St. 38. V Gorici, 12. julija 1889 „3oca" txbaja vaak petek in vel.v po poiti prejemana ali t Oorici na doi poSiljaaa: Vae leto.....f. 4.4C Pol leta.....„ 2.21 fotvrt let* .... „ 1 10 Pri oznaailih iu tako tudi pri „po. lanicah" ae placuje 2a nsvadiru tristop. bo vrite: 8 kr. te ae tUka 1 krat 7........ 2 „ 6 n »» f» n ' 11 Z»7*k« pc proctoru Pogamesne Stcvilke ae ilobivajo po 8 kr. v toltaksrnicah na Starerii trgu in v Irtmsfcf alici' in ˇ prodajalnici O. Likarja v SemoniSkih ulicah li it. 19. Dopisi naj «e poSJjIjajo uredniitva Via Herc*ato 12, narotfhina pa oprar-uiStTu ,,8050", Via S«5minario it. 10, Rokopisi m? tic vrscajo; dopisi ne *e blftgovoljnc frnnkujejo. — Delavcea in drajrlin nepfpmA*nim ae narofttiina slavnoatjo, io sieer nam na koriat in etiat. gltaltjaoska Goriea" bil je drugi bojni klic o priliki laneke alavnosti. In kako so umevali to itah-jansUo, kazala jc vsa slavno t, kijti niti v govorib, niti v godbi, niti t petji, in niti v raznom l«poti6ji ni bilo niti najmanj&e avatrij^ke aaatavico, ampak v«e le italijaD8ko-meatno. Vae draga^e pn nas. Mt ae (ultimo Slovenes in se zaTedamo in ponaaamo kot takir pa ne -presirarao in ne opu§damo avatrijftva. NaSi! slovenatro je avstiijiko in si ga niti no woremo mi-ftliti drugade; zato je pri nas ncmogodo taka de-monttracija, kakerana te je pokaaala pri alavnosti 16. aeptembra, da se je namrec popolnom.i preziralo av-strijstTO. Kadar imamo mi narodae ali drustvene alavnosti, raxobetamo narodne zaetave, pa poleg avatrij* akih in pod arstrijskim grbora, ker srao prepridani, da v AtsUiji je naia domivioa, da Avstrlja nam daje moS in da na pogej svojega obstanka no tnoremo in ne amemo poxabiti niti tedaj, ko so nam prepove kak jarni spreTod. Naia alavnoat je bila patrijotifiaa, avatrijaka alavnoat. In na to amo ponosni in v tem ae loolmo od brator Italijaoov, katerim je Kamelvon iz rok iitrgal avatrijaka snamenja. Naia alavnoat ni loLiIat ampak je druiila vae dobre iivtje goriikega mesta in z deielo. PoCastih so nas ne le rojaki Slovenci* ampak tu li poStooi Nemci in Italijani, ker nam ni za razpor, m provago, pre-varo fn ameienje drngih, ampak aa dubrohotno spo-raznmljenje in prijaxno medsebojno obdevanje. Oe amo narodni, Ijnbimo sebe in avoj narod, pa ne so-ˇ ratimo drtigio, raarveji jih apoitujemo, viaeko ceuimo ter vabimo k aebi, pui5ajo( jim vae pravice, katere aa ae zahtovamo. Taka je naia narodnoat. Italijanska stavnoat 16. aeptembra vriila ae je med udelefbo in deloma a denarno podporo vsako-Tratnih oradov: driavnih, deielnih in meatuih brez najmaaje ovire, ker od atrani Sloveneev se ni bilo niooaa bati. Naia alavnosti ndeleiil so jo edino za-stopaik e. ku vlade. mealno atareiinstvo jej je pa na-aprotovalo. Zagalo se nam je od raznih 8trani in vea alavnostni prostor amo morali a atraiami obkoliti. In pri vaej omejitvi in prj vsem izzivanji nekaterih stn-rih in mladih mestnib postopaoev v cHindrih in brez njih, obranili ao Slovenci ves caa svoje alavnosti mirno krv in se niso dali zapeljaU k nobenemu ne-redu. To njih amerno in previdno vedenjo se sploino prianavat aploino hvali in povzdigujr. S tem so po-kaaaU Slovenci, da imajo svoje cute v avoj: oblasti, da ao miroljabnt, modri, nljnani in nasprotni vsakte-rema neredu. Ta laatnost Slovonce povzdiguje ter jih dela velike celo v oceh nasprotnikov. Le boimsi y kntiuk bmvtok i*r«Eiti pomen lepe alavnosti, ki Be je vriila 7. t. m. nPri ogeraki kroni," moramo reft, da ta slavnoHt ka?,o, koliko to* 2av in zaprek ima Slovenee v Gorioi in na Goriiktm v svojem imravnem razvitkn; ali da Slovenec se radi tega ne da apratiti s poti poatavnosti in poitenoitf, da pri vsoh njegovih teinjnn g\ vodijo plemoniti Cuti narodoe zavesti, bratako IjubRzni, modsebojnega spo-itovanja in neomabljive zveetobe do Avstrije, njegove domovine. Ako bi omenjena slavnoat ne imela nobe-nega vapeha razen icga, da j« slovenski narod v Gorioi in na Goriikom zopot nokazal se v tej svoji naravni lu belo-modro-rude$e ! Te barve nam morajo pomenljive biti v najblaiem zmislu. Bela barva nam zoaci nedoliuoat. Nedolino bodi naie druitvo, kakor je nedolaon in neumadosSe-van v svojem driavljanskem <5ut»tvu ves aloveoaki narod zdruien pod krasoim