Politični ogled. Avstrijske dežele. Da se jezieek na državni vagi nagiblje nn levico, to se kaže najbolj v avstrijski delegaciji; kajti v njej je že večina nemžko liberalne gospode ter je knez Schonburg ji predsednik in dr. pl. Plener je isto tako predsednik v proračunskem odboru. Za potrebe sknpne države terja se letos blizo za 4 milj. več, kakor lani, v celem pa se terja čez 39 milj. Lepi denarji! — Da naša t i s k o v n a postava ni Bog zna, kaj vredna, o tem ni dvoma, ali da jo v sedanjem državnem zboru vzboljšajo, vsaj za toliko, da bode v resnici bolja, kakor je doslej, n& to ne damo veliko. — Govori se, da se snide štajarski deželni zbor in torej tudi drugi, nekaj dni pred božičem, naj odobrijo deželne proračune, vse druge stvari, ki gred6 v področje dež. zborov, odložijo pa se neki na pozneje, na novo leto, ko bode več časa za sklepanje. — Slov. državni poslanci so vpra šali grofa Taaffe, je-li mu znano, da se prepoveduje na Koroškem podružnicam av. Cirila in Metoda obhajati obcne zbore, da-si imajo za tO pravico po svojih pravilih, katera jim je svoje dni vlada potrdila. Svet se vpraša, kaj da bode kje minister odgovoril na to. — Nemški liberalci so znašli pripomoček za to, da vničijo posojilnice slovenske in sicer je taka zveza koroških posojilnic; se ve, da bi njej bili Nemci na čelu in od todi potlej ni več dolga pot do vničenja slov. posojilnic. — Na Kranjskem.je 822 živinčet okuženib. na gobcih in parkljih, in to na 295 kmetijah. Ni se torej pričakovati ondi kmalu živinskih sejmov. — Dež. poslancc za mesta in trge na Notranjskem je do konca te dobe g J. Lenarčič; ,,narodna uapredua stranka" šteje ga med svoje, pa je menda nihce ne zavida zavoljo njega, kajti ie ga sodimo po tem, kakor se je ponujai svojim volilcem, tiči v njetn nekaj politic^nega veternjaka. — Iz Grorice se poroča, da so tamošnji Lahi drzni ter slej kakor prej pisano gledajo na slov. kmeta. Žal, da je ined Lahi tudi veliko rojenih Slovencev, tedaj lahonov. — Po Primorji, izlasti pa po tržaški okolici klatijo se razni agentje, ki ponujajo ljudem raznotero blago pa jim obetajo, da jim ga ne bode treba na enkrat, atnpak polagoma in v malih zneskib. plačevati. Blago pa je slabo in tudi plačilo se tšrja večkrat potem vse ob enem  kratu. Agent jo pač agent in tem huji, če je  krivonos. — Zoper volitev dr. Mat. Laginja pritožuje se laška gospoda z Istre pri visoki vladi na Dunaji in tudi v drž. zboru. No upamo, da zastonj. — Prihodnji teden snide se hrvaški sabor ali dež. zbor v Zagrebu. ali veliko veljave nima ta sabor, ker rad pleše, kakor mu ban Khuen-Hedervary, oziroma ogerska vlada piska, — Nova nadškofa, Vassary za Ostrogonsko, Czaszka za Koločansko škofijo prisežeta v ponedeljek v Budimpešti na ustavo vprieo svitlega cesarja. Ostrogonski nadškof pa bode v letu večkrat in dalje časa v Budimpešti, vselej kedar je ondi svitli cesar in kedar zboruje državni zbor. Tako hoče ogerska vlada. Vunanje države. Prav lahko se izgodi, da se sv. oče Leon XIII., ali če oni ne, vsaj njih nasi^ednik preseli iz Rima v kako drugo mesto. Če kedaj na to pride, bode to velika nesreča za večno mesto; z ozirom na koristi sv. katoliške cerkve pa upamo, da tega ne bode treba. — Na nmirovnem shodu" v Rimu je prišlo skorej do pretepov med gospodo, ki se ga je vdeležila in taka gospoda bi potlej naj odpravila vojske? — Predsednik italijanske vlade, pl. Rudini je v Milanu zatrjeval, da se drži njegova vlada trdno vseh postav, ki so sedaj v veljavi in pa zvezi z Avstrijo in Nemčijo, kajti le-te je treba, ako se naj vzdrži mir v Evropi. Da je njemu s tem resnica, to je že mogoče, toda kako hoče framasonom zavezati grabljive roke in zamašiti nesramna usta? — Možje francoske republike so se zopet spravili ter ima vsled tega sedanje ministerstvo zopet mir pred radikalci, ali pa za dolgo? Ni verjetno, kajti fraacosko ljudstvo želi si spremembe, bodi že potlej taka ali drugacnja. •— V mestu Lille so volili v drž. zbor prekucuha Lafarque in pride na ravnost iz ječe sedaj v drž. zbor. To so ti pač čudne razmere, kjer je to mogoče! — Pri angleškem ministerstvu ima veliko besedo lord Salisbury in on zatrjuje, da ,.sedaj ni najniaiijšega oblaoka na političnem obzorji, ki bi bil nevaren miru v Eviopi". Po njegovih mislib. neki ni časa sedaj za vojske. — Na Nemškem so so socijalisti t j. delalci, ki delajo po svoje na to, da se preobrne sedanje druatveno razmerje, se ve, da njim na ljubo — ti so se sedaj razcepili na dvoje, na ,,mlade in stare". Stari jim delajo preveč počasu! — Iz Rusije slišijo se žalostni glaaovi o lakoti, katera se širi neki na mnogih krajih Zato pa je neki vlada djala izvožnjo žita v prepoved. — Ruski minister za vunanje zadeve poda se te dni v Pariz, da potolaži fraucoske ministre ali ka-li. Francozom ni po volji, da je bil minister pri italijanskem kralji. — Da se v Rumuniji nekaj piete, kar sedanjim ministrom ni po volji, to je resnica ali kaj ? To se ni še izvedelo. — Iz Belega grada se poroča, da je na večih krajih po Sr b i ji nastala vratna davica ter so vsled tega skorej povsod zaprli ljudske šole. — Turčija je postala prav nezaupljiva ter kliče svoje vojake na meje, posebno proti Crni gori. — V Kairu, velikem mestu v Afriki, je bila te dni naša cesarica Elizabeta a prišla je rincognito" t. j. ni hotela, da bi jo pozdravljali kakor cesarico. — Menelik, neguš ali vladar a b esi n j sk i, kuja se nasproti Italijanom ter noče teb. podpžrati. Prav je to od njega! — V južni Ameriki vre sila hudo po republikah, posebno v brazilijanski in pa v chilenski. V občh še je mogoče ohraniti mir samo — na bajonetib. Noč in. dan so torej vojaki po konci, na ulicab v nekaterib mestih. Tak je ,,žegen" republike!