UREDNIŠTVO IN UPRAVA : Videm, Via Vitt. Veneto, 32 Tel. 33-46 — Poštni predal (Casella postale) Videni 186.	—
Poštni čekovni račun (Conto corr. post.): Videm, št. 24/7418.
SLOVENCEV
NAROČNINA :
Za Italijo: polletna 300 lir — letna 500 lir — Za inozemstvo: polletna 600 lir — letna 1000 lir — Oglasi po dogovoru.
Posamezna številka 25 lir
Leto XII. — Štev. 1 (231)
UDINE, 16. - 31. JANUARJA 1961
Izhaja vsakih 15 dni
Ljudsko štetje - censimento
leta 1961
Vsakih deset let je v Italiji splošno ljudsko štetje (censimento), ki prinaša, koliko je ljudi v vsaki občini in v posameznih frakcijah, koliko ljudi se je rodilo, kakšno projesijo imajo ljudje, kako je zemlja razdeljena, koliko kmetov ima po pol hektarja, koliko po hektar in tako naprej zemlje. Pri štetju zbirajo tudi podatke, koliko ljudi zna pisati, v kakšne šole so hodili in koliko je uradnikov v posamezni občini. Takrat tudi nabirajo podatke, koliko je samostojnih kmetov, koliko mezzadrov, koliko afiituantov, koliko bracciantov. Potrebni so državi tudi podatki, koliko živine redijo ljudje, kakšne hiše imajo, ali imajo vodovod, ali stranišče itd.
Marsikakšen naših ljudi bo rekel, kaj me briga censimento, naj pišejo, kakor se jim zdi, jaz nimam od tega nobene koristi.
Pa ni tako. v cenzimentu lahko napišejo, da smo pri nas sami dobri kmetje in še ne vem kaj, pa se lahko obrišemo za susidie in fonde za montanjo in cono depresso. Dostikrat so pri nas napačno zbrali podatke pri ljudskem štetju.
Zadnje ljudsko štetje je bilo 4. in 5. novembra 1951. Prav gotovo bo novo štetje v letošnjem letu 1961. Podatke zbrane na ljudskem štetju l. 1951 v Centralnem statističnem institutu v Rimu so urejevali in preračunavali šest let in jih šele 1957 objavili v debelih zvezkih. Mi v »Matajurju« smo takrat vred tremi leti priobčili glavne podatke o desetih slovenskih občinah Purlanskc Sloienijc.
Italija je v svojih rednih štetjih zmeraj navedla tudi, koliko je ljudi, ki so druge narodnosti, ki govorijo jezik, drugačen od italijanskega, kot svoj materini jezik.
Tako so nas šteli Furlanske Slovence kot Slovence l. 1901, 1911, 1921. Nato je prišel fašizem, ki ni hotel ničesar slišati ne o Slovencih, ne o Nemcih in ne o Francozih v Italiji. Leta 1921 so zadnjič kon-statirali javno, koliko nas je furlanskih Slovencev. Fašisti so imeli zadnjič cenzi-mento v svojih rokah leta 1936. Takrat Slovencev niso javno šteli, pač pa so iz Kirna ukazali, naj občine skrivaj prešte-jejo, koliko nas je furlanskih Slovencev in seveda tudi drugih narodnosti v Italiji.
Prvo ljudsko štetje je napravila italijanska nova, nefašistična vlada, ki pa se je držala fašističnih principov, da drugih, neitalijanskih narodov v Italiji ne bo štela, leta 1951.
Zahtevamo od nove demokratične Italije, da vključi v ljudsko štetje l. 1961 tu-
di izjave o narodnosti in sicer kakšne narodnosti so državljani in ne, kakšen je njihov občevalni jezik (lingua d'uso). Slovenec, ki živi v Vidmu med Italijani in je zato njegov občevalni jezik italijanski, je še zmeraj Slovenec, kakor tisti na pr. iz Gornjega Mersina, kjer so sami Slovenci.
Naj odpade med drugimi tudi ta sled nedemokratičnega fašističnega režima, naj Italija 16 let po vojni vpelje kot druge evropske demokratične države tudi ljudsko štetje po narodnosti.
