dela. - Povečanje učinkovitosti študija oziroma usposabljanja kadrov na vseh stopnjah. Usmerjanje in usklajevanje vpisa učencev in študentov v skladu z ugotov- ljenimi kadrovskimi potrebami združenega dela. - Preučevanje in uvajanje racionalnega trošenja finančnih sredstev v vzgojno- izobraževalnem procesu. Dejavnost gozdarskega šolskega centra in njegovih dislociranih oddelkov Gozdarstvo je v preteklih letih združilo celotno srednjo in specializirano šolstvo, tj. gozdarsko tehniške šolo, šolo za gozdarje-gozdne delavce in njene dislocirane oddelke, strojno postajo, ki usposablja delavce za specialne poklice oziroma naloge in opravila s področja pridobivanja in transporta lesa ter doma za učence, v gozdarski šolski center. V pogodbenih odnosih z gozdarskim šolskim centrom je tudi šest dislociranih oddelkov, ki delujejo pri gozdnogospodarskih organizacijah. V okviru teh od- delkov je praktični pouk učencev šole za gozdarje - enota za mladino ter celotno usposabljanje že zaposlenih gozdnih delavcev po prirejenem učnem načrtu za poklic »gozdar«. V gozdarski tehniški šoli, šoli za gozdarje-gozdne delavce, tečaju za gozdne delovodje, tečajih za šoferja na hidravličnem dvigalu, raznih tečajih za gozdne traktoriste itd., bo v letu 1979 okoli 450 učencev in tečajnikov. Skupaj z dejavnostjo dislociranih .oddelkov šole za gozdarje oziroma Izobraže- valnih centrov in služb pri gozdnogospodarskih organizacijah, se bo v letu 1979 izobraževalo in usposabljalo okoli 750 učencev in tečajnikov ali okoli 10 °/o vseh zaposlenih v gozdarstvu. Na vseh teh izobraževalnih mestih pedagoško deluje 63 strokovnjakov. V letu 1979 bo zaključilo šolanje okoli 80 gozdarskih tehnikov (od tega 24 odraslih, že zaposlenih, ki se šolajo v dopisni tehniški šoli), okoli 50 gozdarjev- gozdnih delavcev (od tega 25 ob delu), okoli 100 šoferjev na hidravličnem dvigalu, okoli 40 gozdarskih traktoristov ter okoli 300 tečajnikov v raznih strokovnih tečajih v centru oziroma ob delu v delovni organizaciji. Za šolsko leto 1979/80 bo razpisanih v gozdarski tehniški šoli 60 učnih mest, 30 učnih mest v gozdarski tehniški dopisni šoli ter 60 učnih mest v šoli za gozdarje. Za potrebe dejavnosti gozdarskega šolskega centra (skupaj z domom za učence) in dislociranih oddelkov šole za gozdarje, načrtujemo za leto 1979 zaradi povečanih stroškov v primerjavi z letom 1978 in povečanega obsega vzgojno izobraževalnih dejavnosti več stroškov in sicer 6,950.000 dinarjev. 247 Zaradi povečanega vpisa, naraščajočega pritiska organizacij združenega dela po organiziranju raznih tečajev, s katerimi se permanentno izobražujejo določeni poklicni profili ter potrebe po delni nadomestitvi honorarnih učiteljev z rednimi, bo potrebno v letu 1979 namestiti še najmanj 3 učitelje za strokovne predmete. V letu 1979 bo Gozdarski šolski center organiziral pripravo in izdelavo idejnega in generalnega projekta za izgradnjo novega in rušenje starega doma za učence. Izgradnja bo financirana iz skupnih investicijskih sredstev, ki se zbi·rajo na osnovi sprejetega družbenega dogovora o izgradnji domov za učence in študente. Predvidena zmogljivost novega doma za učence je 320 postelj. Pri tem so upoštevane potrebe gozdarskega izobraževanja in učencev drugih šol, ki se bodo šolali v drugih postojnskih šolah. Dejavnost višjega in visokega šolstva V Sloveniji imamo visokošolsko strokovno ustanovo VTOZD gozdarstvo, ki deluje v okviru Biotehniške fakultete. V študijskem letu 1978/79 je vpisanih 117 študentov ter 22 absolventov s prizna- nim absplventskim stažem. V okviru podiplomskega študija je vpisanih 42 štu- dentov, od tega 34 na magisteriju, 4 na specializaciji in 4 kandidati za doktorat V višji gozdarski šoli, ki je pričela z delom jeseni leta 1978, je vpisanih 23 študentov. Za vpis v 1. letnik 4-letnega gozdarskega študija je v šolskem letu 1979/80 odprtih 30 učnih mest, za vpis v 1. letnik višje gozdarske šole, v