Izhajajo 1. in 15. vsacegR meseca. Cena jim je za celo leto 2 K., za pol leta I K. — Naročnino in dopise spiejema J. Krajec v Novem mestu.
Novice.
Oznanila se plačujejo za enkrat 6, za dvakrat 9, za trikrat 12 helerjev od kvadratnega centimetra. Manjše kakor 10 nem obsegajoče se ne sprejme.
Gospodarske stvari.
Posestnikom sadnih drevesnic na Dolenjskem.
V članku: „Katera sadna plemena ne kaŽe na Dolenjskem pomnoževati" v at. 1. „Dol. Nov," iz letosnega leta 1900, smo povdarjali, da je za Dolenjsko najpriporocljivejse sadno pleme: jabolčno. V istem članku naglašali smo pa tudi, da zopet nikakor ne kaže, v jabolčnem plemenu kar vse sorte v prek pomnoŽevati, kakorene komu ravno pod roko pridejo, marveč da se je v tej zadevi držati nekega pravila, in to pravilo je sledeče : pomnožiijmo povsod po celi Dolenjskej le tiste sorte jabolk, katere so veičaki leta 1898 v Novem mestu za prave spoznali, ter jih v takozvani normalni sortiment za Dolenjsko skupaj spravili. Ta normalni sortiment je pa sledeči: 1. Dolenjska vosčenka; 2. Angleška zimska zlata parména ; 3. liudeČi stetinee ali čebulinke ; 4. Velika kaselska rajneta ; 5, ]31enliajmska
rajneta ; 6. Landsberska rajneta ; 7. Rudeči Češki devičnik; 8. Masanckar.
Zakaj pa povdarjamo in povdarjamo, da bi se ravno te sorte po celi Dolenjskej, toraj v vseh dolenjskih sadnih drevesnicah pomnoževale in zakaj bi se ne tudi druge ? Odgovor je kratek : Zato, da dospemo v veliki meri do sort, od katerih je znano, da prav rade rodé, ter da rodé tako sadje, kakorsno se v sadni trgovini zahteva, ne pa tako, za kakorsno se v sadni trgovini ne mara, kakor na primer za sladka jabolka, zmiko itd. Kakor pri vsakem trgovinskem blagu, tako zaliteva se tudi pri sadju, velike množine jednakomemega blaga, jedna-komernega sadja. Kdor hoče na primer s koruzo, krompirjem ali kakim dnigim kmetijt^kim pridelkom tržiti, ponujati mora velike množine jedne vrste koruze, jedne vrste krompirja itd., ne pa velike množine raznih skupaj pomešanih vrst. In to velja odločno tudi o sadni trgovini v prvi vrsti. Veliko loŽje in boljše bode prodal tisti svoja jabolka, kateri bode ponudil celi vagon
Od mrtvili vstal.
(Kouec.)
Kako je bila skrbna in delavna, kako pri vsaki stvari varčna, da je svojemu možu gmotno pomagala, ker ni dote k hiši prinesla. Bilo je T ^iCLoIwa Ifcjju živijeijje v w jiî uoiimčíji j ljubezen in sloga sta vladali, in zaslužek je zadostoval za vsakdanje potrebe; toda kmalu je mož obolel in moral je godbo opustiti ; z godbo pa je tudi zaslužek minul. Prišli so bridki dnevi pomanjkanja, ktere je mož kmalu prestal; umrl je, zapustivši vdovi ljubeznjivega sinka.
Starega Hoj ar j a pa je jela vest peči. Saj on tudi ni bil rojen bogatin, ampak iz navadnega trgovskega pomočnika se je povspel do bogastva in veljave. Kdino na svetu, kar je se ljubil, bila je njegova hčerka Jelica, Živa podoba rajne soproge ; da se je pa omožila ter Tzela ubogega godca proti njegovi volji, ga
je do skrajne meje užalilo. Poleg neizmernega bogastva v krasni palači, obdan od mnogih slug in postrežnikov, čutil se je osamljenega, zapuščenega. Tako blizu je imel hčer in vnučka, in v palači bi bilo rajsko življenje; a ošabno srce ni hotelo nepokorni hčeri odpustiti in jo poklicati v domačo hišo, v bogato palačo ; šel je iskati tolažbe in miru tje, kjer ju je najmanj najti.
Kůl jt> bil že prileten, ju u-piai« potem pa se je podal v širni svet, da bi s potovanjem svoje gorje pozabil ali vsaj olajšal. Izročil se je mogočni lađiji, ki naj bi ga prepeljala v topleje kraje, kamor naše lastavice potujejo, da prezimujejo. Pohlepni njegovi sorodniki pa so natančno opazovali njegovo početje, se veselili, da je hčer zavrgel in zvesto zrli za tekom barke, ki ga je peljala negotovi prihodnosti naproti.
Prav nič niso bili žalostni, ko so Čez nekaj tednov zvedeli, da je bila v onem kraju grozna nevihta, ki je barko ob skale treščila in je veliko potovalcev potonilo. Kmalu po tem dojde
samih vosčenk, samih maěanckarjer itd., kakor pa tiati, kateri ponuja tudi celi vagon jabolk, toda znabiti v dvajsetih alt se več vrstah, in naj bodo še tako iilahtne, se tako fine. To skusilo se je že po vseh druzih deželah, v katerih je sadna trgovina velicega trgovsko-gospodar-akega pomena. In zato sesli so se že zdavno na Ceskem, Spodnje Avstrijskem, Štajerskem itd. možje strokovnjaki, možje vesčakl, kateri so se posvetovali ter doložili, katere vrste naj sc v veliki meri pomnožuje, kateri so določili za svoje dežele takozvane normalne sortimente. Zdaj imamo tudi za Dolenjsko tak normalni aortiment določen, in nasili posestnikov sadnih drevesnic je v prvi vrsti gospodarska dolžnost, da le v njemu nahajajoče se vrste jabolk v svojih drevesnicah pomnožujejo, ne pa tudi druge. Zato poživljamo vse posestnike sadnih drevesnic, da se tega drže, da le v normalnem sortimentu nahajajoče se vrste v svojih drevesnicali pomnožujejo, to je požlalitQujejo, ne pa tiidi druge. Cepičev, vrst normalnega sortimenta, ndohiti zamore vsak iz drevesnice slavne naše C, kr. kmetijske družbe, iz drevesnice kmetijske sole na Grmu ,in tudi od drugod. Gledé hrušk pa pač ne kaže drugih vrst po Dolenjskem v veliki meri poranoževati, kakor tako zvane mostnice. V prvi vrsti tepko, potem Wailer-jevo moetnico, šampaňsko pečenko, veliko in malo mačjo glavo. Na Dolenjskem fine namizne vrste hrušk po-množevati ne kaže nikakor.
tudi uradno poročilo o ponesrečencih, v kterem seje tudi Hojarjevo ime nahajalo.
Mej upanjem in strahom so sorodniki pričakovali kak glas o Ho j ar ju, toda zaman. Kaj je preostajalo „od žalosti potrtim" sorodnikom druzega, nego pri sodtiiji izposlovati, da Hoj ar j a mrtvim pripozna, in da se hranjena oporoka odpre ter objavi. Po dolgem trudu se jim želja izpolni.
Notar je oporoko vpričo vseh vabljenih sorodnikov odprl in prehral. Hojarjev brat je bil glavni dedič, pa tudi ostalim so bile lepe svote pripisane; le Je lica, edina iiČÍ, je bila od dedscine izključena. Vsi veseli si zadovoljnega obraza čestitajo. Stari hišni oskrbnik pa je od daleč ves prizor gledal; nihče se ni zanj brigal.
Brat, glavni dedič, ki se je itak lepega deleža uadjal, dal je že popred v bližnji sobi dobro južino pripraviti in je vse dediče povabil, da skupno glažek šampanjca ,,v večni blag<>.' pokojnega" izpijejo. Jelica z otročičkom pa
O obrezovanji mladih cepljenih trt
Vže večkrat opozarjali smo nase vinogradske posestnike na to, kako gre mlade cepljene trte po vinogradih obrezovati, da se jih napačno ne obrezuje, ter a tem oškoduje. Ker je stvar prevažna in ker je obrezovanje trtja takorekoč pred durmi, hočemo o tem v današnjem listu najpotrebnejše omeniti, ponoviti, namreč to-lc:
Se le visoko cepljene in zagrubane trte ohrezati gre na palec — čep — treh k večem štirih očes, (Pod. 1.) Poslednje pa le v slučaju, da so pogrubane trte prav močne. 'JVte, katere so hile že lansko leto tako obrezane, obřeže se letos, ako so prav močno zagnale, v prvič tako, ka-
Fod. s.
kor se jih potem, dokler so močne rasče, leto za letom ohreže,. namreč na palec treh očes in napnenec (šparonj osmili do desetih očes. Poslednjega poveže se tako, da pride kol
se je počasi iz dvorane pomikala. Kaj jo je vendar privedlo v takih okoliščinah v očetovo hišo, ko je vendar vedela, da jo je oče zavrgel? — Oh, kaj druzega, kot iskrena želja, še enkrat očetovo hišo si ogledati, v kateri je tako srečna otroška leta preživela. Gre z otrokom v stransko, manjšo sobo, kamor ji tiho in skrivaj sledi stari oskrbnik, Vstopivsi v sobo, ozre se najprvo na očetovo podoho, ki je še vedno na starem mestu visela, neprestano zre vanjo, potem pa spusti otrokovo ročico ter ihtč pade na koleni. Mama, jame tudi otrok jokati, ljuba mama, kaj ti je? Klečeča mati se ne zmeni za vprašanje ter potrta strmi v podobo, potem pa sklenjeni roki povzdigne ter glasno zakliČe: ,,Oče, ljubi oče, odpusti mi !"
„Odpuščam ti, saj sem ti že odpustil, draga ličerka", zakliČe za njo globoki, tresoči se glas. Jelka prestrašena vstane, se ozre in objame za njo stoječega očeta. — „Oče, oče, dà, ti si tukaj, ljubi oče!" LTdere se ji potok solz po obrazu, kterega pritiska na očetove utripajoče prsi.
Podoba 2.
na katerega je napnenec privezan, pod onega, na katerega je deblo trte povezano. (Pod. 2.) Da imamo tukaj v mislih bolj ali manj strmo vinogradsko légo, razumi se paf; samo o sebi.
Že cepljene, v prošlém letu sajene trte, obrezati gre le na jeden palček dveh očes. (Pod. 3.) Kavno take, pa že v letu 1898. sajene trte obreže naj vsak ali na dva palčka, vsak dvel» oses, ali pa le na jednega, treh do štirih očes. (Pod. 4.) Cepljene trte, katere so bile že 1897. leta sajene, ter v letu 1898. tako obreza-
ne, kakor smo ravnokar povedali, obreže naj se
pa letos v prvič tako, kakor se jih naj potem stalno leto za letom obrezuje, namreč — na palec treh očes, in nap-nenec 8 do 10 očes. Kdor svoje mlade cepljene trte bolj obklada, dela to v svojo lastno škodo. Istotako dela pa to tudi tisti, kateri svoje trte manj obklatla. Dokazano je namreč, da postanejo cepljene, prav močno rastoče trte rakaste ali rapaste, kakor na Dolenjskem pravimo, ako se jih premalo obklada. To pride pa od tod, ker kaj obilnega redilnega soka, katerega ameriška podloga iz zemlje srka, nad-zemeljski evropejski del porabiti ne more, ako v to dovolj oče» nima, T'oraj pozor na obrezovanje mladih cepljenih trt, da si jili kdo ne pokvari.
Pod. 4.
Cesar Franc Jožefov» bolnica UHiiiilje-nih bratov v Kaiidiji pri Novem mestu za leto 1899.
Šesto letno poročilo „cesar Franc Jožefove bolniee usmiljenih bratov v Kanđiji pri Novem mestu za leto 1899" imamo pred seboj. Tz njega vidimo, 8 kolikim vspehom so se usmiljeni bratje tudi zadnje leto trudili, da zlajšajo trpljenje ubogim bolnikom. Le nekaj hočemo povzeti iz tega poročila.