Torej podatkov o narodnosti sploh ni bilo v zadnjem ljudskem štetju, toda tudi drugi podatki, ki so navedeni, dišijo po birokraciji. L. 1951 so našteli v desetih čisto slovenskih občinah Furlanske Slovenije od 1.609 aktivno zaposlenih odraslih oseb 6.708 kmetov. L. 1951 ni bilo pri nas 6.708 kmetov, ker ni toliko kmetij pri nas, na katerih bi mogli, živeti samo kmetje. Pač pa je bilo polno ljudi kmečkega stanu, ki so delali v emigraciji, interni po
Italiji in v tujini, toda ne kmečko delo. V desetih preteklih letih je najmanj petkrat toliko ljudi šlo med emigrante kot rudarji, zidarji, jabriški delavci.' Nima prav nobenega smisla, da vse te naše periodične emigrante štejejo za kmete, ko pa nimajo s kmetijstvom nobenega opravka, kvečjemu da pridejo za Božične praznike domov do pomladi jest domač krompir in klobase.
Tudi ženske so napačno kategorizirali. V slovenskih občinah naj bi bilo zaposlenih v domačem gospodinjstvu od 10 leta pa do visoke starosti 5.292 žensk. Tudi ta številka ne drži, ker toliko žensk ni po naših domovih, ampak so zaposlene kot dikle ali fabriške delavke po italijanskih, švicarskih in drugih mestih Zahodne Evrope.
Oglašamo se že sedaj, ko je še zgodaj, da ne bodo oblasti našle izgovor, da niso vedele. Zdaj je čas, da centralne oblasti vključijo v števne pole Uidi podatke o narodnosti. Naše občinske oblasti pa opozarjamo, naj ne uganjajo birokratizma in naj nam napišejo tisti poklic, ki ga res opravljamo in ne poklic našega kmečkega porekla. Kmetovanje smo že pred desetimi leti morali opustiti, ako smo hoteli živeti.
MOTIV IZ TIFANE V BENEŠKI SLO VENIJI ■ il ei itili i i i i i i.i i i,i i i i 111 t i 11111 iiii im i iii i i ri i.m i.i i iii i iii i iiiiiii n i ■ i i i 11 i i 11 i:i i ■ i t lil ■ ■ ■ ■ 11 m i m i ■ i ■ 1111 ■
i n n m 11 n n mn i n n i n n i n 1111 n i n m n m n n 11 mn lin n m i n 11 m khi' umnimi imun i ih i11111,1:1
Kam naj gremo?
Interesament
Slovencev
za usodo v Italiji
Do zda j smo slišali pri nas v videmski provinci samo glasove, kako je škoda, da odhajajo ljudje s hribov, kako je žalostno, da je vsako leto več praznih hiš po hribovskih vaseh in kako je škoda za državo, da bodo, Karnija, Val Cellina, Beneška Slovenija in druge hribovske doline brez ljudi, brez hribovcev, ki so bili svoje čase dobri vojaki, alpini in podobne stvari.
če gremo vprašat po vrsti vse naše ljudi, tiste ki ostanejo in tiste ki gredo delat v emigracijo, zaki ne ostanejo doma, te samo po strani pogledajo in jezno rečejo: »Ostanite vi, če hočete, prostora vam dosti pustimo. Kdo naj pa se muči za prazen Ion. Imam otroke in nočem, da bi se še oni zastonj tako krvavo mučili. Vsaka še tako mičkena ravnica je boljša od največje grive, vsaka plača v tovarni, boljša od zbiranja soldov od masla, od kantijerjev di lavoro, od prodajanja sena in drugega«.
Zdaj pa prihajajo še drugi, profesorji z univerz in stari politiki, ki dajejo prav hribovcem, ko odhajajo s hribov : »Pravijo, če hribovec, montanaro ne zasluži dovolj, da bi lahko živel, ima čisto prav, če gre proč«.
