ANGELJČEK
otrokom prijatelj, učitelj in voditelj.
(Friloga Vrtcu.) Št. 8.             Ljubljana, dnč i. avgusta 1898.       VI. tečaj.
Prvo sv. obhajilo
10. Sv. maša.
1 lej, jaz stojim pred vratmi srca in trkam; pri njem ostanem, ki posluša moj glas in mi odpre." Te mile besede sv. pisma veljajo tebi, srečni otrok, ki se pripravljaš za prvo sveto obhajilo. Zveličar sam ti jih govori. S svojo milostjo hoče priti v tvoje srce in je napolniti s svojo ljubez-nijo. Kako čisto mora biti tvoje srce, kako po-božna čutila je morajo navdajati! Pravo srčno kesanje nad svojimi grehi pa boš občutil pri sveti maši, in tukaj dobiš tudi vse druge pripomočke, da si posvetiš srce. —
1. Sv. Lenard Porto -Mavriški si je vselej pri sv. maši predstavljal, da spremlja Zveličarja na goro Kalvarijo in da je pričujoč pri njegovi krvavi daritvi na križu. Obledel je, težko dihal in jokal; bilo mu je, kakor bi videl Zveličarja umirati.  Tako je delal, ker
114
je vedel, da se daritev Jezusa Kristusa na križu nepre-nehoma ponavlja z daritvijo sv. maše. Na križu je Jezus Kristus svojo kri prelil, svoje življenje je daroval ne-beškemu Očetu. Ta dar je bil več vreden kot ves svet; ncbcškemu Očetu je bil toliko všeč, da je radi njega pripravljcn odpustiti vse grehe, ki so bili storjeni od greha prvih starišev do sedaj. in ki bodo kdaj še storjeni.
Pri sv. maši se godi ravno to, kar se je godilo na križu. Jezus Kristus kaže svojemu nebeškemu Očetu z žeblji prebodene roke in noge, daruje vnovič samega sebe in prosi, naj bo nebeški Oče milostljiv in usmiljen njim, ki so navzoči pri sv. maši, in naj da njim in vsem ljudem milost, da bi pobožno in sveto živeli. — Slo-vesno se opravlja sedaj sv. maša, zlasti kadar mašniku strežejo tudi drugi duhovniki, ali kadar škof sami s škofovo kapo na glavi in s škofovo palico v roki pristopijo k oltarju, da opravijo daritev nove zaveze. Prvikrat pa se je opravila ta daritev na gori Kalvariji. Oltar je bil sv. križ. Skofova kapa je bila Zveličarju trnjeva krona. Prstan, ki ga imajo škof, je bil žebelj, ki je prebodel roko Jezusu. Mašni plašč je bila kri, ki je tekla Jezusu pri bičanju in ki se je potem strdila. Skofova palica je bila sulica, ki mu je pa niso podali v roko, ampak v srce. In kot duhovna-strežnika sta bila žalostna Mati božja in sv. apostol Janez. Z besedo ,,Dopolnjeno je" je izrekel Jezus Kristus, da je zaradi te daritve nebeški Oče pripravljen odpustiti vse grehe in nakloniti vse potrebne milosti.
2. Presveto opravilo je sveta maša. Ali si se pa tega, ljubi otrok, tudi vedno zavedal ? Ali si se pač dovolj spoštljivo in pobožno obnašal v cerkvi?
Sv. Martina, škofa turonskega, so videli često tresočega se, kadar je stopil v kako cerkev. Na vpra-šanje, zakaj se tako trese, je odgovoril: ,,Kako naj se ne tresem in trepetam, če pomislim, da stojim v cerkvi pred najvišjim veličanstvom, pred Bogom, svojim so-dnikom?" Spominjaj se tega, ljubi otrok, kadar stopiš v cerkev! — Nekateri svetniki so videli množice an-geljev, ki pri sveti maši kleče pri oltarju in molijo Jezusa, pričujočega pod podoboma kruha in vina. Ta Zveličar pride pri prvem sv. obhajilu k tebi.  Moli ga
115
sedaj prav goreče, ko se pripravljaš za ta presveti čas. Z najveejo pobožnostjo bodi pri sv. daritvi in varuj se .zlasti govorjenja ali šepetanja.
Neki dijak v Parizu je pri sv. maši klečal poleg mladega princa Kondeja. Princ ga začne vpraševati raznih stvarij. Dijak mu iz začetka noče ničesar od-govoriti, slednjič pa reče: ,,Odpustite, presvetli, nas so učili, da moramo v cerkvi moliti, ne pa šepetati." Tudi tebe, ljubi otrok, tako učd. Ali se pa tudi vedno po tem ravnaš?
3. Druga cerkvena zapoved nam zapoveduje, da moramo biti vsako nedeljo in vsak praznik spodobno in pobožno pri sv. maši. Zaradi velikih milostij, ki jih dobivamo pri tej s\r. daritvi, pa moramo skrbeti, da se tudi, kadar nam je le mogoče, v delavnikih udeležimo sv. maše. Srečna je vaša hiša, ljubi otrok, ako gred6 tudi v delavnikih vsi k sv. maši, katerim je le mogoče. Ako pa tega do sedaj pri vas ni, pa bodi ti apostol v domači hiši in pojdi sam zlasti sedaj, ko se pri-pravljaš za sv. obhajilo, kolikor mogoče vsak dan k sv. maši. Prosi pa tudi stariše, brate in sestre, da gre vsaj danes jeden, jutri drugi k sv. maši. Veliko nebe-škega blagoslova boš s tem pridobil sebi in vsej družini.
Ob majhnem jezeru na Bavarskem je lična cer-kvica, v kateri se daruje vsak dan sv. maša. Vsak dan pa tudi privesla črez jezero sivolas starček, oprt na palico stopi iz čolna in koraka počasi v cerkev. Ne-kega jesenskega večera je bil na jezeru velik vihar; vso noč so se vzdigovali valovi in le proti jutru se je jezero malo pomirilo. Vsakdo je mislil, da v tako slabem vremenu starčka ne bo k sveti maši. Toda po razburkanem jezeru se pripelje čoln; veter vzdiguje sive lase starčku, ki vesla proti cerkvici, da tam po-časti Stvarnika nebes in zemlje in je pri najsvetejši daritvi. — Kako blizu imaš pa ti, otrok, cerkev, kjer se obhaja najsvetejša daritev, in kako lahko prideš do nje!                                           .   .          Al Stroj