Maribor, torek 3. februarja 1931
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta itl$
Oglati po tarifa
Telefon: Uredn.2440 Uprava 2455
Poštnina plačana v gotovini
marmorm
(t
Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16.
Račun pri poitnam čak. zav. v Ljubljani it. 11.409 Valja masačno, prejanun v upravi ali po poiti 10 Oln, doatavljen na dom pa 12 Din
savja, uruga pa	_
njih naj odloči, ali hoče ljudstvo k Avstriji, ali pa k Jugoslaviji.
Razpravi je priložena karta bivše Spod nje Štajerske, katero je izdal Carstanjen. Kot ponazorilo predstoječih Maullovih izvajanj bo vpliv karte na čitatelje še večji, kot pa teksta samega. V duhu Maullovega teksta pokaže Carstanjen nemškemu čitatelju, da narodno čutečih Slovencev na bivšem Spodnjem Štajerskem ploh ni. Kot sestavni del nemškega narodnega trupa je ostro izražen pas zahodnega Prekmurja ^ z vasmi Ocinje, Kramarovci in Fikšinci; nadalje Mursko polje okoli Apač in severne Slovenske gorice do Sladkega vrha na zahod. Nazorno so prikazana središča spodnještajerskega nemštva: Ljutomer, Ormož, Ptuj, Sv. Lenart v Slov. goricah, Maribor z okolico, Sv. Lovrenc na Pohorju, kompaktno nemška in preko Radeljskega prelaza z nemškim narodnim trupom v zvezi je podana Dravska dolina na črti Ma-renberg - Muta - Vrata - Dravograd; nadalje Guštanj, Slovenjgradec, Vitanje, Konjice, Poljčane, Slovenska Bistrica Pragersko; južno od Boškega pogorja Šoštanj, Celje, Laško Brežice in Rogatec.
Oglu« sprajsma tudi oglasni oddalsk .Jutra" v Ljubljani, Preiemova ul lok St, 4
Revizija mirovnih pogodb in Podravje
Današnji diplomatski akciji Nemčije za fevizijo versaillske mirovne pogodbe so spretno pripravili trdna tla nemški znanstveniki, predvsem zemljepisci in kulturni zgodovinarji. Med Nemci pripravlja na znanstven način teren za revizijo mirovnih pogodb in z njo združene priključitve Avstrije k Nemčiji ter za upostavitev predvojnega mednarodnega položaja Nemčije, zlasti berlinska mesečna revija »Zeitschrift fiir Geopolitik«, ki stoji politično blizu ljudski stranki in centrumu.
Naš dnevni tisk je pogosto uporablja gradivo iz »Zeitschrift« fiir Geopolitik« za pregledne članke, pa tudi podajal vsebino posameznih razprav kot dopise iz Varšave in Berlina. Ni pa dosedaj omenjal revizijonističnega stališča te geopolitične revije in njenega stališča do nemške manjšine v Jugoslaviji, vsled česar smatramo za narodno in državno dolž-bost, da poročamo o vsebini januarskega zvezka, ki je ozko zvezana tudi z našim Podravjem.
Januarska številka je posvečena Avstriji. Vprašanje je, če ni to samo začetek smotrenih priprav za poznejšo diplomatsko -akcijo za priključitev Avstrije k Nemčiji in za revizijo avstrijskih držav nih mej. Na podoben način se je vsaj Pred Locarnom začela akcija za revizijo nemško-poljske meje. V tem slučaju bi Nemčija v bodočnosti odprla vprašanje vseh nemških vzhodnih mej; ker pa je to nujno zvezano z revizijo mirovnih pogodb v Srednji Evropi sploh, katero podpira tudi Italija, zato smatramo, da je to mogoče začetek akcije, ki je življen-skio pomembna za naše Podravje.
Za Podravje najvažnejša je razprava »Die verstummelten Grenzen«, katero sta napisala Otto Maull in Helmut Carstanjen. Maullovo ime je toliko važnejše, ker ^ je Maull danes glavni informator nemške zemljepisne znanosti o Jugoslaviji.
Prvo kar posnamemo iz omenjene razprave je dejstvo, da so Nemci 1928 izvršili lastno ocenitev števila nemškega Življa v našem Podravju; ta ocenitev postavi za naše Podravje število, ki je več kot za eno tretjino višje od števila, ugotovljenega po jugoslovenskem uradnem Štetju 1921.
Bivša Spodnja Štajerska je kulturno flemška zemlja. Misel narodnega Slovstva je prevzela samo majhen del podeželskega prebivalstva. Na bivšem Spodnjem Štajerskem živi danes 32.000, t. j. 6.fi% Nemcev; Podeželsko prebivalstvo Podravja čuti radi kulturne skupnosti z Nemci še vedno nemško. Jugoslovansko le usmerjeno samo izobraženstvo. Velika večina podravskega prebivalstva čuti ®notno z avstrijsko Štajersko, vsled česar mora biti minimalna zahteva Avstrije meja, ki gre od Plešlvca preko Kozjaka, Konjiške gore, Boča na Donačko goro in Macelj. Južno od tod pa mora Avstrija zahtevati dve plebiscitni coni: Prva bi vključila porečje Savinje in Po-
Proti volitvam
KER STRANKE V ŠPANIJI ODKLANJAJO UDELEŽBO PRI PARLAMENTARNIH VOLITVAH. GROZI NOVA VLADNA KRIZA.
Da pa potrdi »očividno« pravico Avstrije do Dravske doline, predstavi Dravsko dolino in Slovenske gorice do črte Maribor - Jarenina - Velka kot pokrajino z mešanim slovensko in nemško govorečim prebivalstvom, ki spada radi grafično povdarjenih nemških krajev med Dravogradom in Marenbergom, Maribora in okolico ter Apaškega polja k nemškemu narodnemu trupu. Južno odtod do predlagane minimalne južne meje Avstrije pa poseljujejo Mežiško in Mislinjsko dolino. Konjiško - Savinjsko kotlino, Drav sko polje, Slovenske gorice in Haloze pretežno nemško misleči Slovenci, tako-zvani Wenden ali Windische. Ob Savinji, Sotli in na Posavju pa prebivajo Nemcem prijazni Slovenci.
In da ima karta tudi gospodarski efekt, povdari Carstanjen tudi za Avstrijo važni prometni trikot Gradec - Maribor -Celovec katerega raztrga jugoslovanska železniška proga Št. Ilj v Slov. g. - Maribor - Prevalje.
Mi se bomo na prikazane Maullove in Carstanjenove nazore še povrnili. Zgoraj navedena mišljenja nam v jugoslovanskem Podravju niso nič novega. V vseh podrobnostih je to stališče razvijal že pokojni R. Sieger; poleg njega pa tudi akademski senat graške univerze. Za danes povdarimo samo za naše Podravje važno dejstvo, da nemške in avstrijske zahteve rastejo. To, kar je bi! pred desetimi leti maksimalni avstrijski program, to je danes avstrijski minimalni program. Dokaz temu je tudi zahteva po zopetni priklopitvi Jezerskega k Avstriji, kar je ob prevratu Koroška prostovoljno odstopila deželni vladi v Ljubljani.
Iz tega, posebno pa še iz revizionističnih nazorov E. Schefferja, zlasti pa bivšega avstrijskega kancelarja Streeru-witza sledi, da ni bila znana Schobrova izjava v Ženevi nekaj slučamega, ampak izrazito smotrena. Za vse Slovence in Jugoslovane pa je važno, da uvidimo, da moramo najprej, ako hočemo združiti z vprašanjem »AnschluBa« vprašanje naše Koroške, zavarovati po mil'je"ju svetovne javnosti naše Podravje. Ker argumenti s katerimi zahtevajo Nemci Podravje so slični onim, s katerimi so Koroško že pridobili. In gotovo je, da se v toku časa združitev Avstriie z Nemčio pač da zavlačevati, ne pa za vedno pre prečiti!	F	a	b	t	j	s.