V Italiji ugotavljajo uradne statistike centralnega statističnega urada v Rimu, da je od enega ljudskega štetja do
*ililililllllilililil-l!lililililllllililililililililiiililiiiiiiiiii!i:iiiilil)lililil:lililllililii;iililililiiiiiiiii|i|iiiiiiii<|ii;i!|ii!lilil!lii!it|ili|ilili|:iiiiiiii|iiii!|:||iiii:i:iiiiiiii|i|iiiini|i|||i •	V
Boj za nas program v novem
letu
drugega manj ljudi, ki žive od 100 do 900 metrov višine. Vse sili v ranino in kraje k morju.
Bivši italijanski predsednik Einaudi tudi realistično gleda na vprašanje hribov in piše, da ni nobene škode, če gre velik del hribovcev v nižine. Ljudje po hribih poscčcjc boške, k-.e morajo imeti pašnike in travnike, da lahko živijo. Pridejo hude ure in odnašajo zemljo v ravnino, kjer povodnji nanesejo prod ali pa reke preplavijo vsa polja.
Univerzitetni profesor Diego De Castro, ki je bil v Trstu italijanski svetovalec pri zavezniški upravi piše, da je odhod hribovcev v ravnine »sentimentalno vzeto boleča stvar, ekonomsko pa koristna«.
Pri nas furlanskih Slovencih je zapuščanje naših hribovskih krajev še kompliciranno, Drugod po Italiji hodijo ljudje iz hribov v ravnine, iz vasi v mesta. Kam naj pa gremo mi? Saj nimamo kam iti ! Ali naj gremo v Čedad, od koder že odhajajo Cividalesi sami,ker nimajo kaj delati. Ali naj gremo v Videm? Videm tudi nima posebne industrije in ni velik. Niti za okolne Furlane ni tam prostora. Nekateri naši emigranti niso brez solda in so precej prišparali. Nekateri kupujejo zemljo tu blizu v ravnini, drugi pa še čakajo, samo doma ne mara nobeden nič investirati.
Vsi ekonomski ražoni kažejo, da je treba iti s hribov proč. Takšne so pamer ti naši ljudje kot vsi hribovski kmetje po svetu. Vprašanje je: Kam? O tem bomo še vsi razmišljali. O tem bomo še pisali v našem listu. Samo prenagliti se ne smemo !
Kako jugoslovanska javnost, še posebno pa slovenska, sledi razvoju odnosov med Slovenci v Italiji in Italijani in kako se interesira za usodo slovenskih jezikovnih skupin v zamejstvu, pričata dva članka, na katera smo naleteli v zadnjem času v slovenskem tisku, prvi Mitje Ribičiča pod naslovom »Kršitev sprejetih načel« (v »Delu«, 11. decembra) in drugi izpod peresa dr. Janka Jerija pod naslovom »Napredek in disonance« (v »Naših razgledih« 24. decembra). Mitja Ribičič ugotavlja, da so nekateri ukrepi upravnih in sodnih oblastev proti Slovencem v očitnem nasprotju ne samo s pojmovanjem manjšinskega vprašanja Jugoslovanov, temveč tudi z zbliževanjem med Jugoslavijo in Italijo, ki je dovedlo tudi do obiska državnega tajnika za zunanje zadeve Koče Popoviča v Rimu. Predsednik Miha, Marinko je izjavil italijanskim parlamentarcem, naj manjšina postane most med obema državama. Manjšina ni nikakor nujno zlo, piše Ribičič, obogatitev, ki zaradi kulture, tradicij in tudi zvez s svojim matičnim narodom oplaja družbeno politično gospodarsko in kulturno življenje v svoji državi. Po teh načelih ureja Jugoslavija odnose med manjšinami in državo; sprejeli sta jih tudi obe delegaciji (jugoslovanska in italijanska) pred razgovori v Rimu. Moralni in ne samo juridični aspekt manjšinskega problema je dal u-pravičeno upanje, da se bo tudi izven področja tržaškega memoranduma na Goriškem in zlasti v Benečiji začelo novo obdobje sodobnih enakopravnih odnosov in kulturne rasti Slovencev. Čeprav v celotnem sklopu rimskih razgovorov manjšinska problematika ni zavzela odločilnega mesta, je bila vendar prvič po osvoboditvi obravnava kot faktor zbli-
ževanja, kot činitelj, ki lahko prispeva k dvostranskim sporazumom na ostalih področjih. V tem okviru je bila izražena pripravljenost, da se zadovoljivo in hitro prično reševati odprti manjšinski problemi.