geslom; vVse za vero, dom, cesarJAf Modra barva nas o,)omi»ja k zvestobi. In ml se ponaiamo so svojo zvestobo: a medaebqjno pr\ja-teljako zvestobo med druitvaniki, ae zveatobo do avojfga milega nsroda, e neomabljivo zvestobo do prevzviienega eesarskega prestola. in do iiroe Av^ile. Vsi <5lani naiega naroda ao zveafci driavi; nikdo naie krvi se ne klati kot vojaiki begunep po Atagm dr-iivah, nikdo se ne skriv* — iivefi od milosti doma-dinov — kot veleizdajalcc po aosadnjem kr.aUeatvu: Naia zvestobo je nai naj>ve$i ponoa. nDob bo lomi, skala poka, hrib ae omajo m hrast, ZveBtoba Sloveneev ne gano1'. Rudeda barva —' znamenje iareiSo, slamteie ljubezni — je gotovo tudi naia barva. lijubetsen do Boga, ljubezen medaebojna, ijubezen do druitva, ko-jemu posveoujemo danea zaatavo, ljubezea do mile materniioine, ljubezen do naroda, kojega zvesti ai-novi smo in h6ere, ljubezen do drage ole in iirie domovine in njenoga viteikega vladatja — *ae"to nam predocuje, k vaemu teruu nas navduiujo tfetjja, rudefia barva naie zastave. Ta vzviien pomen naj ima torej aa nas naia trobojoica, in aveta blagovestnika Ciril in Meted, kojih podoba kraai ua!6 zasfavo, naj nam iaproaita milost pri Vsegamogofinem, da v tem tmhh* vadno zvoati oatanemo avojemu druitvu, fla ae boiji b!a-goalov, ki se zdaj podeli naiej zastivi, dobrodejno razlije po vaem druitvo, po vsem slotenskem ttarodu in da trajno poiiva nad naSim mefttom 1n nad aaio , deielo, da se razkade oblflki raepova mej someieani J to iPie&lAfli irtk in Inm a*t(>dm&U»p>ti*9 suča SOČA mej me-mij 1E'p3»va ~ todt spraf* M pcdTagi po-polne eoakop^tt^eti. la ker nam je ta enakoprav-aost zegetofIjena po postavi tarter* je blagorolii po-trditi a*s presYiTi Cesar, vabim Vaa, gospoda moja, da Yekliknete is globine area trikratai ¦tfrdOeoi: ,2itio sa» viteiki cesar Fraa Josip I.tt SLAVNOST nSloTenake«a brainega fa podpornega druftravGorioia Yrtile ft j« preUklo udejl 7, *. ». m }•*»«•; ttojw bi peiealjir nailn, ftraatreaa etewio* potato je aarodea, to k vseg* tlovewkegajawoda «a ©•• riiktm, to aaroi* iveSaeott premenfla na je t kre* no avstrijako pa*riiot,cao aloveanoat, ki je povadi- rala area oavxacib, ki badi eadeaja in apoeJOYame Sloveeoev t ftek dobromUWih Ijudek, ki mm je udeleilH, all ki ao eWali pripovedovati o nji. Ne-taaeen opii te aveeeaoati preaega ncje oaiega hate is tadevotfti te ¦oremo t opiaoro, ki pristoja na. eemalista. OVIHE. Pripreve sa sloveeoe blsgoelovljeeje druitvene saetave JeWe te ee at peed petimi leU v Yelikimeri; a takrat ae je morale we oiiustiti. — Za letosnjo svo&anott ancel je odbor delati aradi meseea aprila. Predsednik a arena odbomikoraa ae je dogoYoril a kremerjem pri Ketarinn, da prepuaii aa It daa 16. ju-oija svoj Yrt in ivoriWe drostvu ˇ namenjeno slav-nott. Potem ae je aloiila proiaja aa dovoljenje aa o. k. okrajao glavarstvo, ki je slavaost aicer dovo-lilo, pa tako omejtlo, da je moral druitveni odbor uloiiti priaiv do namestaiitva proti dotttnema odloku. Med tern ao izYodeli nasi prijaftelji y meata o name-raTaai elavnoati ter ao aeeeti hoditi pit b Katarinu take dolgo, da ao n pridobili vjegovo sree in beiedo, da odpove Slovencem byojo prostore. lied tern ae je bit odbor obrnil iudi oa Dnnaj do drfavnih poslancev ter opiaal jim t*o to zadevo, ki ae je vladila nie pet let. Nenadno dojde 5. jaoija odlok e. k. names'nistva, ki je nniLil prej omenjene omrjitve e. k. okrajuega glavaratva ter potrdil program, kakor ga je bil odbor eettaril. Ko amo na to popraiali pri Katarinn aa prostore, videli smo, da je omreiea po naiih prijateljih a Koroja ter da nas je poatavil pray nerablo na oeato. Bog ma odpiuti! Na to jo odbor akleoiF, naj ae slavno*t prenese na 7. jnlija ter naj bo predpolndaoji del t eerkvi sv. Ivana, popohidanji pa y prostorih goelilne pri ,Oger-ski kroni". Pioti tema ao ao naii prijatelji jako re-peniili ter hodifi iakat pomoSi v Tret in k okrajnema giaTaratra t Gorioi. Ta program ni bit potrjen, CeS, da Tsa slavnost ae mora trSiti na enem in istem meata. Drnirro je bilo siljeno prenesti tudi blago-slovljenje in cerkveno alarnost k ,Ogeraki kroni". Okrajao glavaratro je dorolilo ta program; a izbu-dila ae je teat nekim Ijadem, katerim je apala