MADRID, 3. februarja. Čimbolj se bližajo parlamentarne volitve, ki jih je razpisal general Berenguer za 1. marca, tembolj zapleten postaja no-tranje-politični položaj v državi. Voditelji bivših parlamentarnih strank stoje namreč na stališču, da mora vlada brezpogojno še pred volitvami odstopiti, da se zasigura popolna svoboda volitev in ukine obsedno stanje tudi v pokrajinah, kjer še obstoja. Vlada je imela sicer tozadevno dolgotrajna pogajanja z voditelji bivših strank, toda vsa znamenja kažejo, da ni prišlo do sporazuma. Položaj se je celo tako poostril, da razpravljajo listi že o mož^cti kabinetne krize. Od-nnr posameznih strank proti volitvam postaja namreč vedno večji in nekatere stranke že kar javno agitirajo proti udeležbi pri volitvah. Razen so-cijalistov je tudi katalonska stranka že sklenila, da se ne udeleži volitev.
Socijaiisti in republikanci upajo, 8a Bo krona v primeru demisije vlade uvedla zopet diktaturo, kar bi nezadovoljstvo prebivalstva z monarhijo še povečalo. Za ta slučaj računajo stranke s tem, da bi se drugi poizkus proglasitve republike popolnoma posrečil, ker bi bilo vse prebivalstvo odločno na strani revolucionarjev.
Vlada je včeraj zopet razglasila, da se bodo volitve v poslansko zbornico vršile dne 1. marca, v senat pa 16. marca. Tozadevni odlok je že predložen kralju v podpis in se pričakuje, da bo objavljen v petek ali soboto. Vlada napenja vse sile, da pridobi stranke za udeležbo pri volitvah, ven dar pa tozadevno še ni opažati nobenega uspeha. Stranke namreč prej-koslej vztrajajo na svojem stališču, da bodo bližajoče se volitve bojkoti' rale.
Krožni let poljskih letalceu nad Afriko
VARŠAVA, 3. februarja. V nedeljo dopoldne sta se dvignila na tukajšnjem aerodromu kapetan Skarzpuski in poročnik Markiewicz k krožnemu letu nad Afriko. Obletela bosta 25.000 km in je let preračunan na 44 dni. Dvokrilnik, na katerem letita, je bil izdelan na Poljskem in ima Wright-Škodov motor z 200 konjskimi silami.
8000 uprašanj porotnikom
PARIZ, 3. januarja. Tu je pričel sen-zacijski proces proti 35 obtožencem, ki so ponarejali bone državne blagajne. Glavni krivec je operni bariton Markin. Sodni spisi tehtajo 23 kg. Porotnikom bo stavljenih 8000 vprašanj glede krivde. O vsakem vprašanju bodo morali porotniki posebej razpravljati in sestaviti zapisnik.
mariborsko gledališče
REPERTOAR:
Torek, 3. februarja. Zaprto.
Sreda, 4. februarja. Zaprto, četrtek, 5. februarja ob 20. uri »Ljubimec« ab, C. Kuponi.
Ptuisko gledališče.
Pondeljek, 9. februarja ob 20. uri »Ciganska ljubezen«. Gostovanje mariborskega gledališča.
mariborskim tvorita novi cestni okoliš, in sicer ob torkih dopoldne v Sv. Lenartu, ob četrtih pa v Sl. Bistrici. Novi odbor je nato razpravljal in sklepal o proračunu za 1. 1931., ki se je skom-biniral iz vseh treh okrajnih proračunov in ki vsebuje samo najnujnejše potrebe z opisom na stanje cest. Potrebščine znašajo 17,224.082.19 Din. Poleg raznih drugih dohodkov (od banovine itd.) je predvidena 93%na doklada na vse direktne davke, ki bo dala krog pet milijonov dinarjev. Za nekatere nove cestne zgradbe pa se bo najelo posojilo. Proračun je bil soglasno odobren, bo sedaj v smislu pravilnika razpoložen na vpogled in nate poslan banski upravi v nadaljno postopanje. Prihodnja seja bo krog 15. februarja. Tekoče posle cestnega odbora bo radi prezaposlenosti g. župana dr. Juvana vodil prvi podnačelnik st Žebot.
Novi sreski cestni odbor v Mariboru
za sodne okraje Maribor (z mestom vred), Slov. Bistrica in Sv. Lenart je imel v nedeljo ob 9. uri svojo prvo se-io in je v njej načelnik g. dr. Juvan prevzel posle. Vlado je zastopal banski svetnik g. dr. Ipavic, ki je zaprisegel novega načelnika in vse člane. Načelnik dozdajnega mariborskega okr. cestnega odbora in prvi podna-čelnik novega sreskega cestnega odbora g. Žebot je podal poročilo o do-zdajnem delu in razvil program za delo novega odbora. Sklenjeno je bilo, da se uvedejo po enkrat na teden uradni dnevi v obeh okrajih, ki skupno z
Poceni blago za maske
dobite v Bazarju, Maribor, VetrinjskalS
Sobotni planinski dirindaj v »Unionu«
je privabil — kakor vsako leto — tudi letos ogromno maso planincev in prijateljev planinstva ter neprisiljene, pla-ninsko-razpoložene zabave. Videli smo tam vse gori od zastopnikov vseh oblasti In uradov, civilnih in vojaških, pa do zastopnikov industrije, trgovine in obrti ter ročnega in duševnega pro-letarijata. V dvorani pri plesu, v per stranskih prostorih »pri Marici«, na galeriji v Ribniški ter ostalih kočah pa je bilo vrvenja in drvenja, da sl se le s težavo premikal skozi gruče veselih planincev. Nad odrom pa je kraljevala godba »Drave« in neumorno vabila s svojimi zvoki plesalce v vrvež sredi dvorane. Vmes so žvenkljali kravji zvonci, se je oglašalo juckanje in vesela pesem. Prigodni časopis »Pe horska politika« je s svojim zdravim humorjem vzbujal mnogo smeha in zabave. Težka je bila ločitev planincev, ko se Je porajalo že jutro drugega dne.—-
Ob 20-letnid izključitve
Dvomim, da se je kdo mojih »sotrpinov« v soboto, 31. januarja, spomnil 31. januarja 1. 1911. Zato posvečam vam, tovariši, ki ste prišli po moji »zaslugi« v konflikt s tedanjimi srednješolskimi disciplinarnimi predpisi, pričujoči spomin, ki je obenem zanimiva slika razmer, v katerih smo študirali in vsled katerih je šla Avstrija neizogibno svojemu poginu
^BUo0^ menda 13. decembra 1. 1910., ko se je vršil v Ptuju v tretji sobi gostilne Zupančič dobro pripravljen in dobro abiskan sestanek ptujskih slovenskih srednješolcev. Glavna »agitatorja« za ta sestanek, ki je imel namen osnovati talno srednješolsko organizacijo za ptujsko gimnazijo, sta bila tovariša Aleksander Skaza, sedaj uradnik Ljubljanske kreditne banke, ter Vinko Brenčič, sedaj zobozdravnik, oba v Ptuju. Ker pa »nikdo ni prerok v svoji domovini« in je tudi inicijativa za snovanje omenjene organi zacije izšla iz Maribora, sva bila določena z že davno pokojnim tovarišem tedaj sedmošolcem — Ivanom Dečkom, ki je med svetovno vojno umrl za legar-jem, da nastopiva na sestanku kot »govornika«. Glavna naloga je pripadla meni   seveda, saj sem bil osmošolec. Spominjam se, da sem razvijal v svojem »govoru« program narodno-radikalne dijaške stru:e, da so za menoj govorili še tov. Dečko ter tovariši iz Ptu;a in da se je rodilo nebogljenče — tajna srednješolska organizacija za ptu:sko gimnazijo. Bilo pa je — mrtvorojeno, kajti »sklicatelji« sestanka so bili dovolj neprevidni, da so nanj povabili tudi nižješolce, menda celo drugošolce. Krog gostilne so bili tudi špijoni — nemški kolege naših ptujskih tovarišev, — ki so sestanek izvohali ter potem udeležence naznani'i, in avstrijski birokratizem je zahteval ^seveda krvavo meščevanie. Padle so »žrtve« — štir e (Skaza, Brenčič, Dečko in jaz) smo bili ob koncu prvega tečaja iz zavodov, katere smo obiskovali, lokalno izključeni, cela vrsta ptujskih tovarišev pa je sede'a karcerje. (Samo enega ime mi je znano: bil je to sedanji mariborski zdravnik-internist dr. Pihlar). Tozadevni akti iz arhivov mariborske in ptujske gimnazije še niso izkopani, bilo bi pa morda — in nemoriam! — vendar zanimivo, da si sedaj v Ptuju biva:oča iz-ključenca dasta predložiti konferenčni
pr. mariborsko nemštvo zopet pomnoženo za nekoliko tisočev. V svojih ptujskih izvajanjih pa sem pozival ptujske tovariše, naj tudi pomagajo tamošnjim rodoljubom pri provedbi zasebnega štetja. In to je bilo v očeh ravnatelja — avstrijskega birokrata strašen greh, kajti izrazil se je nekoč: »Pomislite, uradne ugotovitve hočejo ti mladi ljudje falzificirati!« Uradne ugotovitve — birokratu sakro-sanktne!