kateri se izobražujejo izključno gozdarski tehniki iz proizvodnje, pa tudi 30 učnih mest. V letu 1979 bo predvidoma diplomiralo 25 študentov ali 17,9 °/o od skupnega števila vpisanih študentov in absolventov z enoletnim stažem. Poleg dela na vzgojno izobraževalnem področju deluje VTOZD gozdarstvo BF prek Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo na znanstveno-raziskovalnem področju, v raznih oblikah neposredne menjave dela pa tudi s proizvodnimi organizacijami združenega dela. V teku so prizadevanja po spojitvi VTOZD gozdarstvo BF in Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo v enotno delovno organizacijo, ki bo po mnenju mnogih, lahko uspešneje opravljala znanstvene in raziskovalne naloge. V letu 1979 bo VTOZD gozdarstvo BF nadaljevala uspešno obliko dopolnilnega izobraževanja s prirejanjem raznih strokovnih prireditev in seminarjev. V pedagoškem procesu sodeluje 47 pedagoških delavcev (od tega 20 redno zaposlenih na VTOZD), 7 tehničnih sodelavcev in laborantov, 1 knjižničar in 6 pomožnih tehničnih delavcev (brez delavcev v skupnih službah fakultete). Zaradi racionalizacije vzgojnoizobraževalnega procesa na vseh stopnjah v gozdarskem šolstvu in krepitve permanentnega dopolnilnega izobraževanja za- poslenih strokovnih kadrov, se bo v letu 1979 pristopilo k izdelavi dolgoročnga usklajenega razvojnega programa VTOZD gozdarstvo BF in gozdarskega šolskega centra. Investicije Izobraževalna skupnost za gozdarstvo si je naložila na področju investicij v usmerjeno izobraževanje obsežno in zelo zahtevno nalogo. Pri tem je upošte- vala predvsem zaostalost in trenutno številčno omejenost delavskega izobraže- vanja, zastarelost in nefunkcionalnost šolskih in domskih prostorov pri obeh vzgojnoizobraževalnih organizacijah ter nujnost prilagajanja prostorskih kapacitet najsodobnejšim učnim procesom in povečanemu številu učencev in študentov v raznih rednih in dopolnilnih permanentnih in občasnih izobraževalnih oblikah. 248 Prizadevanja gozdarske stroke za izgradnjo novih oziroma dogradnjo in adaptacijo obstoječih šolskih stavb in prostorov, ki bi gozdarstvu zagotovili sodoben in ustrezen vzgojno izobraževalni proces, so že sorazmeroma stara. V letu 1977 je izobraževalna skupnost za gozdarstvo pripravila in organizirala podpis samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za izgradnjo l. faze izgradnje šolskega prostora v gozdarstvu (strojna postaja pri GSC in prizidek k obstoječemu paviljonu VTOZD gozdarstvo BF). S tako zbranimi sredstvi ter s pomočjo investicijskega sklada pri izobraževalni skupnosti Slovenije, smo do sedaj zgradili strojno postajo in telovadnico pri GšC Postojna. V letu 1979 bo pripravljena projektna dokumentacija za izgradnjo novega doma za učence pri GšC v Postojni in projektna dokumentacija za izgradnjo prizidka k obstoječemu paviljonu VTOZD gozdarstvo BF v Rožni dolini v Ljubljani. VTOZD gozdarstvo BF bo v letu 1979 zagotovoljenih za izgradnjo prizidka 3,000.000 din, preostanek do 13,000.000 din pa po obrokih do vključno leta 1981. GSC Postojna bomo skušali v letu 1979 zagotoviti iz sredstev skupnega investicijskega sklada podpisnikov družbenega dogovora za izgradnjo domov za učence in študente 1,500.000 dinarjev za izdelavo projektne dokumentacije. V naslednjih letih pa okoli 55,000.000 dinarjev za rušenje starega doma za učence in izgradnjo novega z zmogljivostjo za 320 učencev. Samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev med VTOZD gozdarstvo BF in gozdarskim šolskim centrom v Postojni zagotavlja skupno in usklajeno načrtovanje ne samo vzgojno izobraževalnega dela, ampak tudi vseh vlaganj v šolski prostor in učno opremo. Omenjeni sporazum še nadalje predstavlja pomemben dogovor pri uresničevanju načrtovanega enotnega, med seboj ver- tikalno in horizontalno povezanega gozdarskega šolstva. V bodoče bo potrebno določila tega dogovora oživiti in spoštovati. Druge dejavnosti