O kanalizaciji na Mirju
Obnovitov kanalizaoijskih vodov, ki so spolja-ni pod oosto Mirje in Groharjovo ccsto, jc bila nujiia. Dolavoi IPK to/.d Kunuli/acija so začoli dclati žo srcdi januarja. promct na tcm odscku pa bi naj bil oviran nekako do konca inosoea niaja. Vso kažc, da bo ta rok nokoliko daljsi. Zaplotlo so jo pri vprašanju, kakšnocoslo mora-jo pri Kanalizaoiji narcdili potom, ko bodusvo-jc dolo opravili.
Samo vzpostavitcv v projšnjo stanjo bi bila namroo izguba časa in denarja, saj jc nokjo logično, da nihče ni zaimcrcsirun, da bi gradili zanič ccstc. Mirjc jc bila namroč, prodno so jo popolnoma razkopali. popolnoma zanič. Osna obromonitov jc bila omojona, tako zaradi slabo-ga costišoa kot zaradi krajanov, saj v tcm dolu ni bil prcdvidcn tranzitni promct.
Osna obremenitcv lahko s promotnim zna-kom ostane omcjcna tudi v primcru, oo jo coita dobra. Tako bodo >odaj, ko so so končno lo dogovorili, zamonjali malcrial v oostnom trobu-hu, costišoo utrdili in položili kakovostcn usfait, tako da bo — v primoru obvoza — oosta »pronosla osno obrcmcnitcv |0 ton, sevcda pa najmanj d ton, kot to prodpisujo zakon.
Scvcda pa Kanalizacija ni dolžna graditi od-ličnih eest viški občini. Za to mora poskrboti občinska komunalna skupnost, ki pa sc pred začotkom dcl s Kanalizacijo ni dogovorila o vsoh toh rV-čch, pa (udi o lcm, kdo bo to plačal, ne.       .                                               •
Končni dogovor jo sodaj tak, da bo vsak prispeval nekaj. Komunalna skupnost, SIS za gradnjo cost v Ljubljani in ludi Kanalizacija. In, ko bo troba promet s Tržaško costo preusmcriti na obvozno oosto, si nc bo Ircba razbijati glavo, kako bi najhitrejc urcdili obvozne poti, da bi lahko sprejolo vcs ta promct.
Poleg tega pa jc utrditev cesto Mirjo pomombna tudi zaradi zavarovanja zgodovin-skoga spomcnika - Rimskega zidu. Zaradi neza-dostno utrjcnega cestišča bi lahku vibracija pov-zročila rušenje, kar bi bila nepopravljiva škoda, in tudi sanacija bi stala precej voč/kot bo trcba sedaj odšteti za obnovljeno cestišče. Na Zavodu za raziskavo materialov so namroč occnili vre-dnost del na dva milijona dinarjev.
MOJCA KAUČIČ