Tako se mi je odločila usoda. Dovoljeno mi je sicer bilo,, da dovršim srednješolske študije in napravim maturo kot zasebni učenec na mariborski gimnaziji, toda le pod enim pogojem: če ne bom stanoval v Mariboru, ker sem bil po vsej priliki vse preveč nevaren in prevraten element. Na ta način sem bil torej takorekoč konfiniran na svojo ožjo domačijo. No, »konfinacija« je minila, ma turo sem prestal in postal svoboden akademski državljan.
Zanimivo v tej zvezi je bilo tudi dejstvo, da je neki slovenski dnevnik ptujske in mariborske izključitve registriral ter lopnil — toda ne toliko po avstrijskem birokratizmu, ampak po »zapeljevalcih« slovenskega dijaštva. Dasi seje vsa zadeva rodila v naših lastnih glavah, e padel udarec — popolnoma po krivici! — po prijatelju dr. Lj. Pivku, ki se še mu sanjalo ni, kaj smo študeme spočeli, ki pa se je potem, ko smo zašli brez najmanjše njegove krivde v blato, izkazal silno plemenitega ... Bod: mu po dvajsetih letih za to izrečena iskrena zahvala! —
Danes se svojemu »govoru«, ki sem ga tedaj menil pač krvavo resno, smejem kot mladostni naivnosti. Da.vno sem že odpustil birokratom in zagrizencem, ki so povzročili morda več bridkih ur mojim staršem nego meni, toda dejstva se kljub temu ne da'o napraviti nestorjena, ampak ek!atantno pričajo, na kako trhlih nogah je stal režim, ki se je moral braniti s tako drakonskimi ukrepi proti naivnosti mladih študentov...
M. Ko v a č i č.
Mariborski in dnemi drobiš
L;ub:mec
V duhoviti veseloigri je sloveči angleški nisatelj Bernard Sha\v opisal .	_	_	,	.usodo	človeka,	ki	je	rojen pod ne-
zapisnik tamošn.e gimnazije, kakor sem srečno zvezdo, da mu je naklonjene
•	   •	t	i	rx	tnn	sr	•	^	.	...
jaz poprosil za zapisnik iz mariborske. pag veliko ženske ljubezni, ki mu pa gimnazije. Iz pripovedovanja tedaj v Ma-: n| usojeno, da bi sj zgradil v zakonu riboru pri tej konferenci navzočih oseb svoje iastno tiho domače ognjišče, — sedaj mojih stanovskih tovarišev temveč je obsojen, da ostane večno pa mi je znano, da se je bil za Dec a in samo »ljubimec«. Dejanje je preple-mene hud boj: ali naj bova izključena ali {eno z duhovitimi sentemami in dia-naj bodi »zadoščeno^pravici« s 16-urmm ‘ ]oc;.j Q	nie(j starimi in novimi
karcerjem, ki bi ga imela z Dečkom kot; nazorj> 0 jbsenizmu, o moderni ženi
itd. V glavni ulogi nesrečnega ljubimca filozofa Cliarterisa je gospod Vlado Skrbinšek zopet pokazal vse svoje vrline karakternega igralca. Težko ulogo Julije, hčerke polkovnika v pokoju Dan Cravena. ženske, ki hoče imeti moški značaj in vendar v vsem svojem bistvu ostane ženska, je rešila v splošno zadovoljstvo gdč. Ema Starčeva in zopet pokazala, da so takšne uloge njenemu temperamen tu najprikladnejše. Oba zastopnika dobrih starih družabnih oblik in nazorov in za usodo otrok vneta očeta, polkovnik v p. Dan Craven in kritik Cuthbertson, sta našla dobra interpreta v gg.' Pavlu Koviču in Maksu Furijanu, tako v maskah kakor v nastopu. O. Hinko Tomažič se je s pridom vživel v ulogo zdravnika dr. Pa-ramoreia. ki po zlomu svoje teorije o novi bolezni v jetrih najde uteho v zaroki. Dostojanstvena in kakor vedno uglajena je bila v nastopu gdč. Elvira Kraljeva kot vdova Grace Tranfilld. Manjše uloge Silvije, mlajše hčerke Cravena (ga. Danica Sa-vfnova) in dečka — sluge (g. Fr. Blaž) so bile v dobrih rokah: Režija g. Skrbinška je funkcijonirala vzorno, vsi partnerji so uloge dobro naštudirali, dejanje je teklo gladko brez mučnih vrzeli. Prevod g. Baukarta je lep. Občinstvo, ki je gledališče vkljub raz nim karnevalskim prireditvam popolnoma zasedlo, se je ob duhovitih za-pljetliajih izborno zabavalo in igralce z burnim ploskanjem oonovno pri
kolovodji odsedeti. Vršilo se je »bojno glasovanje«:	vsi	slovenski profesorji,
med njimi tudi oba kateheta, so glasovali proti izključitvi, vsi nemški profesorji za njo. Edino okolščini, da eden izmed slovenskih profesorjev — kdo ve, iz katerega vzroka, — ni prisostvoval konferenci, je bilo pripisovati izidu glasovanja, ki se je glasil za Izključitev — z enim glasom večine. Pa tudi pri enakosti glasov, ako bi bil prišel dotičnl profesor h konferenci in bi torej moral dirimirati tedanji ravnatelj, že dolgo mrtvi Julij GIowacki, vtelešen avstrijski birokrat, najbrž rezultat ne bi bil drugačen. To pa sklepam iz tega: Ko se je vodila preiskava, sem svojemu razredniku ponudil svoj ptujski »govor«, ki sem ga imel napisanega, češ, ako hočete vedeti, kaj sem govoril, evo mojega govora. In razrednik, ki je bil Slovenec je ta »govor«, pač z namenom, da me potegne Iz blata, pred ložil konferenci. Toda izvede’o se je po ptujskih poizvedbah in preiskavah, da je bilo na sestanku govora še tudi o nečem drugem. Dne 31. decembra 1910. se je namreč vršilo ljudsko štetje. Kakšna so bila avstrijska ljudska štetia, je obče znana stvar. Da bi uradno štetje kontrolirali, so v krajih, kjer je bilo to potrebno, Slovenci po češkem' vzgledu provedll tega leta zasebno ljudsko štetje. Študentje, raztreseni na stanovanjih po vsem mariborskem mestu, smo seveda pri tem pomagali, saj smo poznali v svoji soseščini vsako slovensko kuharico, pestunjo, vsakega hlapca-Slovenca, ki so bili pri uradnem ljudskem štetju seveda vsi vpisani z malimi izjemami, da jim ji »ob-Cevalni jezik« nemški; in tako je bilo n.Iklicalo Dred zavesa
»Veličanstvo, sad lehko vumrem, kad sem se z Nimi pozdravil . . .«
Tako priprosto, in vendar globoko občuteno in iskreno je dejal kmet Valent Gugurina minulo nedeljo v Šestinah pri Zagrebu, kjer sta kralj in kraljica prisostvovala poroki štirih novih kmetskih zakonskih parov. Tisoči in tisoči kmetskega naroda so se zgrnili ob tej priliki, da vidijo in pozdravijo svojega narodnega vladarja. In on je šel smehljaje in prijazno kramljajoč skozi tesni špalir svojega kmetskega ljudstva, ki je imelo v očeh solze sreče in veselja in ki je prevzeto sreče in ljubezni poljubljalo roke kralju in kraljici. Kralj se je prijazno raz-govarjal tudi z Gugurinom, vprašal ga. kako mit je zdravje, koliko je star, koliko ima otrok, ali so vsi zdravi, ali še lahko dela. In kmet Gunirina je odgovarjal, iskreno in srečno, in s solzami v očeh je izrekel^ uvodoma omenjeno izpoved . . . Bolj kakor tisoč lepih govorov je kralj tekom zadnjih dni s svojim bivanjem^ v Zagrebu in okolici in s svojim občevanjem z narodom utrdil jugoslovensko idejo in pokazal na zunaj, da smo trdno povezali svoje palice v eno močno in silno butaro . . .—
Kralj in omladina.