„Vidim, da je Bog velik, draga moja Je-lica, in mogočen, ker je mene, zaslepljenega očeta Čudovito režil smrtne nevarnosti, zato da zopet svojo zavrženo hČer resim iz bede." Kakor v blagoslov, položil je desnico na IiČerino glavo, in debela solza zaigrala mu je na upadlem licu. „Ojači se, Jelica", rece oče, poprimši hčerko za roko, „ztíaj greva naae sorodnike pogledat. „Mamica, mamica!" čuje se glas. „Cegav otrok je to?" vpraša Hojar. — „Moj deček je, tvoj vnuk, ljubi oče."
Stari vzame otroka v naročje, ljubko ga ogleduje, rekši : „Dá, očetovo visoko jasno čelo in tvoje prijazne, zveste oči". — Srčno poljn-buje dete, obdrži ga v naročju, ličer pa prime za roko, in tako gredó skozi dvorano v ono sobo, kjer so sorodniki pri dobri kapljici se veselili. Ko vstopijo, je bogataš, brat Dojarjev ravno napitnieo končal z besedami: „in se srečno radujemo in veselimo v novem letu. Vsi so trenili 8 čaeami ter smehljaje pili peneči se šampanjce.
Mej tem veselim sumom niti opazili niso vstopivëega dozdevnega oskrbnika z otrokom v naročji in Jelko pri roki.
„Bog te usliši, gospod brat", se oglasi stari Hojar nekako srdito, obrnjen proti zbrani družbi ; postavi vnuka na tla, razkrinka svoj obraz, kte-rega je bil prej prikrival, da so mislili hišnega oskrbnika videti. Silno prestrašeni in iznenađeni gostje iz strahu niti ganili niso, ko je Ilojar trdnim glasom nadaljeval: „Oprostite, gospoda, naj sc tudi jaz z vami radujem. Nié niste o meni zvedeli, in vendar sem tukaj ; mrtvim ste me proglasili, in vendar me vidite še živega, in pravice živeti mi saj ne bote odrekali? Kaj meje pred leti po svetu gnalo, preljuba moja svakinja? Ne moja hčer, ampak moj pretirani ponos, moja trmoglavost, moja odljudnost! — Kaj sem po Bvetu pretrpel, koliko se boril? Bodi vse to pozabljeno. Morske nevihte, bolezen, obup. —- Na morskem bregu zapuščenega, nezavestnega, me je božja previdnost domov pripeljala. Prekratko
Iz leta 1898 je ostalo 55 bolnikov v oskrbovanju, med letom pa je bilo sprejetih 1158, skupaj so jih torej preskrbovali 1213 od katerih je ostalo v novem letu v bolnišnici se 65. Oskrbovalnih dni je bilo 23.2B3, povprek na enega bolnika skorej 21 dni, poppreùuo na dan pa se je oskrbovalo skorej (63-67) bolnikov. Kranjcev je bilo 1054, Hrvatov 31, Stajarcev 20, Primorcev 22 i. t. d. Dva sta bila celo iz Severne Amerike, Rimokatoličanov je bilo 1147, grško-katoliških 9, eden Uiteraa in eden brezverec. Ozdravilo se jih je 846, zboljsalo 229, ne-ozdravljenih se je odpustilo 27, umrlo jih je 46. Med 100 sprejetimi je bilo tedaj skoraj 70 (69'74 7o) ozdravljenih, ako pa odbijemo neozdravljivo jetiko in oatareloat celo blizo 73 in
19	(18'87''/o) zboljsanih. Neozdravljenili je zapustilo bolnišnico samo 27, ali prav za prav
20	ker jih je 7 odšlo, ki niso hoteli zdraviti, kakor se jim je velelo. Umrlo jili je med letom 46 ; če se odbije 9, kv so bili doneseni umirajoči, izmed 100 še ne trije (2-88%),
To je v resnici vspeh, da se moremo čuditi. Ozdravili so se bolniki, od katerih bi tega ne bi nihče pričakoval, tako trdijo vesčaki. Zlasti pa se je Êuditi operacijam, nož g. dr. De-francesclii-ja ima res čudovite vspehe. VeČ o tem ne moremo govoriti ; predaleč bi nas zavedlo. Poglejte to poročilo ! Omenimo samo, da je bilo 29 bolnih za vročinsko boleznijo (tifusom), izmed katerih pa ni niti eden umrl. 24 se jih je ozdravilo, 5 pa se ostalo v bolnišnici. Radi kile jih je bilo operiranih 31 : izmed teli je umrl samo eden, ali se ta vsled vnetja pluč in prsne mrene.
je nagibajoče se leto, da bi zamogel vse povedati. Hvala bodi lîogu za vse, kar je na meni storil, in da me je le pravi čas domov pripeljal. Videl sem, kako ste po mrtvem Hojarjii žalovali. Hodite veseli in veselite se z menoj, da sem zopet tukaj. Srečno novo leto!" Tako je gromeče govoril sorodnikom in v roki drŽeco kupo sampanj(ïa tako trdo na mizo postavil, da se je zdrobila, in se je šampanjec po belem prtu razlil. Vsa družba je bila kakor okamnela, ^iti- ganil ni nihče.
„Od veselja ste mutasti postali, ljubi moji sorodniki. Hočem Vam čas pustiti, da zopet k zavesti pridete. — V mojem srcu je zopet mir in pokoj. Ljuba Jelka, ostale dni svojega življenja liočem s teboj in tvojim otročičkom preživeti v lepem družinskem redu, kterega sem tako dolgo pogrešal ; pojdita, da bodemo sami" Sorodniki pa so se poizgnbili, kakor sove pri vzhajajočem solncu.
Da, nikdar ne moremo biti dosti hvaležni, da 80 nam Usmiljeni bratje postavili bolnišnico. Koliko bi jih brez nje več ne tlačilo trave — tudi pisalee teh vrstic bi brez nje vže nekaj mesecev gnojil zemljo na novomeškem pokopališču. Zato bode pac prav, ako dodenem se besede veleč, g. prijorja, s katerimi priporoča bolnišnico.
Kakor se ravidi iz poročila, se je naš delokrog jako razširil. Naj bo to pospeševalcem in dobrotnikom našega zavoda dokaz dobro porabljenih podpor, kakor je nam povod najsrčnejše zahvale. Iz navedenega števila oskrbovalnih dni si vsakdo lahko primeroma zračuni, koliko da stane na leto vzdržavanje bolnikov.
Niti z milodari, ki so jih pobirali naši so-bratje po deželi kranjski, niti s podporami visokega deželnega zbora in veleslavne Kranjske hranilnice, ni bilo mogoče poravnati stroškov lanskega leta; treba je bilo iskati zunanje pomoči.
Z najsrčnejšo zahvalo svojo dobrotnikom moramo združiti vnovič prošnjo, da blago prebivalstvo Kranjske nas zavod, ki deluje le v prid dežele, tudi zanaprej izdatno podpira ter nam ohrani kakor doslej tudi v novem letu svojo blagohotnost.
Slišali ste, ljubi Dolenjci, slišale zlasti občine dolenjske, koliko dobrot Vam skazujejo Usmiljeni bratje, koliko troškov Vam prihranjajo leto za letom. V tuje kraje hodijo prosit, da preskrbć brezplačno Vaše bolnike. Neki brat je hodil tri mesei^e po gorah tirolskih proseč za bolnike v Kandiji, sedaj je šel prosit na Primorsko in dalje v Dalmacijo; drugi išče podpore po Hrvatskem, ker dobe bratje na Kranjskem premalo za toliko bolnikov. Ali jim ne bomo hvaležni ? Ali ni dolžnost, da jih podpiramo po zmožnosti v težavnem jih poslu? Občine dolenjske, ne bote-li rade prispevale z vsakoletnimi doneski za kandijsko bolnišnico, ko vendar pomagate s tem le same sebi? Naj bi prišli bolniki v javno bolnišnico v Ljubljano, Trst, Zagreb ali kamor koli, koliko bi morale plačati stotakov! Ako računimo za bolnika samo eno krono na dan, so znašali troški lani za 23.233 11616 ti. 50 kr. Pa kedo ne vidi, da je to veliko premalo. Gotovo so morali bratje potrošiti do 15000 gld.
Ako ne bodo mogli zmagovati troskov, bodo prisiljeni, marsikacega trpina odsloviti brez pomoči, ali pa prositi, da jim vlada dovoli, da bode bolnišnica javna, v kateri se bode ri. mnilo, kakor se računi drugod. In če se to zgodi, slavni občinski zastopi, kakošne trc^iks bodete morale plačevati ! Dajte sedaj vendar pro v podporo, kakosen desetak vsako leto, da ne
hode treba pozneje iteti etotakov. Žalostno je	Ženitev srbskega kralja Aleksandra,
zlasti, da so nekatere občine izostale, ki so prej	Javno se že govori, da se oženi kralj Aleksander
dajale letno podporo, ali pa ao jo zmanjšale,	z avstrijsko naclvojvodinjo Marijo Kristino, hčerjo
Čujemo, da se nekateri izspodtikajo, čes,	nadvojvode Friderika, ter da dobi v ženitvanjako
saj morajo denar imeti, ker ao zidali tako lepo	darilo Bosno in Hercegovino, Kraljeva mati
liiso. Za Bojça, res so zidali, ali podpiral jih je	Natalija pa s to zvezo svojega sina ni zado-
v tem tuji denar po večini ue nas kranjski,	voljna ter mu je pisala, naj si izbere pravoslavno
Bodimo jim hvaležni, mesto da bi jim oponašali,	nevesto.
Razven tega je na hisi se veliko dolgá, ki ga	Vojna V Afriki. Ves svet z velikim zani-
je treba plačati. Ne bodimo taki bebci, kakor	manjem sledi vojski Angležev z Buri. Angleška
neki ocan«c, ki je baje izbleknil modro besedo :	vojna uprava je naročila v Kruppovi tovarni na
Sami naj plačajo — saj sem tudi jaz moral	Nemškem novih topov, toda nemški cesar je
sam plačati. — Očka, kadar hote vi meso za-	tovarni prepovedal izdelovanje. Buri štejejo sedaj
Btonj sekali, kakor usmiljeni bratje brezphicoo	70.000 mož mocno armado, ki je z vsem pre-
zdravijo bolnike, Vam bomo pa mi kupo^alci	skrbljena za vec let. — Norveški parla-
zastonj postavili mesnico, kakorsne Vi se videli	ment je dovolil 10.000 kron v podporo onim
niste!	Častnikom, ki hočejo vstopiti v armado Burov,
Prosimo zlasti izobražene gospode v občin-	Angleži so v zadnjem ř^su poslali ugodna po-
skih zastopili, zlasti pa gospode duhovne, naj	ročila iz bojii&ča, a tem so kmaln sledila zopet
ljudem reč razložé, in bolnišnico priporočé !	slaba. Angleški general Buller poroča, daje
__imel neizmerne zgube. Kaj pa iae bo, kedar
pridejo Angleži do glavnih postojank Burov.