lani, ko je italfjanako drufitvo v enem in iatem sasebnem vria imolo vr. maio in potem Ijadaki plea, ter ao akoiaii pri pre&wtrfcem knezo-nadikofijakem ordina-rijatu dose^i, eesar niso doaegli. Ob enem ae je raestno ataraiinatfo satzelo aa mir in rarnoat goriikega meata pred Slovenei ter je aklentto brzojavno pritoibc na nameatniatvo in na mini* ateratro proti danemn doToljenjn. Trdili ao, da alo-ˇenaka alavooat iali itaiijanaki smaeaj meata goriakega da draii meScane in da bo poiod nemira in neredom. Vladni komiaar baron Reehbaek je pobijal raaloge, katere ata navajala mestni inpan in poaebno dr. P e r c o. Tender ae je aprejel predlog proti naSemu drnitYn, ki ga je star3 dr. Veouti, in glaaorali so zanj tndi ataraaine, katere amo S)o?enei Tolili: grofa Straa-soldo in Attema, Zoratti, Marzini in Maurovich. Seje 8e niso ndelefitt Coronini, Lenaari, Streehel. Proti nam glaaoval je tndi ataraaina Josip Oorinp z Vrha pri Kanaln. Pa Tae te pritoibe niao mogle ni& oprariti. Dr. rites Tonkh imeljeavdijeooo pri minlatra Taaffe-ja ter ma jo rarioiil GoriSke aadere. Nekateri pra-vijo, ^ da meatno ateraiinatro ni dobilo odgovora z Donaja, drngi prarijo, da ma je biio namigneno pri-vatnim potom, da izro&jo meatno npravo oeaarskemu komiaarjn, ako ataraSinBiro nima modi, da bi akrbelo aa potrebai red in varuost. Za podlago tern raxpra-vam y meateem staraiiaatra je alniila proaoja nekih Ijudij y tern amiera, katerih imen pa do xdaj niso ie Ker oradnim potom aa ni mogla slarnwt aapre-iiti, lotili so so priYatne poti. Najprej so goatilniforko straaili a pretilnimi piami, katera ao poiiljali tndi komiei grofinji Lantbieri y Yiparo in druitYenema predsedaika. Oalje ao skuSali pregovoriU Yoznike, da bi drnstrn slayaoatnega dne ne Yoaiii, atrasiii ao druiice in aodelovalce, da bi ae odpovedali; grozili so onim veteraaskim godcera, ki so ob enem pri mestni godbi, da jib odpnate od zadoje, ako bodo aodelovali pri sloYenaki avedacoati. Se zadnjo noi so obeeafaii po 10 gl. Ysakema godoa, ki bi odstopil. JLo yob |o ni nie pomagalo, poaazali go ndove pri .Ogeraki kroni" m drnStYeiiem preaaeddka. Tak plemeniti fcoj bejerali ao uekateri Ijndje prod slaYnoati podpornega draatta. Kako jeraogaigrof Attorns proti nam glaaoYati, ne mxomeato, kajti aniao nam je, da bi bil aieer pripraTljeii dati aaat aroj Yrt aa Kornji, kakor ga ja^il dal italqaaakeaam dmatra. lfakaj dni, prod ko ae je YiSfla HaYaoar, po-atavil je bil nekdeedo nekako feombo aa okno Mar-sinijeYe goatilne, katero ao ie • prevent easa oguaUi, in ,Corr.u je bil kej pripraYljea trditi, da ao jo SIoYeaei poloiili. Straaili so ie dalje a bombemi, pre-topi in Yaem, k*r ae ee iamiaUfi; ali Slovtaci amo Yedeli, da amo aa peataYni poti, in ae niamo dali ognati ˇ koiji rog. ProaUi aa nam aa daa si&iscsS; decje, teee, Yibarj* ia sajhajia elabe nro tor obeea* Yali, da ptaeajo aa by. ntaae, 6e ae jimielja ispolni; pa ae jim ni ixpeloila. Pole .arete- jeae je nekdo rekel y oedoljo, d\i je ce!o Bog ^kwf* in da drii i njimi, ker jim je daf iepo vreme. PRIPRAVE. Slavno.st podpornega drn&tYa sanimala je Slorenee Yse goriake dcaele; aato ao se priprare delale povaod, 6e drugade ne, vaaj tako, da ao ae ijndje pripravljali na pot y Gorico; v okolici gonaki delalo seje paie posebej. Na predvecer sk.Yooit! videii ao se v okolici nekateri kreaovr, alavnoatnega dne ao pa ie na Yte xgodaj pokali topiei y Podgori, Solkanu, Sempaaa, St Petru, Vtrtojbi, St. Andreii in dtugh krajib. Med tern ae je bit aUiYiicatni proator Iepo okio-ea) a saatavami, lampijooi, grb», zejenjem in ovitki. Oder, na katerem se je imeto vraiti eerkfeno opravifo, bil je okuano a zeieojem ekrit na tri atrani; strop je bil nadelan a modrim biagom, atene okinfiane z dvema by. podobanw ter ae stikama Nj. Telijlanstev. Odbor je nameravai okioSati tndi Yhod k .Ogerski kroni" a brSljaooYim recoeai in z veliko eessrako aastavo; ali poIiAX*m Yeselega srea pczdraYljali so drnstreniki in prijateljt druitf a Iepo' juiro, katero nam je dal B>g aeakati tiati dan, potem ko je prej mnogo dnij za* poredom lilo, kakor y jeseoi. V za to odfoeenih prostorih delale so se priprave; po devett ari zaiae pritiskati Ijadstro; ob deaett dovajajo se drniiee y lepih