V nedeljo zvečer, ko sta bila kralj in kraljica v zagrebškem dvoru v družbi predstavnikov vseh slojev naroda, ki so bili povabljeni na čajanko, je prikorakala na trg pred dvorom mnogoštevilna povorka zagrebške srednješolske mladine z veliko iu goslovensko zastavo na čelu. Vzklikala je kralju, kraljici, kraljevskemu domu in Jugoslaviji, dokler se ni prikazal v oknu kralj ki je sm-cgovoril mladini tople besede zahvale za izraze ljubezni do kralja in Jugoslavije. Izrazil je svoio neomajno vero v veliko bodočnost domovine. Svoj nagovor je končal :
»Z vero v Fo^a in no!n zanoanta lah^o iVerom cHs r^še Jugoslavije snornčim vs^tn in vsakomur, prijatelju in nenrijateltii, da smo eno in da smo obločno do kra?a branFi edinstvo Jn svobodo	naroda. Naj se mh-
če ne vara in ne dvomi v moje besede. ŽlvpH In omladina je manifestirala z nepopisnim navdušenjem.
Tužna Koroška.
Smrt pobira med koroškimi Slovenci najboljše, posebno prizadeta pa je družina Zwitter iz Zahomca pri Zili. Pol leta je komaj, kar je preminul v najlepši mla dosti za narodno probnjo vneti dr. Zdrav ko Zvvitter iz Št. Jakoba, četrt leta za njim njegova, za narodno vzgojo zaslužna stara mati Jerica Zvvitter, dne 30 januarja pa še njen sin Franc Z\vitter posestnik rodne grude v Zaho.ncu. Bil je po vzgledu umrle matere kremenit in izobražen narodnjak, in iz njegove hiše, p. d. pri Abuju, — kakor prej pod materjo, — se je širila in vzdrževala narodna zavest po vsej vasi, tako da imenujemo Zahomec lahko čisti, slovensko narodni otok pri Zili. Bog daj blagemu rojaku večni mir in pokoj, bodi mu lahka sloven ska zemlja, na katero je bil tako ponosen. Od bolesti obiskani družini naše iskreno sožalje. —
Za rekonstrukcijo državne ceste
od državne meje preko Maribora in do Slov. Bistrice ter nje temeljito popravo se je izrekel sreski cestni odbor ma riborski v svoji nedeljski seji. Sklenil je naprositi bansko upravo, da ukrene v tem smislu vse potrebno. Navedeni del državne ceste je v tako žalostnem stanju, da tulci, ki se pripeljejo z motornimi vozili iz Avstrije, mnogokrat ostro kritikuiejo to stanje ter se odvračajo od Maribora in turistično-iz letnih točk v mariborski okolici, kar je kvarno za Maribor in celi okoliš v vzeh ozirih. Mi smo na to žo ponovno opozarjali in upamo, da bo akcija sreskega cestnega odbora pri batisk upravi uspela. —
Dr. Fr. Toplak,
V. S. Glavni trg 18, zopet redno ordinlra
KINO
Graf skl:
Samo Se danes:
PAT in PAT ACHON
1000 besed nemško.
Union:
Samo še v torek in sredo: NJIH DVOJE (Ljubezen in zaobljuba)
Film izvanredne lepote.
Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17. 19. 21. url: ob nedeljah in praznikih ob 15.. 17.. 19 In 21. iri Predprodaia dnevno: od 10. do 12.
nre na blaeaini. XXVI
APOLO KINO
Soboto in nedeljo dvojni spored:
FRED TOMSON
BUCK JONES
Špeharji se zadružno organizirajo.
Včeraj je bilo v Prepolah na Dravskem polju zborovanje Špeharjev, ki so si ustanovili svojo nabavljalno zadrugo za nabavo klavne živine zadruž nim potom. Načelnik zadruge je posestnik in bivši poslanec g. Ivan Kirbiš, znan kot propagator kmetijskega zadružništva. Prijavilo se je takoj 83 članov. —
Dvodnevni kletarski tečaj se bo vršil dne 13. in 14. februarja (petek in sobota) na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk je teore> tičen in praktičen ter traja dnevno o<7 8.—12. in od 14-—1^. ure.,—
Preselitev dveh trgovin.
Znana mariborska tvrdka s tehničnim materijalom in avtomobili, Josip Moravec, ki uživa vsled solidnosti daleč naokrog splošen ugled, se je preselila iz Tegetthoffove rojstne hiše, ki jo sedaj podirajo, v Cankarjevo ulico št. 1. poleg veletrgovine g. Ivana Šoštariča. — Iz iste hiše se je preselila tudi dobro vpeljana domača tvrdka z dežniki Mila Favai in sicer v Gospo* sko ul. št. 15. —
Gozdovniki!
V sredo, 4. t. m. ob 2. pop. pridite deško meščansko šolo vsi gozdovniki rdeče članske dobe (12.—16. leta). Ob 3. uri imajo v istem lokalu sestanek odrasli gozdovniki. Dnevni red: ureditev notranjih družinskih razmer, vodniški tečaj, občni zbor Jugoslovansike gozdovniške lige, predavanje. Točna udeležba je za vse strogo obvezna! Mir! Samotni. —
Sreda	četrtek
kabaretna večera
Velika____________________ kavarna
Zgodovinsko društvo v Mariboru,
V sredo 4. februarja se vrši ob 20. url v mali sobi restavracije »Narodni dom« peti večeiv zgodovinarjev. Na dnevnem redu je predavanje ravnatelja g. J- Gla-serja »Zgodovina tiskarništva v Mariboru«, V zgodovino higijene po bo vodil navzoče mag. pharm. g. F. Minarik s svojim predavanjem »O zgodovini lekarništva v naših krajih«. Poleg zgodovinar jev vabi Zgodovinsko društvo na peti večer zlasti naše tiskarje, lekarnarje iu zdravnike. —
Prleki!