Kaj je novega po avstrijskem	Oe izgubijo odločilno bitko, padejo vsi Angleži,
cesarstva?	25.000 mož Burom v roke. Ali bo po taki
Novo ministerstvo. Sobotna „Wiener-	zgubi Anglija se nadaljevala vojsko? Kje bo
Zeitung" prijavlja cesarska lastnoročna pisma,	vzela novib vojakov. Zdaj bodo tudi drugi imeU
s katerimi se imenuje novo ministerstvo. Ime-	pog"™, z Angležem stare račune poravnavati. —
novani so in sicer: dr. Ernest pl. Koerber mi-	Kralj Belgije Leopold je ob enem kralj
nisterskim predsednikom in vodjem ministerstva	aírikanskega kraljestva Kongo. Kraljestvo Kongo
za notranje reči ; Zeno grof Welscrsheimb mi-	ie kupilo pred leti polovico Sudana od Angležev,
nistrom domobranstva; dr. Henrik vit. Wittek	To kupčijo so Angleži pozneje obžalovali, in
železniškim ministrom; Alojzij baron Spens-	branili Belgiji zasesti kupljeno zemljo. Zdaj,
iiooden justičním ministrom ; Viljem vitez Karel	lio je Anglija v škripcih, je Belgija zasedla
naučnim ministrom ; Karol baron Cabl trgo-	Sudan.
vinskim ministrom ; dr. pl. BoLm-Bawerk financ-	Cesarski prestol na Kitajskem zasedel je nim ministrom ; Karol baron Giovaneli polje-	devetletni princ Pu-Cliun. Dosedanji wsar Ku-delskim ministrom. Za ministra brez portfelja	sang Teie se je po kitajskih poročilih vladi odeta imenovana dr. Anton Uežok in dr. Lenart	povedal, drugi dan po odpovedi pa je bil že Pientak, prvi za Cesko a drugi za Galicijo,	mrtev. Ni znano, se je sam usmrtil, ali so mu Novo ministerstvo je bilo v soboto predpoludne	drugi pomagali.
zapriseženo a popoludue ob 3. uri je imelo že	Netniko vojno brodovje, ki se ima pomno-prvo ministersko posvetovanje. Ilazni listi trdijo,	žiti, bo stalo 4936 in pol milijonov mark. Ta da je nova vlada prepričana, da je narodnostni	grozno velika svota se mora pokriti v šestnajstih prepir kriv, da drŽava zaostaja v vseh narodnogospodarskih zadevah, ter da hoče v odstranitev -
tega prepira dovesti razne stranke do sprave.	Pia a « Komaj pa je upati, da se bo tej vladi posrečilo,
kar prejšnjim ni bilo mogoče doseči.	!z Novega mesta. DoSla nam je po loIskenmpraT-
Državni zbor se skliče meseca februarja	„GU^bene Matice" uasleduja izjava, ktero tu
, J .	doslovno ponatisnemo :
za kratko zasedanje.	y ^Dolenjskih Novicah" i dne 16. t. m. je dopi.
IT ..I ».rv^a»« __ir«™	Novega mesta, v katerem se hoće popiaati zboro-
Kiij je novega po Ôlrokem svetu?	^^„J^ delniškega dmátva „Narodni dom v Endol-
Rusija je pomnožila svojo annado ob afgani-	foFem" z dne 4. t. m., v katerem se pa tndi pozivaj:)
stanski meji za RO.OOO mož, in to tako naglo,	narodnjaki, zakaj tako mirno gledajo,
T • t ■ -J. 1 -VI- J	kako mlado ~ sicer tndi narodno droitvo — podira
da je skoraj verjetno kar se ngiblje da se pn-	^^arega zavoda" (Čitalnice). ^
pravlja nekaj resnega med angleško kolonijo	Ne vemo, katere so vse te „nakane", oćito pa
pri Heratu.	Je, da je najveSja jeia lato, ker zastopniki âolskega
apravniStva „Glasbene Matice" oiso glasovali za ćitaU ničai predlog, naj ji druàtro ^Narodni dom" zniža obresti njegov« terjatve od S 4% na 1% P®*-Badi tega imenaje one, ki niao za ta predlog glaao-Tali, da ne zastopajo narodnih interesov, ampak separatistične itd,
Koliko so vredna ta očitanja, kaže že to, da se ne osknjajo na popolno resnico.
Pred Tsem ni res, da so „meàôani" glasovali soglasno, naj se čitalnični pioânji uatreže, temuč ravno dva, ki sta zastopala 22 delnic šestih nieâ6auov, nta glaao?ala proti temu predloga i jeden i 10 delaiCHmi ni glasoval tudi za oiji i potem sprejeti pr-diog. naj se Čitalnici n& ta naćin obresti znižajo Ramo za tri leta. Le ta delničar pa je go pod dr, A. Pozni k, ustanovitelj in od zadetka do danes predsednik istes^a delniškega druâtva, ki je, kakor mnra (iriznati dopisnik sam, čitalnici pomagal pod stribo, i ki je nje — iastni član I
Tudi ni re«, da je g. dr. Volčič cd innanjih delničarjev nabral 18 pooblastil, temuč priglasil )e v svojem imenu ter ko poobUšíencc dnmačih i zunanjih delničarjev 20 delnic, za katere pa občni zbor dvoje pooblastil ni pripoznal zadoatnitiia i ii.ed tema ravno tisto brzojavno, ob katero se dopisnik toliko spodtika Dalje ni res, da se je imenovani npiral za svojo osobo čitalnični proiaji, temné, kakor smo se iz izrecnih naročil prepričali, je imel proti tttkira čitalničnim zahtevam glasovati ravno tako, kakor trje odborniki iste čitalnice, katere bi dopinnik rad spravi) v nasprotje z narodnimi interesi
Vsi navedeni so raarvei glasovali tako, ker so imeli od svojih pooblaščencev twk nalogi dva, ker sta zastopala „Glasbeno MatiC'-" in Dol. pev<ko drnštvo, r katerih pravilno sklicanih sejah se je soglusno ikle-nilo, da se za predlog čitalnični glatiovati ne sme, ako 86 „Glasbeni Matici" ne zagotovi nadomestftk za zgubljeno dividendo slednji lastnih delnic. Taceta obveznega zagotovila ni hotel nikdo dati, bito je torej glasovati, kakor ae je!
To glasovanje pa nikakor ni v kvar resničnim narodnim interesom, kar se razvidi iz nnsledaiega.
Po § 2. rečenega delniškega društva, ki se je ustanovilo 1, ISBii,, je njegi>v namen, „da se dogotovi poslopje „Narodni dom", da se v njem namestijo slo* venska narodna društva**.
Tafcas ni bilo v Novem mesta ge narodnega druâtva raznn čitalnice, a narodno liTjlenje se jf vže raivilo tako, da so rodoljubi uvideli potrebo tndi drugih društev, kar dokazuje ravnokar navedeno besedilo pravil. Ees se je kmalu potem pod dr. A. Ferjan-čiče m ustanovilo „Dolenjsko pevsko društvo". To je čitalnici odvzelo skrb i trojke za gUsbene instrumente i glasbila «ploh, za pevovodjo itd. torej do 1000 K in več na leto. Društvo je plačevalo Čitalnici več let âe neko najemaino od 40 do lOU E na leto, da je Bnielo v njenih prostorih imeti pevske vaje — ki so pa bite z malimi izjemami prav za čitalnične veselice.
Čitalnica se je pač podpirata z vsemi močmi, ker je bilo takrat gmotne podpore silno potrebna,
L, 1897 pa se je jenjalo omenjeno plačevanje, ker se je pevsko društvo zadolžilo za blizo 300 K, i jenjalo bi se skoro tudi vse društveno delovanje, da se ni početkom 1.1898. ustanovila lola Glasb. Mutice.
Velik upljiv šole se je pokazal precej prvo leto: število pevk i pevcev se je seve tudi pri veselicah Čitalničnih potrajilo. zanimanje za res umetno glasbo je iz male klice čudovito naraslo i dos''.ej proizvajali
so sa glasbeni umotvori, na katera malo prej še misliti ni bilo.
Glasbena šola ni postala dobrota samo učeči se mladini iz Rndolf>vega, z vse Dolenjske i od drugodi, temuč skrbi pevskemu društvu po jediufm pravilnem potu z>i gotov in boljši naraščaj. Ako se uže mladina ne uči glasbe i petja, ni stalnega pevskega naraščaja. Zato pa nastopa pevsko društvo navadno skupno z Glasbeno Matico i skoro brez izjeme v korist Čitalnici, ki naravno sama o sebi društvenikom ne more podati dovolj duševnega užitka. Vsa navedena pomoč pa Čitalnico ni stala ne vinarja, razun da je prvo polaletje šoli prepustila dvoje malih prostorov i star klavir, kader jih sama ni rabila.
Šola se je povečala i ni bilo zahtevati, da bi Čitalnica prostore puščala brezplačno Nekateri rodoljubi so za Šolo darovali delnice Dolenjskega Niirod-nega doma, kater h bi Čitalnica samo v svoje namene ne dobila nikoli zastonj. 04stopnice skoro vsfth darovanih delnic se gladijo tako, da imajo eventuelno předku mo pravico do njih: v prvi vrsti Dolenjsko pevsko di'Uâtvo, v dragi novomeška Čitalnica. Namen darovalcev je b)l torej gojenje dobrega petja i lepe glasbe na Dolr-njskem.
Dividende darovanih i knpljenih delnic naj bi Glasbeni Uatici i Dol pevskemu društva pomogle plačevati s Čitalnico pogojeno odškodnino za rabo potrebnih prostorov, miz i nekaj stolov, ker instrumente, uiila i njih shrambe imata seve svoje
Glasbena M?itica i Dol pevsko društvo namreč plačajeta v rečeno svrho Čitalnici letnih 120 K, ako pa prirfdita zabave z «stopnino, imata plačati še gotove znanke, ki se proti drugim društvom razločujejo le za 5 K ob vsaki porabi.
R»zud tega pa sta pevsko društvo i Glasbena Mitici zavezana Čitalnici pomoči pri njenih veselicah, i Mntica jej ima v te svrhe prepn^Čiiti tudi svoj koncertni klavir, kar bi v L]ub]j«ni veljalo za vsak pot najmanj 20 K, v Novem mestn pa ničesar — ber bi ga sploh nikdo ne d^ll — Čitalnici so prepuščati najeti prostori brezplačno, i ne samo, kadar jih sama rabi, temveč tudi, kadar kakemu tretjerru dovoli prireditev zabave v svojih prostorih, — Svet naj sam sodi, je-li to poraba skoro vseh čitalničnih prostorov?!
Dopisniku je rse to dobro znano, a tako zamolčanje občinstva, ki razmer ne pozna, gotovo ni v narodnem interesu.
Vidi se kakor da je dopisniku do tega, da škodi šole „Glasbene Matice", Šola „Glasbene Matice ' v Novem me<ttu i L njo dejansko preosnovanje Dol pevskega društva ter vsi poskusi za napredek v glasbi 80 imeli nasprotnikov prav od početka. Slabega namena vsi nasprotniki niso imeli, temuč nekatere je vodila te nedolžna zadovoljnost do polovičarstva kakor je doslej bilo in nebrižnost za boljše; nekateri so nasprotovali pač iz sebičnih ali osobnih namenov, manjkalo ni nasprotnikov iz sovražtva do vsacega torej tndi glasbenega napredka. Taki različni nasprotniki se ne trudijo samo doma, da bi nam odvzeli prijateljev i dobrotnikov temuČ vemo za posebne slučaje, kako se je moledovalo drugodi ustno i pismeno, naj se „Glasbeni Matici" ali Dolenjskem pevskemu društva nedaje omenjenih delnic pa tndi drugih podpor ne. V tem oziru čudno postopanje in napadanje našega načelnika v raznih listih je itak znano, naj bi se ti možje Tsaj prijavili sè svojimi podpisi I — Različni ljudje so se torej zjedinili v početju dvomljive hvale, da se vstavljajo dobre stvaril — Med katei*! nasj^.'ot-
nike se šteje eedajni dopisnik? Odgovori naj si earn I — Gotovo pa je, da se je zastopnikom „Matice" i pevebega drnâtva tadi pri Čitalnici stavilo vsakovrstnih nestvaroih i neosnovanih zaprek, ne da bi hoteli s tem reči, da so se stavile vselej nalaác i veđoć. Med tak« zapreke pa je vsekako staliti zahteve, naj se Čitalnici obresti znižajo za & kt, vsled čt^sar bi prfjenjala vsaka dividenda, torej tudi odšel dotični dohodek „Glasbeni Matici" o:zirom& Dol. pevskemu društva 80-100 K na leto. Ako Čitalnica na jedoi ktrani zahteva primerno odškodnino za svoje prostore od društev, ki pomagajo prav njej največ, na dragi strani pa jim odvzame dotičen dohodek, ki se ne da nadomestiti, tedaj je to ňudno ravnanje pi oti načelom, kutero moramo zastopati prav z narodnega stališča, dokler nam izobrazba glasbe velja vsaj toliko kakor plesanje ali pa čitanje dnevnikov!