koSijah; pred .Ogerako krone" je polno gle-dalcer; rodoljabi pruajajo od raznib krajet; prostori ae polnijo; bliia se slaYnostni trenotek. Med oaYaoiimi , bil je vladni sastopntk pi. Gironcoli, deielni odbornik | dr. Abram, deielni poalanci dr. Lisjak, dr. Rojic, And. Koeijan6:6, biYSi deielni poslanec Ignacij Kora-515, castni kanonik monaignor Andrej Marniid, pro-fesor Jeler Zorn, depatacija Yeteranakega draitta, obstojeSa a predsednika in poInoiteYilnega odbora, de^elna poslanea isteraka Spindi6 in Mandic kot Sredsedoika goriake 6italnice in delaYskega podpornega ruSUft v Tratn, par dnhovnikoY iz okolice goriake, iupani In staraSine vaeh bliiojih obfiin, mnogi goriiki go8podi, nradniki, profesorji, trgOYci, obrtniki in poseatniki, ndje podpornega drnitYa y polnem iteriln. Zeetopana so bila Y mestnica, dalje podpredsednik drastvn, grof Lxnthieri, vladoi zastopnik, prodsednik vetcranakega druitva, vse drniiee drug* za drogo, predsedniki goriftko Ct-talnico, triaike^a in lokavakega podpornega druitva, Sokola, 6ita|nice solkanskr, Bralnih druitev v Pod-gori, t St. Ferjanu in Sempaao, sledujie nekatori od-borntki. Med tem so , eli Kozanski, Kanalski in R)-iinjski pevaki zbori prav Iepo Lebanovo skladbo ffMolitevu. Po tern so> privezsle droiice ftrno-rnmeni trak na zastavo, kumica nautestnica s pomoijo nekaterib druiic trak visokorodna kuraico gcofioje Linthiert (bel) drnge pa trak gonakih Slovenk (rudftdS) in dru-itveni trak (bt»l). Odboroice ienskega oddelka podpornega draiitva triaakega prineale so naiema dru-stva kraaen trak (tnoder), ki je edin resni6en ; to je same to trak ima napia 7. jniija 1889, til drngi 6. julija 1884! Trak je pripela predaednica geapi Schmid; a prej imel je kratek nagovor predsodnk g. Mindi^, ki je prinesel z obiloo depatacijo pozdrav od bra-skega druitva vTiatu. Ko je bila zastava blagoalovljena, izrecU j» podpredsednik Jutij pi. Kleiomayr a leptin nagovorom zastavonoii Ladovika Keriivaoiju. Na to sasvira veterans** godba cesarsko pesem, katero poalafiajo oavsoCi stoje in odkritih glav. Gromoviti iivio se raztegajo dalec okolo, ki velj^jo eeaarja in sastavi. Na to se pribliiate sastavi Solkanska in St. Ferjan-ska ter poljnbtte avojo novo sestrteo. Godba sa-svira n0 do mein Oasterreich", kar Ysbodi burno ploakanje in odobraranje. Nova zastava se xasadi na odra, da jo navzoci oglednjejo, a pozneje se prenese na bliioji drev, kjer so jo Sokoli straaili. Ljudstvo se zatoe razhajati, kumica-aamestoioa odide, drniiee se odpeljejo, gosti sapuicajo prostor, oder se razdira in vse se pripravlja aa — banket. BANKET je bil uapovedan ob 2 arah popolndne in je zdrniil pn sknpni mist sad 120 gostov. Rasen banketovcev bilo je ie maogo dragih gostov, ki so obedovali pri ,Ogerski kroni**. Yeteraaska godba je svirala prijetne kose ter raiveaeljevala navsocej krasne napitniee so poYelieevale dobro voljo. Prvi je napil predsednik dr. GregorelS preavitlema eeaarja; godba zasvira ee-sarako pesem in gromoviti iivio! se razlegajo po Yrta. Podpredsednik Julij pi. Kleinmajr napije kamici Yisokorodoi gospej Dragotini grofinji Lantbieri in njeni namestnici plemeniti gospej Josipini Prrmroa. Visokorodni gospod Dragotin grof Lanthieri se zahvali na napitnici svoji soprogi ter napije v pravitni lepi siovenSe'in: podpornema druitva. Odborn.k prof. Ber-buc napije drniicam, ki so vse pofiastile baoket se avojo navzo^noatjo. Era. Klaviar nazdravi gostom od blizn in a dsleka, na kar odgovori prof. Mandic, predsednik triaikrga podpornega draitva. Ofioijelne napitniee so bile 5 tem kooiane; a ie je napil J. nl Kieinmayr Yoterenskemu druStviir na tftt 8e Je Vnovie zahvaul grof Lanthieri kot poveljnik tega droitve. Dezelni P ^aneo dr. Ltajak napil 32 gosp. Mandilu, » to nesniku Simonu Gregorcicu. Gospod Pirievec* nasdravi goriSki 6italuici kot matert pod-porneg* drugtva, prof. Spincid pa podporumu druStvu kot ditalnicnemu sinu, 8lednji6 Simon Gre?oraic v * besedi svojema najblizjemu rojaku in soaedu, Strfna zmeSala, D. Mosche in Ivan Hribar sta prisla v oijo volitev, pri kateri je dobil prvi 320, drugi pa 351 glasov. Ta volitev je vidni izraz nevidnega prepira ljubljanskih „rodolju-bov.B Upajmo, da se valovi polezejo in