Družabni zabavni večer Prleko’ pod devizo »prleško gostiivanje«, se je moral preložiti na 14. februarja in sicer se bo vršil v veliki kazinski dvorani na Slomškovem trgu. Vabila se razpošljejo do 5. februarja. Kdor pomotoma ne bi dobil vabila, naj se rglasi pri dr. Irgoliču. Jedila, vino itd. naj se oddajo med 2. in 7. uro popoldne v dvorani odbornicam. Kakor kažejo priprave, obeta biti ta prireditev na višku, torej lepša, kakor prejšne vse tri skupaj. —
Zsodoa žene, ki je zgubila
prestol
V	London je prispela te dni Rani Ča* tra Kumari Devi, s prestola vržena vladarica male indijske države Ramana-gar. Rani Catra je vzbudila radi svojega neobičajnega slučaja in kot eksotična pojava v Londonu velik interes visoke družbe. Najela je celo nadstropje neke palače, kjer živi popolnoma po obredih bramanizma. Vsako jutro vstane točno ob sedmi uri; dopoldne se posveča molitvi in opravlja verske obrede svoje vere. V tem času ne vzame nika-ke hrane in ji prinesejo šele po končanih verskih obredih zajutrek, ki sestoji izključno iz sočivja in sadja.
Radi Čatra ni več mlada, vendar se ji še vedno poznajo sledovi nekdanje lepote, s katero je slovela po vsej Indiji. Bila je četrta in najljubša žena maharadže iz Ramanagara. Radi svoje lepote in čara je izpodrinila svoje konkurentke ter suvereno vladala nad srcem že postarnega maharadže. Za njegovega življenja je imela neomejeno oblast v državi in je bila vsaka njena želja zapoved.
L. 1912. je umrl maharadža. V oporoki je postavil za svojega edinega dediča Rani Čatro. Mlada vladarica je imela vse polno sovražnikov, ki so ji zavidali tolikšno oblast, posebno pa še bogastvo. Na čelu njenih sovražnikov so bije ostale tri maharadžine žene. Vendar je niso mogle vreči s prestola. Rani Ča-j’a se je pokazala kot modra vladarica, CI -ie znala pridobiti $inr-~,'!'1 o/ojih Podanikov. Ali njeni sovražniki >lso mirovali. Kovali so proti njej tudi zarote- ki pa niso uspele. Kar se jim ni posrečilo niti s silo, niti z zaroto, to so dosegli legalnim potom. Pred sodiščem so obtožili Rani Čatro, da ni zakonita naslednica maharadže iz Rama-ngara, ampak da je naslednik adoptirani maha-radžov sin Ram, iz kraljevske rodbine od Nepala. Radža iz Ramanagara je v
Prepozno
'Pred 22 leti je neki Winshal v Birminghamu stavil nekemu mlademu dekletu ženitbani predlog. Bil pa je zavrnjen. Leto kasneje je Winshal poročil drugo žensko, živel ž njo 21 let v srečnem zakonu in meseca marca 1930 umrl. Njegov starejši sin Harald VVinshal pa je doživel sedaj pred dnevi veliko presenečenje. Pošta mu je namreč dostavila pismo, na katerem je bila podpisana Liliy. V Pismu izjavlja Lilly, da je ženitbeno ponudbo dobro premislila in obžaluje, dajo je pred dnevi odbila. Pripravljena jo je sedaj takoj sprejeti. Končno prosi Wins-hala, da naj pozabi vsa prejšnja nesoglasja in pride takoj k njej, da se dogovorita glede dneva poroke. Mladi Wins-hal je vedno znova prečital čudno pismo, vendar pa nikakor ni mogel razumeti, za kaj gre. Sele, ko je natančno pregledal datum, mu je postala vsa stvar jasna. Pismo je bilo napisano že marca 1909 in je bilo namenjeno njegovemu očetu, ne pa njemu.
fDoralna Budimpešta
Madžarska dosedaj ni bila glede rnora-fe samo na najboljšem glasu, posebno Pa še ne Budimpešta. Sedaj pa postaja stvar drugačna. Najprej nameravajo vzgojiti hotelske sobarice. In ker je znano, da je lepo, mlado dekle izpostavljeno v hotelu neprestani nevarnosti, zato so sedaj kratkomalo določili za hotelske sobarice starostno mejo. Toda ne morda navzgor, temveč navzdol. V smislu najnovejše naredbe notranjega ministrstva smejo biti na Madžarskem v hotelih in penzijah nastavljene v bodoče le nad 40 let stare sobarice in služkinje. Povod za to odredbo vlade je dala stara izkušnja, da so bile — zlasti v podeželskih mestih
—	ženske nastavljenke po hotelih, penzijah, kavarnah in gostilnah večinoma na slabem glasu in so s svojim slabim vedenjem zapeljale v nemoralno življenje Se marsiktero nepokvarjeno dekle. Na-redba je veljala tudi za Budimpešto in bo gotovo dosegla svoj namen. Za ženske od 40 do ICO let pa bo sedaj v Budimpešti čez noč prostih vse polno službenih mest
resnici svojedobno posinil princa Rama in ga označil v oporoki za svojega naslednika, ker sam ni imel dece. To pa je bilo pred poroko z Rani Čatro. Nekoliko let po poroki je sestavil maharadža novo oporoko, v kateri je imenoval za naslednico Rani Čatro. Vendar prve oporoke, ki je bila shranjena v njegovem arhivu, ni uničil.
Sovražniki Rane Čatre so jo našli in ji na njenem temelju odrekli pravico do prestola. Sodišče je ugodilo njihovi tožbi in je morala Rani Čatra 1. 1927 po 151etnem vladanju zapustiti prestol in oditi iz države Ramanagara. Od tedaj vodi stalno borbo za povratek na prestol. V to svrho je potrošila že težke milijone. Sedaj je prišel njen slučaj pred vrhovno britansko sodišče, ki mora končno odločiti, kdo bo vladar v državi Ra-managar. Rani Čatra, vdova pokojnega maharadže, ali pa njegov adoptirani sin, sedanji maharadža Ram-
Najboljši britanski pravniki bodo zastopali i eno i drugo stranko. Za Rani Čatro bo nastopil med ostalimi tudi sir John Simon, predsednik komisije, ki je v preteklem letu objavila svoje znamenito poročilo o vprašanju bodočega položaja Indije v britanskem carstvu.
Rani Čatra je izjavila po prihodu v London, da veruje v angleško pravico in, da se ne vrne nikoli več v Indijo, ako izgubi pravdo, ki jo vodi, da si pridobi nazaj prestol.
Letni čisti dohodki države Ramana-gar znašajo _ okrog 50.000 funtov šter-lingov. To ni prevelika vsota za državo. Ali vladar Ramanagara poseduje nekoliko divnih dvorcev, mnogoštevilno služinčad, lovišča, bogata na zverjadi in divjačini, ter mnoge dragocenosti. Zato se sigurno izplača biti tam vladar, četudi samo po imenu, ker itak zapovedujejo Angleži v državnih poslih.
Od Ludouifca XIY. do Luduifca XIII.
Šef-zdravnik neke umobolnice je pokazal nekemu stalnemu obiskovalcu teh nesrečnežev posebno zanimiv slučaj. Privedel je k njemu bolnika, ki je zatrjeval, da je francoski kralj Ludovik XIV. Obiskovalec, ki se je zelo rad bavil s takimi primeri, je vljudno prosil šef-zdrav-nika, naj ga vendar pusti samega z bolnikom, češ da ga bo poskušal ozdraviti.
»Prosim lepo,« je odvrnil zdravnik skeptično.
Čez dve uri se je obiskovalec vrnil in ,gi obrisal znojno čelo.
»Torej, kako ste opravili?«
»Gre in še sijajno gre! Pojasnil sem mu, da vendar ni mogoče, da bi bil on kralj Ludovik XIV. In bolnik je končno to tudi uvidel... Sedaj le še misli, da je Ludovik XIII! Prosim Vas, gospod doktor, zdravite ga le zopet Vi naprej!«
Smrt v plamenih.