Za najpotrebnejše je sevé skrbeti najprvó! — Âko bi bilo stanje Čitalnično res obupno i bi jej zahtevani znatni popust bil nujno potreben, tedaj bi mi umolknili se svojimi zahtevami tudi ako glasbena §ol» preneha. V resnici pa ima Čitalnica dolga krog 30000 K na hiši ki nosi i bo še nosila obresti od glavnice lOOOO K, od drugih stalnih prihodkov čitalnici preostane vsako leto znaten dobiček, zlahka bi torej najela posojilo do 3000 K kolikor bodo morda stala popravila, ki niso le za par let temač tuđi za naslednike.
Kazno pa je, da je nekaterim bilo veČ do tega, da se „Glasb. Matici" odtegne prihodek, kakor da se Cjtalnici zmanjša plačilo. Zastopnik Matice se je namrnč po odborovém sklepu proti Čitalničnemn predsedstvu izjavil, da glasuje tudi za petletni popust, ako se Matici zagotovi nađaljni dohodek od qjeoili delnic po sedajni dividendi, Áko bi Čitalnični zavezniki določno na to pristali, bila bi ista za 4. in 5. leto proti delniškemu drnštvu na boljem krog 1000 K, Matici pa bi imela za 4 leta zagotoviti nsjveí 400 K, Čitalnica bi imela torej Čistega dobička 6O0 K. Ker se pa tega ui hotelo, tedaj ni težko izreči, je-li tu določi naroden ali kak drug interesi —
Omeniti velja koneino še, kako se je predsednik tnk. „Glasbene Matice" „na vse kriplje upiral" Čitalnični prošnji! Isti je predlagal naj se Čitalnici, na nje ne dovolj podprto prošnjo brez izkazov, za sedaj dovolj zahtevani popust obresti le za eno leto, ter da naj Čitalnica prihodnje leto občnemu zboru predloži naèrte i proračune potrebnih popravil, da se bode uvidelo je-li popust potreben še za prihodnja let» ali ne. To je bilo torej tisto upiranje s katerim smo ostali v lepi manjšini 3 glasov druščini, v častni «iijû	početkom, Mi li<jl>i;iuo	w.»«i
pravim načelom narodne Čitalnice, temnč hočemo da ona napreduje vsestransko, ne pa samo enostransko. Zbrane delnice Dolenjskega Národnega doma ne bo dobil ob razidu društva nihče kakor prav čitalnica, ako se bode dala vrednosti delnic primerna gotovost, da se bode tndi naprej gojil glasbeni pouk v pravem smislu. Brez te gotovosti pa seve akcije ne pojdsjo iz Matičnih rok ker — gotova pogodba, trdno prijateljstvo I
Razvidno je tedaj, da je šola „Glajbene Matice" sknpno z Dol. pevsk. društvem Čitalnici le odvzela delovanje, katero jej je bilo sami nemožno vršiti, da največ za njo deluje, da jej po možnosti daje še pri* merno odškodnino, ter da jej ravno z nabiranjem delnic Narodnega doma hoće znatno koristiti, ker hoče iste delnice odstopiti njej za garancijo zavoda, ki je
njej sami v največo korist i bi ga torej sama o sebi morala podpirati kolikor se da, —
Àko pa odločujoči možje nefiejo uvideti te potrebe, temuč, ako se stavi resnemu naprednemu zavodu sto zaprek, ker jej neče takoj izročiti inetje, težko pridobljeno, afcti se mu hoče odvzeti stalen dohodek, ne da bi se icu zagotovil nsdomestek, ter ako se vdaja v glasbenih vprašanjih taki lahki struji, ki je bila enkrat uže popolno zavozila pri pevskem društvu — tedaj moramo varovati naše interese, ki so gotovo največje vrednosti za narodovo izobrazbo.
Upamo, da smo ■ tem opozorjenim narodnjakom dovolj razjasnili naše stališče, da mejo kakor doslej tndi v bodoče zaupati nam, ki delamo večinoma vže dei>etletja gotovo nesebično za narodno proavfeto i tudi v novomeški čitalnici pač vsaj toliko, kakor nam nasprotni dopisnik.
Šolsko upravništvo „Glasbene Matice",
v Hndolfovem 30, jan. 1900.
Dostavek vredníétva. Kdor čait. bralcev se za to zadevo kaj bolj zanima ter se potrudi itntmovani dopis z izjavo primerjati, bo našel, da je očitanje neresnico in zlobnosti neza:it]uženo, in da g, predsednik „Glasbene Matice" dopis po svoje tolmači in obrača. Dopisnik bi rad videl čitalnično poslopje po smislu § 2. pravil „Nar, D." skoraj na trdnih n<g&h, to je via hudobija. — Sprejeli smo izjavo samo, ker karakterizira pisatelja, kateremu je, kakor videti, dopis ugodno prišel, da je zopet duška dal svoji arčni želji, vse Novo mesto po lastnem kopitu muzikalično izobraziti. Ne spuščamo se v nikake nasprotne dokaze, zato, da bo mir besedij. Nikakor pa nismo v zadregi, kar bomo dokazali, Če bo treba.
Izjava.
v dopisu „iz Novega mesta" v 2, št. „Dolenjskih Novic" z dne 15. t. m. se omenjajo odborniki čitalnični, češ, da ao glasovali o predlogu zastran znižanja obrestne mere delnicnm „I. Narodnega doma" Čitalnici v škodo. Podpisani odbor izjavlja, da je interese čitalnične na občnem zborn delniškega društva „1. Narod-negji doma" po odborovém naročilu zastopal njen blagajnik, da torej dotični trije gospodje odborniki niso bili obvezani zastopati čitalnice, in da so torej, ne da bi kršili svoje dolžnosti, lahko zastopali delničarje, od katerih so bili v to pooblaščeni,
NOVO MESTO, 7. jan. 1900.
Odbor novomeške čitalnice.
■■''nrStra, Znabit^ ?o t" Eiademi i.a-■ori, katerib pa ledaj J&Tno niso podpisali,
Z Dvora, Cenjeni gospod urednik ! Míilokdaj se čuje kaj iz našega nekdaj tako živahnega kraja. Tudi danes Vam nimam nič kaj mikavnega poročati. Odkar-je nehala tovarna delovati, vlada pri nas smrtna tišina; vse je tiho in mimo. Zadnji čas jeli smo pa vendar premišljevati, kako bi se dalo doseći kak napredek v gospodarskem ali socijalnem življenju. Na poziv gospoda učitelja zbrali smo se skupaj z name-, nom, da si ustanovimo bralno društvo, zakaj tudi mi kmetje uvidevamo, da je nam potrebno kako poučno berilo, posebno v gospodarskem oziru. Razne nadloge nas tarejo, potrebno je tedaj, da si kaj novih vednosti pridobimo.-V to svrho ustanovili smo bralno društvo z imenom „Mir", ki ima namen vzdrževati raznovrstne gospodarske Časopise in druga poučna berila. Pravila
predloiÉîli smo visoki deželni vladi, katera so že potrjena Prvi obřiii zbor vršil se je dne 14. t. m. v druàtveoili prostorih poslopja kneza Auersperga. V odbor 30 bili izvoljeni soglasno gospodje: Stipko Jelene, predsednikom; Ivan Kline, podpredsednikom ; Dragotio Vokaft, tajnikom ; Fran V o k a Č, blagajnikom; odbornikoma pa: Josip VokaC ml. in Ivan Zupančič. Društvo priredi dne 11. febr. t. 1. Teselico 5 predstavo „Lokavi snubač" v korist dijaški kuhinji v Novem mestu in revni solski mladini ljudske šole v Dvoru; nataučneji vapored objavi se v slovenskih dnevnikih.
Mladem«, koristnemu društvu želimo vsi iz srca; Bog ga obrani ter mu nakloni najboljši uspeh!
Domače vesti.
(Odlikovanje.) Občinski odbor na, Čatežu je imenoviil v seji 11. t. m, veleé. gosp. župnika Karol Hofer-ja svojim častnim občanom; to pa zaradi izvanrednih zaslug za blugor občine, cerkve in Sola
(Umrl) ,je v bolninuici Usmilj. bratov 19. t. m. č. gosp, Franc Horvat, kaplan v St. Lovrencu pri Ptuju. Doma je bil v Sv. Križu pri Kostanjevici. N. v, m. p. !
(j- Fani Petriè,) obče znana in spoštovana gospodična iz staroznane novomeške rodbine umrla je po kratki bolezni 16, januvarja v Novem mestu.
(Zahvala). Preč.^gospod Anton Fetticli-Fraukheim, dekan v Št, Jerneju daroyal je za uboge šentjernejske občine 80 kron, katere se bodo na avečnični dan, t. j, 2, svečana t. 1, razdelile med najbolj uhoge te občine. — Za to izkazano dobroto izreka županstvo v imenu cele občine dobrotniku najtoplejšo zahvalo.
(Volitev.) Pri dopolnilni volityi v kranjski trgovinski zbornici je bil '20 t. m. namesto umrlega g. perdan-a iz\'oljen za deželnega poslanca gosp. Josip Kušitr. lati je izvoljen tudi za predsednika trgovinske zbornicé.
(Vodnikova svečanost) vršila se bo v soboto dne 3. t. m. v novomeški čitalnici s naslednjim vsporedom: I. Kon cer t, pod vodstvom društvenega pevovodje g. Tgn. Hladnik-a. 1. A. Foerster: „Mladi mormr", šesteroglasni mešan zbor, 2. A. Foerster: „Venec Vodnikovih in na njega zloženih pesmi", za mešani zbor. 3. J. Stasny: „Varijacije za rog in glasovir, igra kapelnik gosp. E. Emeršič, sprendja gospod pevovodja. II. P 1 e s.
(Godba na lok) društ a „Mestna godba" bode igrala 2. t. m. v Škofji loki, 3. t, m. v Ljubljani, 4. t. m, T Beli cerkvi, 10. t. m. pri Zorkotu i v Mokronogu.
(Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov v Novem mestu) napravi 11. febr. ob polu osmi uri zvečer predpustno veselico s petjem, predstavo SMljive igre „Pravica se je izkaziila" ud gosp. dr. J. Kreka, ter z domačo zabavo v spodnjih prostorih.
(Vabilo) k zabavnemu večeru, katerega priredi prostovoljno gasilno drnštvo v Toplicah dne 18. svečana 1900 v prostorih gostilne gosp. Ivan 8Ítar-ja, Vspored: 1. Vilharjeva igra „Poštena deklica". 3. Petje. 3. Ples. — Začetek točno ob polu 7. uri zvečer. — Vstopnina za ude 20 h., za neude 40 h. — K obilni udeležbi uljudno vabi	Odbor.
(Volitve okrajnega cestnega odbora za novomeški politični okrnj) se bodo vršile
za aodna okraja Novomeato in Žužemberk dne IS., za za sodni okraj Trebnje pa dne 22. febr. tek. leta.
(C. in kr. vojno ministerstvo) je v spo-razumijenju s c, kr. ministeratvom za deželno obrambo določilo, da se letošnji redni nabori ne bodo vršili kakor sicer od 1. marca do konca p-prila, temveč od 19. marca do 12. majnika.
(Načelništvo obrtne zadruge) vabi samostojne mizarske mojstre in pomočnike, kateri žele v učni tečaj na Dunaj, ali si obrtni muzej ogledati; krojaške mojstre in pomočnike za nčm tečaj v Ljubljano; čevljarske mojstre in pomoćnike za učni tečaj v Novo mesto. Isti naj se v 14 dneh pri obrtni zadrugi zgJase. Ako nimajo svojih pripomočkov, se jim bode za podporo posredovalo.