da se strozui strast, kjer koli je. pred&'Sdniku dr. Antonu Gregor&cu. Fri banketu prebral je drufitveoi tajnik g. Sivec dosle telegrame, ki se glase: „..,«,. a Ajdo vagina. — Sveta brata Cinl Metod alBTJanaka blagoveatnika cuvajta Vase blagotvorno droitro in kraano zaataTO do konca dni. Ziveli! % Vanri Bog in 8lava. Lokaveaitje Pod&tveaci. Bole. — Po toliko uesramnih zaprekea jo imete vendar razviti. Verla zaetava Vasa dsnes avc-tea* btagoslovljena naj vselej ponoeno vihra kaiajofi pot: Vae sa vero, oarod id cesarja/ Growoviti iivio Tseu, veemt Bolike Citalnioa. Da naj* — Brfoo pozdravljam blagoslovljeno zastavo. Pod to zastavo naj ae druitvo krepko raz-vija is razcvita; ona bodi oeiten dokaz alo?eitffkoga iiilja v Gorioi. D.r Toukli. Dunaj. — Presrcen pozdrav Vara, ki raz-vijete zastavo vstrajnega boja za narod to dom. Bio- idrija, — Pod novo saatavo zbranim alo* veoskim boriUljem klicenio: SUra t Delavsko Braloo Druitvo. Kobarid. — Sovragi trepetajo prod blago-slovom tvojim, 0 trobojoica atoveoskal Ti nas druzl, blast in unem;tj vte brez izjeme stanu in miiljenja, da ©dosevljeno vskliknomo: Naprej, moj rod! Naprej, zeatava Blare ( OabrWek. . Ljubljana. — Presr6ai pozdrav zbranim ro-doljabnim gospem in deklotom. Ziveli vsi cbrani goatje. Viljemina Franko, Ljubljana. — Zasteva naia, katero daoes blagoslovljate kljubu vaem oviram naaprotnikov, go-tori glaaoo, da so naie ideje zmagovalne; 00a avc-dofl, da ntorejo ptiti easi, ko nam boda sijalo mil ejse solace. Bog in treaa jutiaika t Iran Hribar. Ljubljana.— V duliu z Vami zdruzoni zolimo Vara, Vaii zsstavi i naiomu oapredku lepie bodocnoati i neizprosno stojlo okoli nove zastavo Vale in araaga Vaaa jo zagotovljena. Zifoli! Gori-dani f Ljubijaui. L j u b I j a n a. — Pod novo uistavo ruzcvitaj so druJuo domovini » Wagor. t vili v*i udeloionoi 1 M8lo*enski Narod*. Ljubljana. — Zaatava, katero blagofrfav> Ijate danet» bode naj Vam predhodoica pri taeh Va-aib poJjetjih za blagor naroda. Sokol. To I m to. — K 8Y«6inosti razviija VaSo na-rodno zaataro pozdraTljaoio Vas brat^ki in klicSmo: Ne udajto aa I Naprej! Tolmioaka Citaloica. T 01 m i 0. — rrazaovftje v duhu sloresen dan, kliCe sfojim eobratoui: 2ivio! Bralno druitro v Tolroiuu. T r a t — PozdratljaTa novo alovooako zastavo iz area globiiie Sloveoeem na elavo! ZtnagoalaT Ka-liater, Joaip Straus. Btoketovci in drugi gostje to telegrame po-zdravljatt a naTduienimi iivio! Prott peti uri je bil banket konean in goati so se raiili; a wt je bil vedao dobro obiskaa od Ijuditva, kt je ielelo vidett novo zaataror dokler je ni predsednik odpeljal okolo proli ieatt un, da bi ne naatala prevelika gnjeCa KONCEBT je bi! krason in je trpel od 8. ure do pozoo ˇ noL; ati popt* moramo odlofiti xa. prihodojo atevilko. Politidni razgled. Na god sv. Cirila in Metoda v petek 5. t. m. izvedeli smo iz dunajskega nradnega lista, da Njegova vzviSenost Sisinij baron Pretts, na-mestnik Nj. Vel. presvitlega cesarja za Trst in Primofje, je v milosti odp«§6en iz stojc dose* danje sloibe, postavljen t stalni pokoj in po-klican kot dosmrtni ud v gosposko zbornico. Vsi das«>picti so edinih misli, sa to se je zgo-di!o radi politike, katero je baron Pretis vodil v Primorji, in da stvari se kaj premenijo. Ne-kateri mislijo, da ?rimorje se priklopi Kranj-skemu in da skopni namestnik bo v Ljnbljani; drugi pa drogafie. Todi namestnik v Gorenji Avstriji Weber je stopil v stalni pokoj in na njegovo mesto pride Merveldt iz Slezije. Kdo pride v Trst, ni §e gotovo. Na Ceikem so dobili Mladocehi tadi v me-stilt in trgih mnogo sedezev za dezelni zbor. Na Kranjskem so bile volitve ve5inom v smislu osrednega voliloega odbora; 2e v Lubljani seje Domade in razne vestiL Imenovanja. Okrajoi kom!Bar Alojzij Fabiani toienovan je c. k. namestniatvenim tajnikom. — C. g. Andrej Meaar, upravitt-lj iupnije Smarijske, po-atal je vikar (a nulla parocbo dependena) na Livku. — Peter Medvesdek, ufiifcelj y Opntjem Selu, preaeli ae kot tak na Vugerako pii Gorici. Novi 0. k. okrajni glavar aa okolioo go-niko vitez B 0 • i z 10 pride v torek 16. t. m. y Go-rico ter prevzame ae tiiti dao opravila svojega urada. Po viaro, kar nam je anano 0 tern cesarakemu urad' niku, klifiemo