V	četrtek je nastal v hiši gostilničarja Mihelaja Žuljeviča na Do>u pri Splitu požar, ki se je naglo razširil ter je vpe-pelil vse poslopje. Katastrofa je zahtevala tudi tri človeške žrtve. Gostilničar Žu-ljevič, njegova žena ter sin, ki so spali na podstrešju, se namreč niso mogli več rešiti. Zadušil jih je dim in so potem vsi trije zgoreli v plamenih. Vsi poizkusi žrtev ter tudi došlih gasilcev, da bi jih spra vili na varno, so se ponesrečili. Zgoreli so pri živem telesu.
Boj za kruh.
Za razpisano mesto strojepiske na dunajskem magistratu se je priglasilo ;iič manj kot 4.000 deklet. Magistrat je moral posebnemu uradniku poveriti nalogo, da registrira vse došle prošnje. Boj za kruh je dandanes pač vedno težji.
Iz otroških ust.
Stric Stefic se je svojem« nečaku pritožil: »Pomisli Mirko! Agent mi je rekel, da bo moj brivski aparat zadostoval za vse moje življenje in sedaj je že polomije i!...«
Mirko se je zamislil in rekel naivno:
»Ali boš sedaj moral umreti. sH£ek?«
Za prauičnejšo razdeliteu radija
V	Berlinu nameravajo izvesti centralizacijo radijevih zalog, ki je razdeljen po nekolikih bolnicah. Skupno razpolaga Berlin s 1000 miligrami, odnosno enim gramom radija, ki predstavlja vrednost 250.000 mark. Vsekakor fantastična vsota za tako majhno množino. Radij je — kakor smo o tem že pisali — najdražja materija na svetu in ga je dobiti le v zelo malih količinah; svetovna letna produkcija znaša okroglo 250 gramov.
Ni znano, če so stvarne zaloge radija večje, kar je težko dognati. Največ se pridobiva radija v belgijskem Kongu. Proizvajanje ima v rokah izključno ta-mošnja privatna družba »Radium Belge«. Koliko ga producira in kolike so sploh njegove zaloge, o tem vladajo razna mne nja tudi v krogih znanstvenih specialistov. Razumljivo je, da hočejo znanstveniki doseči, da bi se za to človeštvu koristno materijo odvzel monopol privatni družbi in da bi postal radij dostopen širši javnosti.
Nekateri strokovnjaki so celo predlagali, naj bi se poverilo proizvajanje in razdelba radija Ligi Narodov, oziroma njenemu oddelku za pobijanje raka, ki se najuspešnejše zdravi z radijem. Na ta način bi se izvršila pravičnejša razdelitev radija po vsej zemlji. Dosedaj so imela nekatera evropska mesta večje količine radija, kakor bi ga sicer potrebovala, druga so imela neznatne količine ali ga vobče nimajo. Veliki narodni institut v Stockholmu ima na pr. 6 gramov radija. Baš toliko ga ima tudi Newyork. V Parizu ima institut profesorja Ronssy-a za zdravljenje raka 3 grame in institut Curie razpolaga s 6 do 7 grami radija.
Šele v novejšem času je radij središče interesa znanstvenih krogov, pa ne toliko radi svojega fizikalnega pomena, temveč bolj radi svojega biološkega učinkovanja. Zdravljenje z radijem zahteva poleg temeljitega poznanja materije tudi odlično obvladanje specijalne tehnike. Pri uporabi te substance v najmanjših količinah (cesto uporabljajo palčice 2 miligra mov), so potrebni posebej skonstruirani instrumenti. Dela se s cevkami, iglami ali ploščicami; 10—50 miligramov radijevega sulfata se nahaja v stekleni cevčici, čije stene so debele 1—3 milimetre, dolge pa 1—2 milimetra. Steklene cevčice so zaprte v 0.5 milimetrov debelih srebrnih cevčicah. Platinska igla vsebuje 10 miligramov radija in nje premer znaša 1,7 milimetra, debela pa je 0,4 milimetra. Pokrita je s specijelno izdelano kapico. Plošče so izdelane tako, da odgovarjajo tistemu mestu telesa, kamor se polagajo. Radij je enakomerno razdeljen po ploščici.
Pri transportiranju je zahtevana velika opreznost, ker je radij poleg svojega zdravilnega vpliva tudi smrtonosen.
Konec ameriškega bandita
V	revolverskem boju z nekim policistom na javni cesti je našel te dni smrt eden najbolj nevarnih in najbolj zasledovanih zločincev Amerike, glasoviti Whi-tey Kraft, Policija je prepričana, da je s smrtjo tega razbojnika zadela v živo tudi vso zločinsko tolpo, katero je vodil. — Krafta so zasledovale oblasti, odkar je izvršila njegova tolpa pred dvema letoma napad na poslopje »Detroit Newsa«, kjer je uplenila 35.000 dolarjev. Kraft se je nahajal z nekim svojim tovarišem v avtomobilu, ko se je nenadoma pripeljal mimo stražnik Novacki, ki ga je takoj spoznal. Sredi ulice se je v trenutku razvila bitka, ki je končala z usmrtitvijo zloglasnega bandita in ranitvijo njegovega tovariša. Zanimivo je, da sta bila Kraft in Novacki svoječasno šolska tovariša in je vladalo dolgo med njima iskreno prijateljstvo.
Nad 200 civilnih letal na Češkoslovaškem.
Preteklo leto je število civilnih letal na češkoslovaškem narastlo za 45, tako da Je znašalo koncem leta že 205. Aparati pripadajo večinoma zračnim progam, le nekateri so last privatnikov. Privatnih pilotskih diplom je bilo preteklo leto izdanih 61, tako da je sedaj na Češkoslovaškem skupno 118 privatnih pilot. Sploh se civilno letalstvo na češkoslovaškem silno razvija in uživa tudi podporo vlade.
Šport
Tekme v smuških Skokih za prvenstvo Dravske banovine.
^ Pod protektoratom g. bana dr. Marušiča so se vršile v nedeljo na skakalnici v Mojstrani tekme za banovinsko prvenstvo v smuških skokih.
Prireditvi je prisostvoval g. ban dr. Marušič in nekaj sto gledalcev. Snežne razmere so bile dobre. Rezultat tekem je naslednji: 1. Šramel Bogomir (Smučarski klub, Ljubljana) 109 točk (najdaljši skok je bil 29 m); 2. Rabič Maks (Dovje-Moj-strana) 70 točk (19 m); 3. Ravhekar Tomaž (Jesenice) 66.70 točk (17.5 m); 4. Zupan Ervin (Smuč. klub, Ljubljana); 5. Joško Janša; 6. Jakopič in 7. Janko Janša. Iz Maribora se je udeležil tekem edino Jurič od Smučarskega kluba, ki je dosegel 9. mesto.
Smuška tekma v Kranjski gori.
Ob veliki udeležbi tekmovalcev in gle* dalcev se je vršila v Kranjski gori medklubska smuška tekma na 18 km, ki jo je priredil SPD v Kranjski gori. Zmago je v odličnem času odnesel favorit Joško Janša, naš večkratni državni prvak v času 1:58:16; Režek Boris (S. K. Ilirija) 2:02:33, inž. Janko Janša 2:05:14. V kategoriji juniorjev (10 km) je zmagal Kavčič Drago (SPD Kranjska gora) v času 1:04:21. 2. Fiirst D. (S. K. Ilirija) 1:07:09. 3. Košir A. 1:09:15.
Klubska smuška tekma SK Železničarja
se bo vršila v nedeljo dne 8. t. m. na Pohorju in sicer za seniorje (18 km) in ju-niorje 8 km). Pravico do starta imajo vsi verificirani člani JZSS.
Nogometni turnir na čast Ni. Vel. kralja in kraljice v Zagrebu.
Vodilni zagrebški klubi so za praznike priredili velike športne prireditve na čast Nj. Vel. kralja in kraljice. Prirediti vam so prisostvovali zastopniki civilnih in vojaških oblastev, funkcijonarji vseh savezov ter mnogobrojno občinstvo.