(V šoli Glasbene Matice) v Novem mesta se po odborovém sklepu prvo poluletje sklene še le početkom meseca sušca, ker bi se pojirej zaradi pred-pustnih veselic težko vršila javna skiišuia v Čitalnični dvorani, —
( O b č n i z b o r. ) Pri občnem zboru alttyenske^a bralnega društva v Kadečah, ki se je vršil 31.jan. t. 1., bili so i)!V<»lj™i sledeči gg. : Dr. Alojzij Homan predsednikom; odbornikom pa: Dragotin Pleiweiss podpredsednikom, Veiidelin Kiissel blagajnikom, Ignacij Klopčič tfljnikom, Rudolf Biuter knjižničarjem, Ivan Leveč in Konrad Rozman, namestnikom pa Viljem Brunsclimid in Jakob Slapar.
(Prodaja uinetnib gnojil.) Kmetijska podružnica v No em mestu je prodala dosedaj iz svojega skladišča ia 32 350 kg. Tomasove žlindre,' 20 uOO kg. kajnita in 6.060 kg. Kalijeve soli, skupaj tedaj 67.40(> kg. umetnih gnojil. Éizun tega se je v Prečenski občini razprodalo '20 000 kg. umetnih gnojil. To je lep dokaz kmetijskega napredka.
(V „Dol. pevskem društvu") se je sklenilo, prirejati počenši z mesecetn svećanom t. 1. zabavne večere. Za vsak večer posebej določi se 6 rediteljev, tri dame in tri go3|mde, kojih miloga je skrbeti za vs|>oi'ed, prostor, sploh za vse potrebno. — Prihodnji zabavni večer se vrši 1/. svečana t. 1. v čitalnični dvorani z zanimivim in obširnim vsporedom. Pri požrtvovalnosti sotrudnikov, osobito gospodiťSen, se sme pač z vso gotovostjo pričakovati, da bode večer izborno vspel. Sprožila se je tudi misel, da se na letošnji maskeradt čitalnice upeljejo kaki novi, povsem originalni prizori deloma iz domačih krogov deloma iz širnega sveta, kateri bi zanimali, ob jednem pa vdeležencem ne provzručali velikih stroškov. Upati se tedaj sme, da bode v letošnjem predpustu za zabavo vsestransko poskrbljeno !
(Iz Semiča.) II. izkaz milodarov za napravo novih orgelj v Semiču: Preč. goap. župnik M. Kolar 260 K. gosp. C. kr. poštar Emanuel Kaftan 10 K, gosp. Marko Ko fait B K, gosp. Janez Hlupar 6 K 60 h, gosp. Janez M i h e 1 č i č 4 K ; več posestnikov z Brezove Rebri 20 K 80 h ; neimenovan 2 K. — Velikodušnim gosp. darovalcem izreka podpisan» cerkveno predstojništ^o najtoplejšo zahvalo z iskreno prošnjo, da dobijo veliko posnemalcev.
Cerkveno predstojnistvo v Semiču.
(Koncert.) Dne 20. jao. priredilo je „Dol. pevsko društvo", združeno z moškim zborom „Glasbene Matice" koncert s zabavnim večerom. Od „Dol. pevskega društva" smo že navajr-:i, da svojo nalogo vsikdar prav dobro resi; vešči tuji	so že mno-
gokrat pohvalili nas pevski zbor, rt^isi da smemo nanj ponosni biti. Tudi ta koncert se je prav dobra
«bnesel. — Nastopile ste tadi gospici GizeU Gol i a in Marica Kosina, kot pianistinje ter ouverturo „k ^iarostrelcu" prav dobro prednašale. — Omeniti nam je pa posebno složne in krasne zabave po kimcei-tu mej plesom. Gospodje pevci so peli umetne in narodne peami, pridi'Užili so se jim tudi starejši gospodje in lepa slovenska pesem je navdiiSila vse obCinstvo tako, da tako zabavnega večera že davno v éitatnici nismo ožili.
-(Veliki živinski semenj) dne 23. jan. v Novem mestu bil je jako živahen. Prignali so na semenj; 70 konj, 900 goveje živine in 4000 prašičev. Trgovcev je bilo posebno za praflíĎe, (>a tudi za govedo precej, kupćija toiej živahns. Od tržne živine so na žtíleziiiéni postaji naložili: 12 volov, 1 teleta in 3S4 prašičev za Predarelako, Švico, Koroško, Ljubljano in druge kraje na Dolenjskem.
(Uvažanje živine na Kranjsko) je iz aledećih ozemelj Hrva^ike in Slavonije prepovedano: -a) Zaradi svinjske kuge jň prepovedano uvažati prašiče iz okrajev: Jaška, Karlovac, Samoljor, Stubica, Kostajmcii, Pisarovina, Vel. Gorica in Z:igi'eb (v vel. županiji Zagreb); Klanjec, Krapina, Novimarof, Pregrada, Varaždin in Zlatar (v vel. županiji Varaždin); Novi, Ogulin, Sliiin 9u5ak, V<tjniô m Vrbovsko (v vel. županiji Modrus-Rieka) ; Bjelovar, Čažma, Oare.šuica, Gjurgjevac, Grubišnopolje, Koprivnica in Križevac (v vel. žapaniji líjelovar-Križevci) ; Daruvar, Pakrac in Požega (v vel, županiji Požega); Djak<»var iD Naaiííe (v vel. županiji Virovitica); li) zaradi ■ovčjih kozá je prepovedano uvažati ovce iz okrajev: Ogu in, Slunj Sušak (v vel. županiji ModruS-Riiika); Brinj, Gospié, Graéac Korenica, Ow-éac, PerusiíS in Udbiiia (v vel, županiji Liita-Krbava); nok, Irig in Stara Pazova (v vel. županiji Srieni).
Žiíinski promet na'želeinicah po Oolenisttem I. 1899.
Pí fi l 0 i e TI		0 i	e	t> i	1 0	t ;		
11&					=1			
postaji	g .s	g ?	1	1	E a .S,	1	1	1 1
Dubrňpolje	1	126	17	102	—	139	Kias	504
Gnuuplje	—	—	13	11	—	—	—	-
Kočevje	3	91	31	—	—	—	—	2556
Liti i«	6	1399	115	77	1	-	—■	--
Novo mesto	6	13	139	141	9	743	1036	7960
Ortnek		10	~	—	-	-	—	94
Badohova vas	7	IM	61	46	4	401	16	2452
Htbnica	—	—	14	—	-	—	-	3326
Straža								442
Šmaije-Sap								
Trebnje	1	—	IB	IG	—	—	—	2618
Velika Loka	7	121	94	116	7	—	—	1683
Velike Lft3će	-	82	6	-		—	—	806
VWem-KrSko	6	i?e	20	—	—	—	--	1776
ViSnj« Gora	—	176	20	33	-	i)0	30	—
Zagorje	3	144	6	2	—	—	—	—
Zati(<,ina	11	399	162	289	,13	2	86	1521
Sknpaj ;	4'J	2889	709	862	84	1374	2256	26,2^6
(Zveza ptiejih prijâteljev) v Nov^m mestu je naltrala lansko leto 45 K UO h letnine. P(»-lovica tega zneska — 22 K 60 Ii — se je odposlala v Gradec, druga polovica se je pa tukaj pridržala v pokritje stroškov za društvene namene. Za krmljenje ptičev itd. I. 1899 se je porabilo vsega skupaj 14 K 94 h, tako da ostane za 1. 1900 se 7 K 6« h gotovine Ker je treba pri sedajni osnovi te zveze pošiljati v Gradec polovico letnine, se je začasni odbor uvažujoč razmere, ki vladajo pri glavnem društvu v Gradecu, izrekel soglasno za to, da se pretrg« zveza z glavnim društvom in da se skrbi za potrebno varstvo ptičey zanaprej raje s pobiranjem prosto voljni b donesko . —
(Preprečena nezgoda) na dolenjskej železnici. Na železnifini progi mej postajo Mirna peč in predorcm pri sy. Ani napravila se je li9. t. m. na enkrat prav na tiini 2 m globoka in zgoraj '/2 široka, pod tir se raztezajoča globina, tako da je en prag bil na jedni strani brez podlage ia bi se pripetila gotovo nezgoda, da ni sel mojster L. Mlakar iz Trebnja, zapazil pravočasno pri nadzorovanji proge te globine in poskrbel, da je kmalu potem iz Novega mesta došli dopdldanski osebni ylak to neyarno mesto previdno prevozil. Globino m SHveda takoj zasuli Znano je, da je ondi votel kraški »vet.
(Premogokop v ât. Janžu.) V zadnjem poročilu se nam je vrinila neljuba pomota, ktera naj bo s tem popravljena: V zadnjih dveh m«secih do-baval<» seje premoga nad 1,115.000 kg., t, j. 11,150 met. centov, in ne 1160. Ker je gosp. podjetnik 1.^. jan. delavcem in voznikom plařo povišal, nabralo se je že zarano, od 2. ure zjutraj naprej kljub tej hudi zimi toliko ogromno število ynzntkov, da so do 9. ure dopoldne nad 70 000 kg. premoga razpeljali na želez-nične postaje Trebnje in Sevnico. Le težavno bilo je skromnemu številu uradnikov vzdriavati red, ter tudi knapje, večina domači fantje, niso izostali, ter zad'^stno premoga na razpolago stavili. Bilo je pravo romanje videti po cestah o teh voznikih; le žalibog, da so ceste v ,jako slabem stanu, za kate.re se nihče ne briga, in bi bilo poprav bf)lj kot povsod drugod nujno potreba.
- (Premogarji) iz Terbovelj in Hrastnika so imeli 20, janvatja v Celji pogajanje o zadeli povišanja plače Le po velikemu prizadevanju nekteriti okrajnih glavarjey so se oskrbniki dali omečiti, ter 60 delalskim zahtevam deloma ugodili. Vladal je popolni mir. Delo se nadaljuje. Drugače pa je po čeških in moravskih premogokopih ; tam pa se niso uravnali, ter so mnogoštevilno delo ustavili. Razni tisti trdijo, da je po vseh premogokopih nad 70 000 delalcev del» ustavilo. Sila za premog bo tedaj vsaki hip silno i)b-čutljiva postala. Nekaj tovarn je že sedaj radi pomanjkanja kurjave delo ustavilo. ÍElfktrične in plinove naprave so čas razsvetljave skrajšale dfloma omejile. Mnogo sol so zaprli, ker ni kurja.e. Vojaki in ian-darji HO na nogah, vendar za sedaj brez potrebe, ker najlepši mir vlada med delaici; niti po gostilnali ne ïohajajo, ampak lepo doma se drže, k zbontvanjem n pogovorom pa polnoštevilno dohajajo. Vlada snuje nekake posredovalne odbore; kaj bodo opravili, kdo to ve. Vsekako je za obe stranke silno neprijeten položaj.