tnu; Dobro doael t Slovesno blagoslovljenje druatvene zastavo podporuega drustva je mnogo atalo; a naSli ao so tudi dobrotniki, ki ao po avoje pripomogli, da ae pokrijejo obilm BtroSki, in gotovi bdjo, da doaedanjiut dobrotnikom ae pridruzi Se maraikaterl. Do adaj ao nam naznanjeni naalednji darovi: g.fina Karolioa L. 3 gl.; Neimenoran dobrotoik 5 gl.; Pranjo Ferfila 5 gl.. g.Cni M. h\ A. Sb. 10 gl.; monaignor Andrej Maruaifi 3 gl; Josip PrinLi6 2 gl,; V. Kumar 4 gl.; Josip Ivaniid Q gl. Ilvala preirfiua viem dobrotnikom I Slavnost ,Slovenikega bralaega in podpor-nega diufitva" v Gorici" izvrSila sc jc preteklo uo-deljo na vae Btrani hvalevredno in bo morebiti zaSe-tek boljsih odooaajev za Slovonoe v goraskem meatu in ob .iieji. Sloveaci ao jaano pokazali, da utojijo ue-otnahljivo na patriotiomh avitnjskih tleh, da apoitu-jejo postave in da znajo mirni biti vkljubu mnogo* itranskomu izzivanju, zanidovanju in ialjenju od na-aprotne atrani, da nj)hova narodna aavcat ni naaprotna ni patnjuti&icmu cutu,ni poatavnoBti, ampak da Slo-vunci znajo v kraani edinoiti dru^itt vae to pogoje kulturnega sHvljenja. Naiproti ao napravili naSi na-sprotniki tak ftjaako, da ga no vejo kam dejati. Ko bo ao nafti razbajali od alavooatnega koncerta, oakalt ao jih nekateri italijanflki neporednezi po coatah ter bo jim zviigali, giorili, zabayljali »u ao jib oelo na-padli, tako da je morala polie.ja pbiedi vmea ter za-preti nekatere ncmirne2e in neporedneie. Jaano aeje tukaj pokaaalo, na kateri atruni ao vanemirovaloi, m meatno atarasiuatvo bo zanaprej vedelo, komu je treba pridigati mir, ko se bo balo izgredor. Med oaebami. ki ao zaprte radi no6mh nemirov in napadov, je tudi mestni pi»ar Tomina, kar jako nepriifltoo osvetljuje naS poloi»j. Tudi nekt prodaja-Uc v lekarci Cristofoletti-jevi priScl je iz enakega uzroka pod kljuc. ^vizgalcem dajal je aoamenje om Seppenhofer, ki pifie v atacuni Venuttjevi v KaStelp naaproti Moschctu. Sre«a» da je bilo tisto noo mnogo policije raspoatavljone, ki je na avoje o5i videla, kaj fa kako se je godilo. Na&i Ijudje, napadenci, so ao mirno drzait ter 6akali, da jim je priftla polieija na pomo6. Napad je bil pod kosarno, kjer bo priili na-sprctniki od dveh nasprotnih itranij ter aajeli Slovenes v sredo. Mcatnemn 2upantt prede valed takega vedenja meatnib omiknnoev in priporedujejo 89 mar-aikatere rt-6i 0 prihodnoati mestnega zupana, meat-nega iUrcaiustva, meatne godbe in drngih 6initeljev, ki uplivajo na javno Jivljenje v meatu. Zagrizenost nekaterih naaib soprebivalcev goriikega tneata kaie se tndi v poroiilib, katera objavljajo o nasi alavnosti. Med tem ko vsi pravioo- in reaniooljubi hvalijo in povzdigujejo naio slavnoat radi patrfjotienega doha in iarednega roda, opiaujejo jo neki zagrizenci kot ni-Cevo, kot fijaiko, ki ne atoji v nobeui kleti — Pav-letiJSevi. Ti?a5ki list je oolo piaal, da amo vozili dm-2ice v kosib na slavnoatni proator. S tako zagrizc-noetjo in lazojivostjo ai naai naaprotniki ne pridobe apoStoTanja. Vae draga^e pise ^ofitea Goridan stare korenike g. D. ˇ lia»u JfEco M Litorale.« Ta goapod priznava vae dobro, kar je bilo pri wceui alavnosti, in ne zamoWuje italijanskim hujakacem, kar jim gre. Iz mnogih apri6eTanj vemo, da poStenjaki med Itah-jaui in Nemci mislijo vsi kakor g. D. .Sloveoako bralno in podporuo druStvo » Gorici* in Slovene! aploh morejo biti torej popolnoma zadovoljni B alaT-nostjo preteklo nedeljc Mestni upliv na okolioo ai vedno najbolji. To 6pri6oje dogodek v Solkanu, kjer bo poseatniku Lenasai-ju, ki baje Slovence po aixaai gleda, poma-sali hi§o in mu tudi pretili. Ako so to nail Ijudjo atorili, moramo jih odloino grajali in svariti, naj no hodiib po kulturo * mcato, kateremu je ne oataja. Co v Gorici Slovencu hiso pomaiejo, se nekateri neporednezi krokolajo; Ce be pomaio hiSa n***™ Italiianu, te«e ta k okrajnemu glavaratvu, Tako jo •toril tudi g. Lenaasi* kakor pravuo. Sicer pa at do-voyojemo tadi $. Lwaisi-ja pmUt naj ne daja po- voda neredom, ker pregovor pravi: „Kdor iSCe, nejde." 