V nedeljo sta se kot prvi par sestala Concordia in Sašk (Sarajevo). Tekma, ki je trajala le 2X25 minut, je končala z zmago Concordie 1:0. V drugi tekmi Hašk:Gradjanski, ki je trajata 2X45 minut, je zmagal Hašk s 5:3. Včeraj' sta se srečala Sašk in Gradjanski. Rezultat 4:3 (2:1) za Sašk in Concordia :Hašk 3:? (2:0).
V odmorih nogometnih tekem so se vr šile razne lahkoatletske točke, ki so še bolj poživile to lepo športno manifestacijo.
  ■«"■»*,-">«
Sokoighm
Prednjaški zbor Sokola - matice
ima danes 3. t. m. svojo redno sejo v društveni sobi ob 20. uri. Prinesite januarske statistike.
    —   j
Einsteinou podpis
Ko se je Einstein peljal v Ameriko, ga je neki mlad umetnik prosil, da bi ga smel slikati. Einstein je res privolil. Ko je bila slika gotova, ga je slikar prosil, naj se podpiše pod sliko. Učenjak je nato napisal pod sliko sledeče besede: »Dieses fette, fette Schwein — soli Professor Einstein sein!« ki pričajo o velikem humorju tega slovitega učenjaka. Toda u-metnik je bil silno razočaran in celo u-žaljen. Na tak podpis namreč nikakor ni bil pripravljen. Ko pa mu je pozneje več sopotnikov ponudilo prav lepe denarje za ta šaljivi podpis Einsteina, je opazil, da se tudi humor velikega učenjaka dobro plačuje ter je za enkrat odklonil prodajo Einsteinovega portreta s podpisom1.
Izgubljen! »mirovni peresnik«.
Kakor smo že svoječasno poročali, se je znameniti peresnik, s katerim so bile podpisane znane pogodbe v Locarnu med Nemčijo na eni ter Francijo, Anglijo in Italijo na drugi strani, izgubil. Odposlali so ga v Haag, kjer naj bi bil razstavljen na tamkajšnji mednarodni mirovni konferenci. Sedaj je neka amsterdamska zavarovalnica izplačala mestu Locarnu, čegar lastnina je bilo pero, za odškodnino 5.000 nizozemskih goldinarjev,
M. Zeraccol
V	senci jezuita
Zgodoodoikl mmu	57
»Sveta Marija!« je zajecljala dekla, prebledela in zardela v svoji usoplosti ter se stresla tako, da ji je padla košarica s srebrnino na tla.
In zamrmrala je:
»Dva kralja! Kakšna kralja moreta to biti!«
»Kralja, kneza, cesarja, mojstra dovršenosti v filozofijo, z eno besedo, vseh vedah, ki vodijo človeka prav rahlo in polagoma v brezdno. Le pripravi srebrno posodo, hčerka moja. In zdaj mi povej:
»Kaj je s kuro, ki sem jo izbral stoterih kur kmetice Justine? Nadejam se, da bo lepo zlato zapečena! Koža mora hrustljati, a meso, znotraj, glej, da bo prav sočno in nežno, tja do sladkega kostanja, s katerim
je nabasana.«
»Kura, gospod? I, no, kar se tiče kure, upam, da bosta oba vaša kralja in cesarja zadovoljna z njo.«
»Bene! Kaj pa jeguljina pašteta, ki si jo pripravila včeraj s svojimi debelimi rokami?«
»Pašteta se ravno hladi.«
»Tako jo je izprašal podrobno o vsem jedilnem listu — ne šaljivo, kakor bi si utegni! misliti bralec, marveč resnobno. Nato se je ozrl še enkrat na blestečo mizo in odšel na vrt, od ondot pa v klet, s košarico v roki.	.........
Takrat je zapazil Manfreda, ki je bu pravkar razjahal in privezal konja ob hišnih vratih.
-	Dobrohoten smehljaj je razsvetljil njegov hudomušni, z gubami preprečeni obraz.
»Aha! Pomožne čete so prišle! Ravno ob pravem času mi prihajaš na pomoč!«
»Na pomoč! Kako to mojster Rable?«
Domačin je bil v resnici Rable.
Bil je pisatelj »Gospodske knjige«, ali kas:or se je nazival v naslovnem listu »abstraktor kvintev?očije«. Človek bi mu bil prisodil kakih petdeset let.
Čelo je imel napeto, oči živahne in črne, nos majhen in okrogel, ustnice debele- Lep ni bil. A tudi grd se ni zdel človeku.
Kadar je govoril, mu je oživel ves obraz m se izpremenil čudovito. Iz njegovih oči so švigali včasih prezimi bliski, kakor so mu tudi na ustnicah poigravali tuintam Čudno bridki usmevi.
Običajno je govori! rad z nekim posebnim zanosom in donečimi besedami. Toda človek ni vedel nikoli, ali se ne norčuje iz ljudi celo v najresnobnejšem
razgovoru.	, r ,	,	....
Bil je čudak, ki je govoril fantom in dekletom.
»Ljubite se med seboj! Le korajžo! Čim bolj se iboste ljubili, tem zadovoljnejša bo natura. Delajte otročaje kar po ducatih, a same zdrave in rdečelične.«
Siromake, ki so hodili mimo njegove hiše, je pozdravljal z besedami:
»Stopite noter, pijte in jejte!«
Knezom, vladarjem in drugim visokim osebam, ki so prihajale k njemu iz radovednosti ali po svet
zaradi kakšne bolezni, je pravil prilike, v katerih ®o se skrivale tako bridke resnice, da ga je sovražil marsikdo med njimi.
Vsem pa je govoril:
»Smejte se, smejte, smejte! Smeha m nikdar dovolj! In smeh je zdrav; smeh širi vranico; človek se mora smejati, ako hoče dolgo živeti.«
Toda le malo kdaj so ga videli, da bi se smejal bogve kako.
Večkrat nego to so opažali v njegovem očesu nekakšno ganjenost.
Ob epih poletnih večerih je rad prirejal veselice pred svojimi vratmi. Poslal je po goslača, postavil ga na mizo ali na prazen sod, in ples se je začel pod milim nebom. Nalival je mladim ljudem pijače in gledal njih plese in sukal svoje brčice.
»Kako to, na pomoč«, ga je vprašal Manfred.
»Oh, kaj pa pomeni ta pepelnični obraz?« je dejal nazadnje. »Na kakšno pomoč vprašuješ! Ah, pri Bakhu, na kakšno drugo, kakor da mi pomagaš izbrati par steklenic v tejle kleti, ki si jo že večkrat počastil s svojim posetom.«
Manfred je zmajal z glavo:
»Nisem žejen.«
»Nisi žejen: Od kdaj pa je to vzrok, da ne bi maral malo poveseljačiti? Ali si se nemara skregal pri »Ve-deževalki«.«
Tako govoreč, je Rable pozorjio študiral poteze mladega moža.
»Mojster,« je dejal Manfred zdajci, »prihajam se poslovit od vas.«
»Poslovit? Torej odhajaš? Ali si se poslovil tudi od svoje prijetne veselosti, ki sem te ljubil zaradi nje med vsemi? Ali si odslovil prekipevajočo živahnost svoje mladosti? Ali nisi več Ivan Požeruh, pijanec, babjek in takšen lahkoživec, da se človek kar pomladi ob njegovem dotiku? Ali ne zaslužiš več tega imena, ki sem ti ga dal v svojem prijateljstvu?«
»Ne, mojster,« je dejal Manfred smehljaje se prisiljeno,« kakor vidite sami, nisem več vreden imena, s katerim ste me odlikovali.«
Bogme, da bo res tako, sinko moj. Prav zares, da nisi več podoben tistemu menihu s široko razcepljenim grlom, ki je znal praviti take zabavne doživljaje in tako imenitno tolažiti ogoljufane može, in ki ga je bilo tako prijetno gledati in poslušati. Kaj se ti je vendar zgodilo?«
»Zgodilo se mi je tako, da odhajam, daleč, zelo daleč, in da sem žalosten.«
»če je samo to, potem ostaneš brez skrbi.«
»Ne, mojster, stvar je taka, da moram odpotovati.«
»Toda prej ne odideš, preden ne večerjaš še enkrat z menoj. Jerica! Jerica!«
Deklica je pritekla.