(Za I, zasedanj« porotnih obravnav), katere se bodo začele 19. f ebruarja pri tukajšnjem okrožnem sodišiu, izžrebat j so glavn m porotnik im naslednji gospodje: Valant Fr., po«, in kolar iz Žu-
iemberka; Brulc Jožef, pos. in usnjar iz Št. Jerneja; Badourek Jan., pos. ia gostil, iz Kota; Zupan Jožef, pos. in usnjar iz Račjega sela; Kromar Jan., pos in mlinar iz Dol, vasi; Brudar Mart., pos. iu gosUl. iz Vin. vasi; Ziijc B>., pos. iz Muljave; Nemanii Mar,, pos. in mlinar iz Želebeja; Kersnič Ant,, pos, iz Her-va<Se; Zupančić Jan., pos iz Jezera; Zavodnik Jan,, pos, iz Grintovca; Novljan A., pos. in gostil, iz Mirne peči ; Gliha Joief, pos, in mlinar iz Vel, Loke; Lníin Jan., trg. iz Sodršice; Naclitigal Jan, gostil, iz Trebiye; Jerman Fr., pos, in inizur iz v^rnuinlja; QloboÊnik Jan., c. kr, notar iz Metlike; Treo Jul., grajsčak iz Male vasi; Eajmer Ant., trg. iz Metlike; Majfrle Jan,, pos, iz Suhe vasi; Muha Ant., trg. iz Metlike; Špendal Ant., pos. in goatil. iz BiSke vasi; Kajfež Jožef, pos. in gostil, iz Novega sela; RadenŇek Bart. po3, in gostil, iz Bnátanja ; Gatach A., trg. iz Kostanjevice; Dr. Karnitschnigg not, kand, iz Kočevja; Picek Fr , pos, iz Ribnice; Verce Jožef, pos, iz Korita; Bučar Jožef, pos, iz Št. Jerneja; Loretić P., poštar iz Nemške loke; Žnidnršič Fr., pos. iz Zdenske vasi; Pfeifer Jan , pos, iz Leskovca; Repove Jan,, trg., iz Dyora; Fink Fr., tesar iz Poljan; Pire Jan., pos, it.d, iz Podklanca; Zemik Jožef, pcps. iz Male vasi. — Nadomestnim porotnikom izžrebani so nasledni gg.: Appe Jan., pi-čar iz Kandije; Seidl Fr,, trg. iz Novega mesta; Možina Fr., gostil, iz Novega mesta; Knafelc August, po?;, iz Kandije; Kastelic Mich. pos. iz Žabjevasi; Guítin Adolf, trg iz Novega mesta; Pintar Fr., pos, iz Kandije; Zurc Jožef, pos. io gostil, iz Kandije; Oblak Alfons, trg, iz Novega mesta.
(Zveza slovenskih in istersko-hrvatski h županov). Da bode novo društvo, Čeg^r ustanovitev se je na sliodu županom tako navduSeno pozdravila, zanioglo zaĚeti svoje po^lovnnje, treba je, da niu pristopijo člani, Ćlani morejo biti župani, podžupani in oV'inski svetniki slovenske in hrvatske národnosti. Kdor torej le-teh pristopi društvu — in vsaj od slovenskih in hrvatskih županov pričakujem, da storé to vsi — oglasi naj se pri ljubjanskem žu-mnu gospodu Ivanu Hribarju, katereiou naj ob ednem naznani, kedaj bi po njegovem mnenji najbolje kazalo sklicati ustanovni občni zbor.
Tu sledi nadaljevanje pravil, kterih začetek je bil že v prejšnji štev. priobčen :
§ 5. Dolžnosti in pravice đruStveni-kov, — Vsak društvenik je dtdžan društvene nHinene po svoji moči pospeševati in udnino v prvem Četrtletji vsacega leta plačati. Vsak društveiiik ima pravico udeleževati se dru-itvenih shodov 1er tu pogovoriti in nasvete staviti. Redni člani imajo poleg tega pravico glasovati, voliti in voljeni biti. Redni Člani prejemajo društveno glasilo brezplačno, podporni člani za zmžano naročnino 1 gld.
§ 6. Izstop iz društva. — Vsak druStvenik sme izstopiti iz društva kedar hoče, samo da to naznani društvenemu odboru; iidnino pa mora za tisto leto še plačati, ako jo je bil dolžan plačevati. Take, ki društvenemu namenu nasproti delajo, sme društveni Odbor izključiti. Proti talci izkijučbi se je moči v 14 dneh pri društvenem razsodništvii pritožiti. Kdor pten^ha biti župan, ali podžupan, ali pa občinski 0( bornik, izgubi Članstvo ipso jure,
§ 7. Opraviteljstvo. — Društvene zadeve opravljajo: a) občni zbor^ b) društveni odbor in cj društveno razsodništvo.
§8. Občnizbor. — Redni občni zbor se snide vsako leto meseca avgusta; izredni pa, ako ga skliče odbor, ali zahteva pisineno petina vseh društve-nikov in hkrati naznani predmet posvetovanja, V ptn slednjem slučaji je občni zbor sklicati v 14 dneh potem, ko je zahteva došla društvenemu odboru. Povabila na občni zbor je z dnevnim redom vred vsaj J4 dni prej razglasiti v vseh slovenskih dnevnikih in V društvenem gLisilu, vsaj 8 dni prej pa doposlati vsakemu društveniku. Občnemu zboru predseduje načelnik društvenega odbora ali njegov namestnik. Ohčni zbor je sklepčen, ako je 20 rednih Članov navzočih. Ce se jih ne snide toliko, se skliče v primernem roko drugi občni zbor, kateri je brez ozira na število navzočih sklepčen, ako se dnevni red ni spremenil.
§ 9, Opravila občnega zbora. — ObČni zbor obravniiva in sklepa o nasvetih, ki se tičejo preustfojli na polji ol činske upi ave, o kulturnih ia gospodarskih zadevah slovenskega ali hrvatskega naroda, o letnem pomčilu in računu, kateri mu društveni odbor in razsodništvo predkladata glede zvišanja ali znižanja društvenih doneskov, o nasvetih društvenega odbora, o premembi pravil in' o riizhttdu društva. Občni zbor voli društvenega predsednika in njegovega namestnika, društveni odbor in častne člane. Društveni odbor se voli za 3 leta; vsriko leto pa iztopi ena. tretjina. Five dve leti določa žreb odborové Člune, ki izstopijo. Iztopivši člani smejo zopet voljeni biti. Razsodništvo se voli za vsako leto vnovič, Glasuje in voli se z nadpolovično večino glasov. Za sklepanje o itreinembi pravil in o razhodu društva treba je, da je navzoča polovica vseh članov in skleniti se more piemendia pravil ali razhod diuštva le z dvema tretjinama pričujočih glasovalcev. Pri volitvi se glnsuje z listki. Ako je prvo glHsov«nje brezuspešno, vj)elje se ožja voliiev. Pii enakem številu glasov odločuje, kedar se glasuje, predsednikov glas; kedar se voli, pa žreb,
§ 10. Društveni odbor. — Društveni odbor ima s predsednikom iu njegovim namestnikom vred devet članov. Od teh prijiadajo na kronovino Kranjsko trije, na Spodnje Štajersko dva, na Primorsko dva in na Koroško dva. Odborniki volijo izmej sebe tajnika in blagajnika. Odbor si naredi sam svoj opravilni red in se sme razdeliti na odseke. Društveni odbor opravlja vsa opravila, katera niso izrecno pridržana občnemu zboru. Zlasti pa društveni odbor sprejema in izklučuje društvenike, sklicuje občne zbore (shode), izvršuje sklepe občnega zbora/vodi blagajnico in knjige, oskrbljnje društveni iroetek, imennje uradnike m sliižnbnike za društvo, nadzoruje in oskrbljuje uredovanje društ.vfinep^a I'stf. í-flaia zbirk» ii-ii^insVo upravo važnih zakonov, pošilja peticije in resolucije oblastvom in postavodajalnim zborom, določa odbornike, kateri imajo neposredno nadzorstvo društvenega lista. Odborové seje so tajne. Odbor je sklepčen, ako je z načelnikom vsaj sedem odbornikov navzočih. Sklepa se z nadpolovično večino. Pri jednako razdeljenih glasovih odločuje predsednik.
§ 11. Društveni zastop. —Društveni predsednik, ali če je zadržan, njegov namestnik, zastopa društvo na zunaj. Vsako razglasilo, pismo in potrdilo mora on ali njegov namestnik in še en ud društvenega odbora podpisati. Sejne zapisnik« podpisuje predsednik ali njegov namestriik in tajnik.
§ 12. Razsodništvo. — Razsodništvo ima pet udov. Od teh pripadata na deželo Kranjsko dva, na Spodnje Štajersko eden, na Primorsko eden in na
Koroško tiden. Razsodniatvo razsoja v9e prepire, ki naatanejo iz društvenih razmer brez ozira na kak gotov sodni red po scoji najbolji vednosti in vesti neprizi no.
§ 13. Društveni poalovni jezik. — Po9lovn:i jezika druât.a sta slo enaki in hrvatski.
§ 14. Driištveni razhod. — Društvo 86 raziđe; 1. ako občni zbor to sklene ali 2. nko je politično oblastvo razpusti. V prvem slučaji sklepa «Mni zbor o društvenem imetku; v drugam slnčfiji pa pripade imetak „Slovenski Matici" v Ljubljani.
(f Janez Gregorčič), posestnik iz LeAnice nrarl je minoli pondeljek nenadoma. Gredé v mesto, ffa je mrtvoud zadel,da je vsled tega padel in umrl. Bil je blagi mož. Bog mu bodi milnstljiv!
(Uvod v narodno gospodarstvo), uredil Vekoslav Bukovec. Cena 1 K„ po posti 1 K. 60 li. Lična knjiga se naroËa pri M. 1. Nerat-u, ni'ediiiku „Popouiik^-oveiti v Mariboru in se dobi tudi v vseh knjigo tržnicah po Slovenskem. O tej knjižici m prilično pregovorimo.
(„Narodni g o S p o d !i r"), glasilo gospodarske zveze. Tako se imenuje noy list, ki izhajit v Ljubljani 10. iu 25. vsakega meseca. Ciani gospodm-ske zveze dobijo list bcezplačno; nečlanom velja list 4 krone na leto. Prva številka izíla je v 18.200 iztisih.
(Današnji list) obsega šestnajst strani.
V Novo mesto vracajo6a te pisma.
Od 1. do 26. januarja. — Matija Žurman, Zagreb — Reza Avguštin, Colorado N. A. — Johan Stepán, Brnklin N. A. - (Jnhan Stepan, Broklia N. A ) — Matija Plut, Mičigan N. A. — Ivan Bajnik, Mottling (rec.) Edmund von Marenzeller, Wien — Marija Dragman, Novoinesto — Franza Hrovat, Ru-dolfswert — Nežika ŽnidaršiČ, Ljubljana — Frana Demop? Graz — Jakob Kuser, Epenstein Post Weia-Kerchin — Janez Draginc, CiJumet N. A. — Franz Kosteinaek, Puniigim b. Graz — Marito Matekovič, Chicago — Agnes Papež, Chicago — Matija Zoran, Pu«blo Colo — Jozet Kozina, Pueblo Colo — Janes Radkovic, Sttelton N. A. Martin Potočar, Waschington
—	Johan Klemenschisch Oberosterreich — Juže Ko-vačič, Vrh )ri Studencu — G&briel Dragelj, Hof ajar? Jožefa Turk, Ljubljana — Terezija Grum, Ljubljana Elizabet Kavčič. Ljubljana — Johana Zjijc, Ljubljana
—	Bartol Vlašič, Rasdrto ~ Mihel Zilnik, Trieat — Aneta Ušič, Trat — Anton Beljan, Budapest — Janko Predovič, ChicHgo (rec.) — Heinrich Hosserle, Jark-va)s — Stana Šajatovic, Chicago N. A. — Alois Matob^ loco (2) — N. Falkuer, hier (2) — Taduas Milkar, Vela (aO) — Mici Stařic, Ljubljana (10) Alojzij Řepic, ^Íítbjavas (10) — Jakob Jarc, Oernembel (30) — Iran Lukan, Laibach (10) — Regina Preatoni, Novo-mesto (12) — Marija Perme, Rudolfovo (20).
Ka/iie vesti.
* * (Nova nesreča na južni Železnici.) Dne 19, jan. sta na mariborskem kolodvoru pri premikanju 'trčila dva stroja skupaj. Zdrobil se je eden voz, ednemn uslužbencu pa je odtrgana čeljust. Menda :so že zopet Slovenci krivi!
*	(Tečaj za ednoletue prostovoljce V Gradcu), to je take mladeniče, ki sicer nimajo pravice služiti y yojakih kot edtioletni prostovoljci, ■pa bi to ugodnost radi dosegli, začne se dne 6. febr. v vojaški pripravnici profesorja Gustava Leinauer-ja.
*	(Srebernjaki po pet kron) pridt^jo y promet koncem marcija. ^ nekaj večji bodo, nego ao sedanji srebrni goldinarji.