Izobraževalna skupnost za gozdarstvo zagotavlja tudi sredstva za poslovanje in delovanje skupnosti, njenih samoupravnih organov, za izdelavo poklicnih pro- filov, učnih programov in načrtov, ki jih je potrebno nenehno prilagajati rezul- tatom znanstvenoraziskovalnega dela, kakor tudi za druge oblike strokovnega izobraževalnega dela. Za ta del dejavnosti je v letu 1979 predviden znesek v višini 945.000 dinarjev. Delovni program izobraževalne skupnosti za gozdarstvo za leto 1979, ki predstavlja, razen investicij, četrto leto uresničevanja nalog, ki so dogovorjena s srednjeročnim načrtom razvoja vzgoje in izobraževanja v gozdarstvu (1976-80), dejansko zajema mnogo večjo dejavnost, kot je prikazana v porabi finančnih sredstev. V tem programu prikazani zneski prikazujejo le stroške za redno de- javnost in za investicije, ne zajemajo pa raznih oblik dopolnilnega in uvajalnega izobraževanja ter štipendije v proizvodnji delovnih organizacijah. Za to dejavnost, ki je prav tako sestavni del delovnega programa na področju vzgoje, izobraževanja in usposabljanja za tekoče leto, so gozdarske delovne organizacije porabile v letu 1978 okoli 10,000.000 dinarjev. Tudi v letu 1979 bodo poleg sredstev iz samoprispevka za izgradnjo šolskega prostora ter rednega prispevka za usmerjeno izobraževanje, plačevale še prispevek za kadre (1,5 °/o do 2,5 °/o - različno v posameznih organizacijah združenega dela) za stroške izobraževanja ob delu in štipendiranje. · Predloženi program našega strokovnega izobraževanja in vzgoje je posledica potreb družbe in stroke na tem področju. Cilji in naloge so dogovorjeni, dogovor- jeno je tudi finančno zavarovanje tega programa. Zaradi tako vzpostavljenih in 249 koordiniranih interesov med gozdarskim združenim delom (proizvodni del) in gozdarskimi izobraževalnimi organizacijami, smemo upravičeno upati, da bo predloženi program v celoti izpolnjen. To pa pomeni nov korak v prizadevanjih, da si tudi gozdarji zgradimo učinkovit sistem usmerjenega izobraževanja. Po gradivu za skupščino izobraževalne skupnosti za gozdarstvo Slovenije priredil M. K. SLOVO OD MATEVŽA HACETA Matevž Hace - zelo znana oseb- nost v naših strokovnih krogih iz prvih povojnih let, še bolj znan tovariš v partizanskih vrstah, zlasti kot komisar slavne XIV. divizije NOB in pisec parti- zanskih spominov - je v 69. letu sta- rosti dokončal svojo življenjsko pot. Tretjega marca smo se poslovili od njega in ga v veličastnem pogrebnem sprevodu pospremili v Podcerkev pri Ložu. V tej vasi se je rodil in po upo- kojitvi tudi preživel vsa ostala leta. Kot fizični delavec na gozdnem in podobnem delu doma in v tujini, nag- njen k čitanju, je dozorel v aktivnega borca za delavske pravice. Ob splošnem ljudskem uporu se je takoj podal v par- tizana. Hkrati je kot aktivist širil in organiziral odpor na Notranjskem. Po vojni se je vključil v delo v gozdarstvu, kjer je kmalu postal pomočnik ministra za gozdarstvo. Gozdarstvo, ki je bilo povezano tudi z lesno industrijo je tedaj nosilo glavno breme obnove porušene domovine. Les je bila edina valuta za nabave v inozemstvu, ki so bile potrebne za industrijalizacijo dežele. ~)Odnos pre- bivalcev do gozda in zahteve do njega .. , izpeljano v deželi Hessen. Vrednost članka Območje Območje Rčhn-Grabfeld Bad Kissingen 35.827 52.366 36 45 21.113 32.389 14.714 19.977 41 38 745 878 1.403 10.619 4.175 5.039 1.713 5.882 828 1.096 ha 3.437 5.137 ha 390 712 ha 7.678 6.996 m3 98.500 158.000 251 je prav v tem, da ocena ni rezultat subjektiv- nega mnenja posameznika, temveč številčnih kazalcev ankete. Prebivalci dežele Hessen so v anketi po- vedali: - 30% prebivalcev: kupili bi gozd, če bi imeli denar, - 32 °/o prebivalcev: pripravljeni so denar- no prispevati za ohranitev gozda (od teh 20% do 5 OM letno, 73% do 10OM letno in 7 % do 50 OM letno), - s tako darilno akcijo bi zbrali v po- krajini Hessen 13,5 mio OM s katerimi bi lah·i