0 priliki letosnjega vojaskega nabora devalo ae je ime Lenassijevo v zvezo z nekimi dogodki, ki so za-devali Solkance. Zato je treba previdnoati na eni in drugi strani. Veteranska godba nastopila je prvi6 javnc na piaznik av. B. T. pri proeeaiji ua KoBtaujeviei in poznejc pri uekem konceitu v K. vrtu. Oba krata obnesla se je dobro,. a najbolje preteklo nedeljo, ko jo Bo.lolovala pri alavnosti podpornega druStva. Valed tega povabili so jo tukajSnji 0. k. oficirji, da jim bo Hviraia pri veselioi, katero priredijo po navadi dm-gib let prihodnjo soboto 13, t. m. popolndne in na veoer na streli§5i v Panovou. Pri oficirji!* dobivajo ao vahiln tudi za meiCanske ljndi, Nasledoji dao, to jo prihodnjo uedeljo 14. t m,, svirala bo pa vete-ranska godba „Pti ogerski kronl* ob 8. zvefier. Ker bo to prav oimi dan po lepi ilavnoitl, katero into imeli goriJki Slovenci v onih proatorlh in z ono godbo, bilo bf pafi lepo, da bi ae seilo mnogo nalih ljudfj b konoertu, da bi tako v duhu in v prifazai druibi obbajali osmino blagoslovljenja drufitvene zaitave. Iz vojaskib, veteranakTb in orugih patrijotiColh krogov menda tie bo maujkalo goatov, Pokaiimo, da v Go* rid an smemo veseliti narodno in — afitrtysko. Poaltvl se od Gorioe v soboto ali nedeljo g. Teodor Doliak, novo imenovani avatovalec define sodnije v Tritu. Posloval je preoej dolgo v na< iem meatu kot drlavnega pravdnika namestnik in aka-zat se vedno jako marljivega in veitnega uradnika. Gospod Doliak je njeeak rnjokega dejielnega poilanca in iupana aolkanskega Matije in sin ovkdaniega poslanoa ? Frankobrodu J0 • I pa D0 li j ak a. Naj* boljka nasa voiila ga spremljajo v novo uluibo. 0. k. gorilkl glmnoalj je sklanil lolsko lato v sredo 10. julij*. Iz iolskega poroCila poinamamo, da 1 podetka i. 1-ta je bilo sprejetih 490 uCtncov, mod lotom 10 doili 4, vseh je bilo torej vpisanlh 433, ali med letont jib je izatopilo 47 Id ostalo do koneo lata samo 380; priv«tint je bil I, U meite goriikega je bilo 07 uccnoov, is deiiele gorlike 308, iz Ti»'4 in okoliee 17, is Istre 14, sKraojikega 17, iz Stnjerske 8, s Koroikega 6, Is Nizio AvstrQe 19 itd. Po narodnosti je bilo vpisanih Slovenoev 195, Italijanov 166, Nemccv 54(?); po verl katollkov 369, protestantov 6, zidov 19. Prvi red s odliko Je dobllo 39 ufienouv, prvi red 230, izpit jib bo pooavljalo 54, drugi in tretji red jih je dobilo 66, neltpraianth 5. Sprejemni izpiti za I. razred bodo 15. in 16. julija ter 16. in 17. septembra. Solsko poroSilo ima sasta-vek prof. Simzig a 0 uepraviloih oblikab goriskih (Soleoismi nella parlata gorisiana). Bolnega ravna* tclja Pantko-ja naniestoval je promsor Josip Culot. Poverjenice iennke goriske poddruintce sv. Cirila in Metoda ao vjudno naproSene, naj blagovole poalati iztirjane doneske poddruLuiiut blagajnici gospej Mariji Kancler v Gorici, uliea BoBohetto. Drevored nameravajo zasaditi iz Gorioe do sredi aelkanske ceste. Cesta ae primerno raziiri, tako da bo na strani setaliaSo za pesce, V ta namen po-trosi driavni erar 2000 gld., eaaebniki zloeijo 1000 gld. in kolikor b<> ie treba v zaloibo vseh stroskov, piaia pa mesto. Aviso. Doe 19. julija 1889. bode pri c. kr. vo-jaekem preskrbovalnem magacinu v Goriei javna pis-mena ponudbena obravnava za zagotovljenje potrobSdin sa seno, slamo za tteljo, alamo za postelje, za drva in premog za postajo Gorica, potem za slamo za postelje in drva za postajo Gradiiko za oas od dao 1. septembia 1889. do konoa avguuta 1890. Natandneji pogoji in ponudbeni fnrmulari se lah-ko ogledajo aledujt dau od 8. do 12. ure dopohtdne pri vojaikem preskrbovalnem magacinu v Gorici. Tu leze tudi za zakupno obravnavo priprailjeni zvezki o pogojth in se dobe iavodt teb zvezkov (na zeljo tudi po po«ti) proti plafiilu 4 kr. sa polo. Obsirmji razglasi izlSH so v flOjaervatore Tries-tino", v „Tageuposti, (v Graci) in v 'Slovenskem Na-rodu, (v Ljubljani) t mesect jliji. Vojaika uprava poklada posebno vaSnost, da ae zel6udezetetegazagotovlj — jrewwM nhem-jni -*"-*- ' pwto-sat« ~..... - - — . toiifrai dm* F«brik-D«pot 6. HeM-¦eiero; (K. «. K. HoCrf.) Zariek. Mattoc wtgak^ad, Brief« kostea io kr. Porter Seiden-Greaadines, ?^,:1JZL ben) OS km Ok 9. 