*	(Novo leto), Muogi so z novim letom praznovali tudi že začetek novega stoletja. Posebne slavnosti je ob tej priliki priredil nemški cesar, ki je o polunoči dal obhajati službo božjo in zjutraj imel vojakom govor, V katerem je naznanjal, da hoče vse-kako ponmožiti mornarico. Davke plačujočemu ljudstvu a tem gotovo ni napravil veselja. - Laški kralj je
0	novetn letu pomilostil mnogo hudodelcev.
*	(Žalostna osoda vladarjev). Minolo stoletje je bilo 18 vladarjev iimorjenih in sicer 9 predsednikov, 3 cesarji, 2 kneza, 2 sultana, 1 šah in
1	cesarica.
*	(Strašna smrt). V Neucignu na Zgornjem Avstrijskem je šel dne 13, decembra gostilničar Fran Hausner zvečer na lov. Splezal je na neko drevo, da tam čaka divjačino, Pi'i tem je zadremal^ in padel z drevesa, A obtičal je z uogu v vejah, puška se je sprožila in mu přestřelila trebuh. Zjntraj_ našli so ga mrtvega, visečega na drevesu s prestreljenim trebuhom.
*	(Samomorov) leta	bilo je na Dunaj« 403, in sicer 299 moških in mi dnske. Dva samomorilca sta bila že nad 80 let stara.
Darovi za novomsako dijaško kuhin|ci.
Goapoii řrajfňiik K. Germ tri vrňče krniavirja. G, Jan. JftkSe eilen mernii fižola. — Nekdo ia Îroomlj» 26 gtí., (çosp. Dom. Janež, žn|mik 6 glii, gOBp Jo». PlmtariĚ, kapel 2 gld., gOBp, Rih. Dolenc za janvarij 1 gld.
__Dr. Jos. Marinko.
Loterijske številke.
Gradec 20. januarija	64 73 28 36
Trst 27. „	25 79 64 14 9
Oklic.
Firm. 4.
Gen. 1.—73."
V t.usodni Kartrnžni register tie je na podlag dne 10. decembra 18SÍ9 fikleiijpuih jiravij Tpisala tirdka; „Hranilnica ia poBojiinicft v Št. Rupertu, re^i «tru ran a «adruga z neomejeno zavezo".
Ta ladmga ima svoj sedež v Št Eapertti.
Namen ïadruite je, rairaere trojih članov v lirovnem in gmotDřiin U3SÍT1I zHoljâavat.i ; Klasti spodbujati rarčnoat in » svajita Eiidružiiim kreditom gireakrtiovati spojim ndom t gospodarstva potrebna denartm BrcdbCva.
Dan. ura, kraj in dnevni red obinega ebora razglasiti js vsaj 8 dni prej v „StoFencn", iïliajiijoiein v Ljnbliani in Se T drngib listib, Se naiieiatvo odnosno nadioretvo (g 35.) to kot potrebno ali umestno spozna,
Sklepe vaaketfB občnega zbora raaglasnje iiauelhtvo e iia-snnnili. v uradnici nabitimi.
Nafelstvo podpisuje v imenu zadruga na ta način, da ee podpiSeta dva nda pod eadrnzno tvrdko, —
Udje načeletta so: tiačelnik Anton Sedlar, pM in krčmar, St. Rupert 6«; namestnik Tomaž Prijatelj, posestJiik, Št. Rupert 40; odborniki: Audrej Cerkovnik, ponestnik, Trstenlk 8, .fsnpï Koren, posestnik, Horn 20, Janez Štamcar, mlinar. Št. Rupert 45, Ivan Dolinar, kaplan, Št. Rn per t, Janee Livk, posestnik, Hora 22.
C. kr. okrožno sodišče v Rudolfovem oddelek III,
dne U januarja 191J0.
Tlří^Tlftí*	Starisev, zmožen v slovenski pi-
«JVjCUcI^ Savi, se takoj sprejme v kljuČavniČarsM pouk pri Franc Kajsi^r-ju. p. Št Rupert, Dolenjsko.
Izjava,
Hazglas!
B kfttero jaz podpisana svoje ialjive besede, katere sem dne 26. novembra t. 1. pred poStno hišo o gospej Ani Kftftan izgovorila, preklićem.
Čresnjevec, dne 13. decembra 1899.
-(■ff Ana Petrlč, po domaČe KletnenČifi h. št. 14, po meni Fran Del'Cott,
nćitetj.	(6-S)
Preklic,
(27)
Oklic.
Obžalujem, da sem ïoper France-ta Hrovat iz Eegerčevasi, logarja v Pogancah, nepošteno govoril glede izbiranja nekih smrek in izjavljam, da ne vem o Fr. Hrovat-u niĆ nepoštenega, GOTNAVAS, 18. jan. 1900. (87)_Anton Bučar — Gotnavas 14.
Firm, 5. Gen, L-TTT
V tns^dni zatlTtiiiii Tejcieter ee je na podlagi dne 8. oH. 1S99 ikletij«iiih pr&Til e dne 2. rovembia 1899 vpisala trrdka: nKmetijsko dinâtvo 7 St. Vidu pri Zatiiini, regi-■ trovana ladTuga s omejeno laveio". Ta zadruga ima ■voj «erteiî v St. Vidu pri Zatiiini.
Zadruga ima namen, sbotjiati ram^ire svojih ndov v nrav-aem in gmotnem ozira a tem : a} da oikrbnje avojim tidom po najnižjib cenab gospodarske in gospodinjske potrebSčine vsake vrste, zlaiti živino, krmo, nmetm gnoj, semena, kmetijske «troje, oblaŠilDO blago, živila, pijaËo itd,;
b) da kmetijske pridelke, zlasti tn li živino, po naročila udov
taistim kolikor mogoče vnoviuje (v denar ipravlja); e) da Hnnie nnprave in naredbe v povzdigo kmetijstva svojih udov in v svrho «godnega razpečavanja kmetijskih pridelkov svojih 2adrnžuikor ^ d) da ustanavlja na pripravnih krajih zadnižtia skladiSSa
Javna razglasila zadraga ae vréijo |jo jedenkratiiem objav-lieign T „Slovencn", „Domoljobn" in „Dolenjskih NoTicah".
Sklepe vsakega obfnega zbora razglaSiije uaielatvo 2 oznanili v nradnici nabitimi. Naielsm podpisuje v imenTi zadruge na t» naSin, da se podj»šeta liva uda pod zadmio.) turdko.
Udje naêelstva eo: Franc Pajk iz i^t. Vida, načelnik; France Kastigar iz St. Vida, naielnika namestnik, Anton Dro-mel) il ťetruĚnje vasi h. St 7,, Acton ZnpanĚiS iz Hrastovega dola h. St. L, Jožef Petan iz Velikih Péc h. it. 11,, Franc Zadel iz St. Vida h. it. Ti, Antun KavSek is Doba h, it. 29., Frane ZnpanĚiĚ iz Št. Vida h, St 47., France Strmee iz Bukovice h. ih;, 21., Matija Ka»telic, kaplan v St Vidu h. št, 2,, Janez Fajdiga iz Sal pri Snhraiab h, St. 1.
C. kr. dkroïno sodišče v Rudolfovem oddelek III,
dne 11. j&nnarja 1900.
R A Z O L Á S.
Tz gořdne drevesnice v lîrèlinu pri Novem meRtn se bode •■Ililo teuiB u^<>iiiiadi sledeče sadike:
400.000 , . . 3let«lh krepkih smrek; 60,000 presajenih 5 „	„
40.000 . . . 2 „ meoesnov; 30.000 . . . 2 „ ernih borovcev;
4.000 presajenih 3 „ emerlíkib borovcev;
Sadike ne bodo prodaiale v drevesnici ali pa primemo nvite in postavljene na poŠto ali želeiniSko postajo in sicer Štetne smreke in mecesni po 3 krone, presajene smreke in ame-fiiki borovci po 4 krone in črni borovci po 2 krone 40 vinarjev sa tiloč (1000) komadov. —
Pismena ali nstmena naroiila la te sadike sprejema e. kr. okrajno glavarstvo v Novem mestn, Eiškem in Črnomlju, t. kr. okrajno gozdno nadzorstvo v Novem mestu in pa c. kr. goz-iar T Novem m^tvi, Krškem in Omomlju do 16. marca 1300 pri kterih se morajo naroieii» drevesca proti potrdilu takoj plačati,
C. kr. okrajno gozdno nadzorstvo v Novem mestu,
dne 24, jannarja 1900,
Za napravo novega irostišča na železnem mostu tez Savo v Radečah potrebovalo se bo:
1,) 840 borovih mostnic po	debelih ia
290cm dolgih;
2 ) 28 borovih obrobnih tramov po i^iccm debelih in 600 cm dtilgih, in
3.) 14 hrastovih tramićev za delitev mostiwĚa p» lo/ïscm debelih in 600 tm dolgih.
Opomni se. da ae sprejemajo ponuď e tudi za ves, samo lii iistov les, in da je obrok za ponudbe do 4 svečana t I.
Pogoji SO prilepljeni na javnih mestih v RadeiaU ter 80 razvide.ti tudi ravno tam pri nafielstvn.
Dne 4. svečana i. I popoldne ob 2. uri vmla. se bo javna zmunjHevalna dražba.
Podjetnik vložiti inm varščine 300 K.
Qkrajni cestni cdbor Radeče, dne 20. jan. 1899^
Načelnik:
(8)	Juvanćlč:
P r C k 1 i C.
26-1)
Mi, Janez Kast.elic, Franc Knafelc in Franca Joli tem potom pteklicujemo našo trditev» da je dobil Janez Golob 5 gld. — Dobil .jib je, kakor je on sam po pravici trdil, samo t gld, 50 kr.
Vrh pri Podljubn^m, dtie ]5. jan. 1900.
l^t-ftin/kViiTi ia ^ Kandiji St. 9, ol stojeňe i« k^trtlimđillJL- ít.jnb sob. kiiliinje, kleti iii vrta
se odda z dnwo 15. aprila. — Već ee poizve v trgovini
Franc K.iStelic-a.	(aó-i>
ÍVhplíi v nřitiiíli ^^ ^mm^ " vsaki
V> IÎ u CIC \ JJ JIJ111 miifižini, kdor jih ima nil prodaj nuj se zglasi pri Ivanu Appe v Kandiji.
Oskrbništvo grajšcine Ruperčvrh sprejme za svoja skladišča pri iiovomeškeni kolodvoru
zanesljivega magaciiierja,
kateri je slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisayt zmořen. Pismene ponudbe, v katerih je po-vediino, koliko plafiila dotiini zahteva, ter so priložena prepisana ponudnikova 8]>ričevala, naj se poàljeja gozdnemu mojstru IÍ. Kretinszky v Kaiidijo pri Novem mestu.
Ilisa Si 28. iia lîrodiÏNÎ;^^«
mesta je v najem oddati. Ista je v dobrem stanu, na dva konca zidana, ima vrt in vse potrebne prostorije, ter je pripravna laodisi za gostilno ali obrtni,)0. Vei pove lastnik Anten lanc, na Brodu h. št. 28. Poata Novo mesto.	fss-l)
Mirko pl. Krčeliť,,
klepar in posestnik v Jaški na Hrvatskem izdeluje
dobre pnišihiice iili mehove /a trte žvepljntl
in so od hrv. slay, gospodarskega društva v Zagreba-za najbolje spoznane. Dve irste so za na hrbtu nositi, 4 vrste pa za v rokah rabiti. Ceniki z obrisi: se pošiljajo franco.	(36—1)
Glavna slovenska hranilnica in posojilnica,
ri'gistrovarirt zadruga z neomejeuo zavezo,

K» it-
«prejema in izplaćiije liraiiilnc vloge in
obrestuje po i^la^o od dne vložitve do dne vzdige
brc/, oilbitka in brez odpovedi.
Hraniliiične knjižice se nprejeinajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanjc pretrgalo. oe-o
Oddaja cepljeriili trt.