»Pripravi še za enega.«
»Mojster,« je izkušal Manfred ugovarjati.
»Ne čenčaj praznih besed, sinko moj in zaupaj v svojega starega učitelja. Tvoje srce teži velika žalost, ki čaka samo trenutka, da se izlije. Za zdaj ti pravim samo to: Večerjal boš dobro, večerjal in pil boš še bolje. Potem bova videla, pogovoriva se. Daj, vzemi to koša-
rico in pojdiva skupaj v klet!«
Manfred je ubogal, premagan po dobri volji in nežni dobrohotnosti Rablejevega govorjenja.
V	kleti je začel Rable iztikati po vseh kotih; zdaj na zdaj je izbral steklenico in jo izročil z neskončno previdnostjo Manfredu, da jo postavi v košarico.
»Pred vsem, ti dve steklenici anžovinskega vina,« je rekel Rable. Vzemiva štiri, tako bo boljše. Potem, tole žlahtno starino iz burgundskih goric, vzemiva ga šest steklenic in naposled v zaključek tega slavja požiralnikov, vzemiva še te štiri, ki jih imam od »Vede-ževalke«. To je skupaj štirinajst steklenic. In štirje bomo, to je ti, jaz in še dva druga, ki morata priti vsak trenutek.«
»Kdo sta ta dva druga?« je vprašal Manfred brezbrižno.
Rabljeve oči so se zaiskrile.
»Poslušaj,« je dejal. »Prisostvoval boš imenitni komediji, kakršno je videl malokdo na svetu — takšni komediji, da vem, da bodo govorili zaradi nje na veke vekov: To vam je bil šaljivec mojster Rable!«
»Kakšna bo neki ta komedija?«
»Saj si slišal govoriti o strašnem menihu, ki mn je ime Ignacij De Lojola in ki hoče zatreti z grmadami vse razkolnike in nove vere?«
»Da. Velika nesreča je, da se rode takšni ljudje. On je zakrivil že mnogim nesrečnikom mukepolno smrt, ker niso molili po istem načinu kakor on!«
»Vidim, da poznaš možaka. A zdaj mi povej, ali sl že slišal kaj o poglavarju nove vere?«
»To je Kalvin!«
»Da, Kalvin! Ignacij De Lojola bi dal dvajset let svojega življenja, samo da bi dobil Kalvina v svojo neomejeno oblast. In tudi Kalvin bi rad umrl mučeniške smrti, da pogine obenem tudi Ignacij De Lojola. Sovraštvo, ki navdaja ta dva človeka drugega do drugega, je strašno. Oba gorita hrepenenja, pobiti se med seboj. Možgane imata mogočne, ta kakor oni, in sleherni izmed njiju hoče doseči svoji cerkvi gospodstvo nad ljudmi. No, vidiš! Gosta, ki bosta daniš večerjala pri moji mizi, se imenujeta Ignacij De LojoL in Ka.vin!«
Manfred je pogledal Rableja z občudovanjem.
Rable pa se je zasmejal — zasmejal se z molčečim smehom; zmagoslavno je zamižal z očmi, in usta so se mu raztegnila do ušes.
»Mojster«, je izpregovoril Manfred, »ali se ne bojite, da pade sovraštvo, ki ga čutita vaša gosta drug do drugega, nekega dne na vašo glavo?«
»Kaj še! Bolj nego me mrzita, me itak ne moreta mrziti. Ta dva moža mi želita instinktivno vse zlo in kar ponosen sem, ko mislim, da se ta strašna voditelja tolp bojita mene, ponižnega učenjaka!«
To rekši, se je Rable zamislil in dodal počasi, kakor da bi govoril sam s seboj:
»Onadva sta človeka teme. a jaz ljubim luč. Bojita se me, kakor se bojita vsega, kar je svetlo. Sovražita me. In vendar! Kakšen je pravzaprav moj zločin? Vselej sem pridigal, da je treba spoštovati človeško življenje. Da, da, to je pravi zločin v njunih očeh. Človeštvo naj ostane nevedno, ker tvori nevednost narodov njihovim voditeljem najmogočnejše orodje trinoštva.«
(NadnlmvnmV nrlli.j
Ako hočete delati
in z lahkim delom zaslužiti doma Din 7.— na uro, vstopite v našo zadrugo. 'Pouk je brezplačen. Vpisnina Din 10. Obširna pojasnila Vam radi pošljemo, ako je priložena znamka za odgovor. Zadruga jugoslovanskih pletarn, Osijek.	 128
Izposojevanje mask v veliki Izbiri v hotelu »Osterberger« v Ptuju samo 17. februarja 1931. 255
Perfektno kuharico
in sobarico takoj, sprejmem v Trubarjevi ulici 11 I.______________________ 308
Pristno vino,
lastni pridelek, liter po Din 10, priporoča vinotoč Vezjak, Splavarska ulica 6.	266
Novo zidano hišo
še ne popolnoma gotovo z dvema sta-novanjima, 35 minut od Glavnega trga z 1000 m vrta ceneno prodam. Vprašati pri Kosu Francu, kolonija splošna na Teznu 109 pri Mariboru. 305
Stavblšča
od ca 600 m3 naprej pri Ptujski cesti prodaja poceni Podlipnik. Tezno 37.
233
Iščem
pridno, delavno in pošteno natakarico. Nastop službe takoj. Naslov pove u-prava »Večernika«.____________________309
Pozor!
Najcenejše vino! Liter Din 8.—, izborno staro vino in sladki Prošek, liter Din 20.—, Cafova ulica 7, kino Union.
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom takoj oddam. Vrbanova ulica 28, pritličje, desno.
306
Poceni v najem
se odda parcela v Aljaževi ul., pripravna za vrt. Informacije daje poštni urad Slivnica.	312
PRESELITVENO NAZNANILO!
Cenjenemu občinstvu in odjemalcem vljudno naznanjam, da sem preselil svojo trgovino z gumijem, tehničnim materija-lom in avtomobili iz Slovenske ulice št. 12 v
Cankarjevo ulico št. 1
vogal Aleksandrove ceste, poleg trgovine I. N. Šoštarič.
Cenjene odjemalce vljudno prosim, da mi ohranijo še nadalje svojo naklonjenost.
280
los. Moravec
Spomnite se CMD!
Preselitveno naznanilo I
Mila Favai
trgovina z dežniki in usnjenimi Izdelki
jaVlja cerij. odjemalcem, da se je preselila iz Slovenske ulice v GOSpOSkO Ul. 15 (tokal „Chic*) in pTOsim za nadaljnjo naklonjenost.
Zahtevajte povsod „Večernik“!
I’
S
'S
l
Podpisani vljudno naznanjam cenjen, meščanstvu mesta Maribor i. prebivalstvu okolice, da sem prevzel z današnjim dnem staroznano PEKARNO v Kiffmannovi hiši, Meljska certa 23. Opirajoč se na svoje prvovrstno strokovno znanje zagotavljam, da bom vedno postregel cenj. občinstvu z najboljšim pecivom v vsestransko zadovoljstvo. Z odličnim spoštovanjem vabi
Genzker Ludvik.
Maribor, 1. februarja 1931.
■
S
Bukovadrvi
cepanice in okroglice dobavlja po vagonih najceneje: Lesna trgovina in industrija
Viktor Glaser, Ruše
Velika kavarna — pustni spored:
7. Balou Reuniou 14. V deželi solnca 17. Rouge et noir — en* noč v Monte Carlo
TfrU). ur™«™* »In«*- v f jnhlfant; predstavnik Itrfal.tella hi urednik: FRAN BRO ZOVIC v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik STANKO DETFJ-A
V	Mariboru.