985 f. Met. (ia 18 Qua].) - vmwdet robevweive petto- trad xellftci dma Pabrik-Dtopot ft. Hea-aeberg (K. a. K. HoflieO- Ziriefc. Bloater wagekend. Sri^f* kaateft io kr. Porta. Kaznanilo. Podpisani naznaiija slavnemu obimstvu, da odpre 18. t. m. Jiram v nlici Via della Croce St. 11. Prodajal bode domada ripavska Tina in kraaki teran aa debelo, iu sicer od 5U litror naprej. Slavnemu obiinsttn se priporoLoj<; poaeatnik v Riierobergu. VfakoYretne tiak »vina aa tUvae tloven* | ake obointke urade, kakor tudi rataovrttea ; papir in vse drttge pitoe potfebtelne prodajt po xniianib eenak JOSIP PALLKU, trgovee a kajfgainl ia a papirjem ter tlakav v Gorici, aa TraTBika, h. fit 0. i # C. kr. priv. zavarovaluo druStvo AVSTRIJSKI ,FENIKS' M DVNAJI vstanovljeno leta I860, z garaaeijgko glavoieo iex 12.000.000 gld. a. v. z&varuje prcti pJ <5ilu spodobnih premij proti Skodi proTzroLeoi po poL%ru in streli (tudi d\* ni ognjena) in vsakorotna zavarovanja do?oljena, prejema tudi zavarovaoja na 2ivljenje. ykode jc izplacalo drustvo, od kar se je veta-novilo do 31. decembra 1888, 6ez 65.000.000 gold. a. ˇ. Glavni zastop v Gorici, Nuiiflka ulica, his. it 3. IMineralna, naravna voda. *«Poa ianABumu. ««rfwaatixx^ SLOVO. Od Tseh zoanccv in prijateljev, od katerih so oitem mogel oaebno poalovit?, poslavljam bo jaTnim potom ter ae priporoeum ojih nadaljui prijaznosti in naklonjenjsti. Po nakjjudbi smo h,}\ zadnji6 prezali to po»lanico. " -'' V ZADRU, 1. julija 1889. JAJXEIZ: KLOBOVS, c._k. vojaski knrat. V VBEH TBAFIKAH. 'Hairna zaloga /a .l^tro-Og^r»!to: OTrO KANIT& * Com, I. 8to»s im Himmel, Dunnj. Hitra in gotova pomo6 Briiflliiflziiniiliiia«i!i Najbolj^i in Rnjdelavniii pripomofek xa v^drievanje zdravjn, z» r-i;6nij« in z» ihto sokor, kakor tudi 'cr»' in ta puspeSemujo dobrega probftTljunjtt j« u*o povsud ohranjenje znani in priljubljoni i«* ,.dr* Rosa-e zivljeoslii balzam Izdelan U nnjboljfilh zdrnvili. zftllSf; joko »krbno, upliva dobro pri v»eh toiavflh v probavljan}i, vvlnsti ptj alabero tekii, ielodt'nom fcrff, kislom vtbuhovanji, krvnem natoku, hemurojiilah itd. Vilod to uvojo prei*. vrtine dolavnosti jo po»tal lo-ta balznm gotovo in utrjono ljud»ko donate zdravilo. Velika tteklenica atantt 1 gld., mala 50 kr. Tisorre priznalnih ptHoni jo nu rozpolugo. SVARILO! Da se izngnak prevail, opozarjam to, da jo nab* stekleuics dr. Hosn-e hihnmi, odino lo po uteni pra-iluo prirejenega, v moder karton zavita in da ima na straut nap:H: „Or. Rosa-o zdrariini balssam is le* kame „pri firnem orlu" B. Fragnerja, Prtga 205- 3, r nemSCini, 2e3Lini, mailjarifiini in francoifiini, ter da na proeelji ima natisnjeao mojo zakoniio zayarorauo Tar»treno znaniko. Pravi dr. Rosa-e zivljeiiski balzam dobi »e namo t g1»»nej zalogi 'B. FRAGKER-ja, lekarua „pri crnem orlu", Praga, at. 206-3. V Oorici prilekarjih: 0. CRISTOFOLETTI, A. pi. OIRONJOLI, R. KCkNER, J. K. P0NT05I Vte vecje lekarne v Avatro-Ogerakej lmajo salogo tega iivljenakega balasvma. T»« se tudi dobi s tisoii zabvttnih pisem priznano; Pra§ko> oloware aaazllo zoper bwle, rane ia viietje vsake vrate. Rabi se, Le se ienam prea un»mejo, zaptrajo alt atrdija ko otroka odstavljajo; pri oteklinab vsake Trite; pri crtu t prstu in pri zanohtnici; ce «i kdo roko ali aogo svije; pn raorskej mrtvi kosti, zoper reTinatifae Otekline, kronicno anetje ˇ kolaaib, rokah in ledjih, zoper odpete raaa na nogah in na raakem delu telesa aplob, pri rratnej oteklini. Vse bute, oteklinb in utrdine rzdravi t kratkem; fe se gnoji, iztleJe ten res gnoj ter r kratkem oxdravi. T ikatliieah po 25 5n 35 kr. SVARILO! Ker se Ptaiko unirerzalno mazilo od reL stranij peaareja, opozarjant, da ga le jaz pra- Tilno zdelujeai. Piistno je sa- _ .„___________________"ao, ce i»ajo rumane ikat- ljice, t ka^erik ie nasi to, nauk, kako je rabitt, na ro-deSeztt paplrji. tiskan * devetih jezikih, in Je so sarite ˇ STatlomoder karton, ki ima nsdaajeno Taratreoo zoamko. PalfSBI 90 nllA Sknieno in po mnorih poskusih BUMm M gJW. kot aajzaoealjiTejieeredatfOaaa-Bo, odstiant naglnhost, in po njem se dobi popolno ze sgnbljen sluh. 1 steklenica 1 gld. Magne knjige po isti eeni kot v I^abljani, prodaja v Gorici v SemeniSkih ulicah it 10. M»nm « *towm wwlaik; J|. MOBS® ~ WuiiMi&TtiskvB* ? Gone*. JOŽEF CULOT Furlanska vina, lastni pridelek #raa pa 12 gM. hekt* — bela po 13 gld. hekte oddaja v posodah ae izpod 56 litrov. SEBOFBIED GIKONCOU * Šempetra Vili* Beltj.