Kmetijska podružnica v Novem mestu bode odtlala iz siibvcncijonirane trtiiice na spomlad nekoliko tisoč cepljenih trt sledečih vrst :
1.	Za bela vini: laski rizling, beli bnr-gundec, kraljevina, grgaiija, iinistljati španijol, veltlinec in traminee.
2.	Za črna vini: žametasta črnina, modra frankinja in portnj^alka.
Trte so cepljene pojçlavitno na riparijo portali«, deloma tudi na rupeatris montikola.
Cena za 100 cepl,enel( znaša 16 K*, ali 8 gld.
Prošnje za cepljene trte se Hprejcraajo le od vinogradnikov, ki imajo svoje vino^rrade T okrajnem glavarstvu novomeškem, in sicer zadnji čas do 15. februarja t I. Na pozneje dóslje prošnje se ne bo oziralo.
Prošnje naj se predlože potom županstev ali pa kmetijskih podružnic.
Kmetijslia podružnica v Novem mestu. C9-i)
V Veliki Bučni vííSÍ bliz« novomeškega kolodvora je na prodaj, nli se da v najem
nm^ Mto na d^a konca,
z dveiiii kleti in hlevom ; zniveu je tudi sadni vrt.
Tudi se proda šivalni stroj,
Vež pove lastnik Franc Kumar, Vel. Bućna vas, poHta Novo mesto,	(16-2)
V i n C e r
se sprejine za v Triko goro, kteri je znioïen qíi zelene trte cepiti. — Kje, pove vredaistvo Do), Novic.
Oves „Willlioniin"
Ta izvrstna vrsta težkega ovsa «brodi v vsaki zemlji prav dobro in se je pukazal« kot najzgitdnejsa in najrodovitiieiĚH; ima visoko in prav dobro krm dno slamo in ne poleže. Ker se mora ta ovi-s jitko redko pfisejati. zadostuje 50 % za en orni. R<izpoňiIjrt. ba z vrećico vred 26 % za 4 gld. 50 kr, 60 % za 8 gld. 50 kr, 100 k(f za 16 gld — reêice, ki imajo ô k^ pdšiljjijo se poštnine prosto proti vpošiljatvi znf-slti 1 flld 70 kr
OskrbnUtvo grajáčine Golife pri KonjiCdh na Štajerskem.
Sprejme se
^ d t k I # ^
pridna, poštena, v prodajalno za krnh in moko t Novem meaLu. Dekleta z dežele imajo prednftst^ vesSa
mora biti tudi vrediiištvo tega
:)Í8anja in racSunstva. latn.
Kje, pove
(29-1)
ât na prodaj

neoženien, trezen in vešč svoje službe se sprejme na grajščiiio blizo Novega mesui. — Kje, pové uredništvo tega listu,	(31-1)
v sredi vasi Gaberje, fara in pošta Brusnice, Hiša obsega stanovanje, klet in Llev; pri biSi je skoro oral njiv in (ri èetrt orale hoste. Cena 500 gld, -— Veé pove lastnik Matija Luiar, Gaberje st, 16, p. Bnisnice,
TTřPtlPÍ* zmožen pisave in računstva, se takoj UV-rílIClj sprejme v prôdajalnico s špeceiijskun, mannfnkt.urnim blagom in železnino pri Franc Paulín-u v St. Ruprlu na Dolenjskem.	(32)
ÎT ř n A i*	vs))rejme v trgovini z tu-
U i; C lic Ij leznino in H|jecprij(»«;i. — Natané-
neje pogoje podá. Franc Gustin v ketliki. (žt—i)
Razglas!
Mint
SteT. 569.
frva dolenjske posojilnice, registrovane zadruge z neomejenim poroitvom v Metliki
skliče se s tem
na dan 2. februarja 1900 ob 9. uri dopoldne v pisarno mestne občine Metlika,
Ako pa k temu ovánému zboru dovolj povabljenih T smislu § 39 posnjUnićiiih pravil prišlo nebi, bode diugo zb^irovanje dne 25. februarija 1900 ob isti uri In na istem kraju z dostiivkom, d^i se bode ta dan čez na dne\ni red stavljene predmete brez ozira na število navzoÈih druStvenUov skleiialo.
Dnevni rtd na obćnf m zboru je sledeči : 1. Nagovor ravnatfllja. Poročilo blag«jnika.
„ nadzorstva. Potrjenje računa za leto 1899. PredJog bilance.
Volitev ravnateljstva in nadzorništva. Predlogi društven I kov.
Cepljenke
izvrstno zaraščene in Čiste, prve vrste, kakor Jaški rizling, bnrgundec, luuskatelec, i^.lahtnina (ipanjol), kabernet in pnrtugalka. — Za Istio: negraia, terol-diga, brzaniin, Trte za namizno grozdje: ini]>eri-jalni in lirustljati Spanjol, — Podlage: riparija por-talis, solonis in lupestri^ montikola.
Ceniki na zahtevanje brezplačno. (2a-'2) Grajščjna Raka, poáta Raka pri Krikem.
2.
3.
4.
5.
6. 7.
Opomba: Vloge obrestujejo se tudi po rovem letu po ^-Va^/o» biez odbitka novega lentnega davka.
Nadzoriilàtro I. dol. po'^ojiltilco t Metliki,
dnf 11. januarja 1900,	(11—2)
ŤŤ Î 5 a j® prodaj iz proste roke v 2abjl JJ. I d <1 yggi 17^ pet minut od Novega mesta. Obstoji iz trcli sob, kuhinje s itcdilnikoin, prod «j« Ini ce,, novo zidanega hleva in dveh svinjhkov; poleg hi se je tadi lep BHdni vrt. — Vež se izvé ravno tam. (1—S)
eajeîft m éa kwa&i©a
na vodi s Vladvom in brusom. Ista se nahaja ob cesti, blizo železtiicp. Več pove ianez Sitar na Mirni pri Trebnjem.	(lf;-2)
Imam na prodaj Čez
00 veder cespelj za liutiao e, veder po 2 gld, 75 kr,
in 400—500 litrov sliyovkc,
dobre in zdrave, domačega pridelka po 60 gl. 100 lit Več pove Matija Te avc, poswatnik Velka vas St, 23, posta Leskovec, Dolenjsko.	«i?-
-21
P. n.
Usojam si elavnemu oMinatvu uljudno naznaniti, da sem otvoril
trgovino v novi hiši
poleg železnega mosta,
v kteri Be ho nahajalo vedno sveže špecerijsko in barveno blago, železnina, vsakovrstno orodje, semena itd.	91
Priporočam ae tem pot"U. z^ .cnjc^i oLUk lu i;ô~oiavljaiu točno Ui ^ solidno postrežbo, z vedno dobrim blagom po najnižjih cenah.
Stara prodajalna ostane odprta, ter bode tržila, kakor doslej.
Kiliidlja, dné 2. januarja 1900.
Z velespoštovanJcDi
(21-2)
w
«
MESTi lAim Ï MÏEM ET
Hprojcina vloge vsak dan dopoldne proti obresto-vanju 0(1 1. prihodnjega meseca ter ravno tako izplařiije inte, ter niČiini obresti oo zadnjega dne preteklega meseca.
Uentni davek plačuje hranilnica sama, tako da dobé vlagatelji polne obresti.
Stanje vlog K 1,^44603.
Stanje hipotecnili posojil K 1,010.000, stanje meničnih posojil K Í0L777, stanje vrednostnih papirjev K 96.336, stanje rezerve K 19.563.
Denarni promet prvih deset mesecev znašal je K 2,601 298 02.
V mestni» liranilnico v Novem mestu se nalaga po c. hr. sodiščih pupilami denar.
Mestna občina Novo mesto jamči poleg položene var čine 10.000 gld., ki je vinkulovana za varnost vlog in obresti sploh
z vsem 8V0jin. imotjou,.	Ravnsteljsívo.
MOHAR, predsednik. PERKO, pis. ravnatelj.

Naanatijsm, da imim v ialoRl tbJdo friéKO In trpeino blngo viftke Tmte za íMtlte gosii'"'® duhovnike.
Tad) fllav. p. n. oliKSnstvn M-nLAnjaiS) da imam v zalo^ï vsako Trate modâme itofe t«r ttuUiwprs-motljlr tlroUkl loden la havlloika.
TndI imam nartâeDs haviloks Tsak« v«Uko«tl u Kfipodaln deika po uikki ogni.
Dil^kvin laljEau wul
I krojnlíkl nio.fHtrr, lior« menfA, V«llki trs it. «« I-
pripotoía SS preí. dnhovSíinl v iiđolpvanja vnmbovrHtiie oblelc«, ponabiui
îft^' tolarje, površnike itd.
po najokuBnojšfttn in najnovejSetti kroju. — Izdelujeni vaako, v to stroko spadajo£c dolo uatanfna po meri.
Prij)orofjim se proi. dutiovSEini, du me bl^ovoli počastiti 8 oenje-nitni naroČili, zm^otAvljajoč, ria l>Dde,ni vedno skrbel, da izroâon vsako naroÉilo v najveijo zadovoljiiOBt prcćastitih naroÈnitov.
s]»t. p. n. obůinstvu priporočam Bvojo dobro uiejeno krojaško delavnico, T kateri delajo najboljáe delavsko mo6i; entoiej M jsmS eb elei^tao, _ lopo iu moderno i/vráitev naroiil, kakor tn^' «sato, (t& se vsaJm
V moji delavnici naTninnn. nhlnka Innn nrilun	1
moji delavnici narejena obleka lepo prileg»

> Luc priílodnosti! <
ÂDfir Gazoliû SYetilke
nađkriJjojejo Tse dosedanje, in je M razsTetljftTa izdatno ceneja od pe- m trolejft ia acetilena-	m
Reference na razpolago! rjîj Popolna garancija.
Zalagate!]	y
k. Medd, Novo mesto. |
Veliko zalogo
DO dona stem k
iřptovljenih oblek,
za dečke in dorastle, kakor tadi po meri izgotcTljene priporoča
Dyakcm	Medved,
snizane cene! novo mest,..
Ic prve Vrste,
plaiilni V mesečnih rokih,
priporoča
Jos. Medved,
Novo mepto.
!fXagiiobne uence s trakovi, V Veliki izbiri,
priporoča
, os. Mid,
Nqyq mesta
[iS



7alfQÍ	tín^e. kateri
La&aj KathreinerKneipp-OTD sladno liavo ne rabijo, akoravno je tako dobrûdiËeôa in sdrava kaviiift pijaSa?
Ker ee vai ne vedo, ktere velike prednosti ima Kathreiner-jeva kava, katera skoii en ekstrakt bobove rastline duh in okus bobove kave aadobi. Taista to raj zdjTuii na neprecenljivi način dobre zdravju delty o6e lastnosti domafiaga sladnega preparata s preljubHenim dn-nom bobove kave. Katbreiner Kneippova Hladna kava _ eluii posebno za primes k bobovi kavi, diSi pa tudi »ko se sama použije. Dobi se povsodi, ne me se pa nikoli odprta prodajati in je samo pristna v znanili izvirnih zavojib I podobo Župnika Kneippa in a imenom »Kathr«ln»r*.
■ Cemii v Ameriko,
ko si donia lahko denarja zasluži,
kdor zna pisnti in brati in nm je resna volja trnditi se. — VprHŠanja o tei zadevi [inšiljiijo naj se v zaprtih pisniîh z iiapiHom : „Ne v Ameriko T poste restante, Ljubljana."	(10-2)
lïgavskega Bi^enea«
dobrili stariiev, s prinierninii šolskimi vediiostmL sprejme v poduk Fridtrik S^o^ek, trgovec v Metliki,
Šivalnih strojev
T Ljubljani, Dunajska; cesta ât 13.
Zastopnik za Dolenjsko Friderik Skušek,
trgoTec y Metliki. (210—12) ^
Noto meito: Odgovomi urednik, iidajatelj, založnik in ti«ku J. Kra)iB.