Prav med tem pričakovanjem nečesa novega, pozitivnega, in prelomnega, so toliko bolj neprijetno odjeknili štirje pojavi s področja odnosov med Slovenci in javnimi oblastmi v Italiji: 1. prepoved dvojezičnih napisov v Doberdobu; 2. prepoved uporaDe slovenskega jezika na seji tržaškega pokrajinskega sveta; 3. prepoved uporabe slovenskega jezika pred tržaškim sodiščem im 4. pismo tržaškega vladnega komisarja proti priznanju jugoslovanskih diplom, da ne govorimo o stanju Slovencev v videmski pokrajini, katerim sploh niso priznane najosnovnejše človečanske pravice. Ti štirje ukrepi so povzročili globoko prepadenost in proteste manjšine pa tudi jugoslovanske javnosti ugotavlja pisec.
Dr. Janko Jeri maglaša, kako položaj slovenske narodnostne skupine v Italiji zaostaja za, napredkom v jugoslovansko-italijanskih odnosih na drugih področjih
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiDitiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiKiiiiici'i'iii m 1111111111 m 1:1 iti 111111 minili 1.11 rnini 1 mm
Mnogim našim ljudem se ne dopadejo Volitve. Mi jih prav dobro razumemo, da jim pritlisk z leve in desne, od raznih Partitov ni prav. Vidijo, da politika, kakor je sedaj v naših komunih in provinci, nikamor ne pripelje in vendar morajo voliti iz neumnega in neopravičenega strahu tako, da ostane vse pri starem.
V novem letu 1961 volitev skoraj gotovo ne bo. Administrativne volitve v ko-hiune in province smo opravili za štiri leta. Ni verjetno, da bi imeli politične volitve v parlament in senat. Edino kakšni prav izredni zunanje , politični dogodki bi znali pripeljati do krize vla-he in do razpisa volitev v nov parlament.
Za politični program, ki smo se zanj borili na občinskih in provincialnih volitvah pa se moramo še naprej zavzema-ti in zanj pridobivati pristaše. Napredne kleje nam morajo biti vsak dan pred °emi, vsak dan moramo zanje pridobiva-
ti
svoje prijatelje in znance.
Država in provinca nočeta direktno reševati problemov ekonomske depresije v Furlanski Sloveniji. Povsod moramo v javnosti, ustno in pismeno poudarjati, da mora država intervenirati direktno z ekonomskimi ukrepi, da se s krediti ustvari industrija v naših krajih.
Zdaj vemo, da je v Furlanski Sloveniji že nekaj tisoč glasov, brez emigrantov ki hočejo, da se sedanje ekonomsko stanje spremeni.
Vsi Furlani in Slovenci v videmski provinci pa, hočejo, da bi bila ustanovljena dežela (regione Furlani ja-Julij;ska Krajina) s posebnim statutom s posebnimi ekonomskimi pravicami in z jezikovnimi ter kulturnimi pravicami Furlanske Slovenije in Furlanije. Skozi vso novo leto 1961 se bomo morali boriti za to točko programa in se združevati ter najti skupne točke programa za deželno avtonomijo z vsemi strankami, ki so za avtonomistični program.
Kau pri Podbonescu. Ta vas, ki leži visoko v bregu, nima vodovoda, čeravno plačujejo visoke »dajatve«. Prošnje ljudi nalete vedno na gluha ušesa.
Perche tanto mistero sui bilanci comunali?
Un Comune realmente democratico — un Comune cioè che non tollera discriminazioni politiche — dovrebbe usare lo stesso trattamento verso tutti i cittadini, qualunque sia la loro idea politica o la loro jede religiosa. Cosa succede invece in certi Comuni del Friuli Orientale retti da uomini che, per ironia del destino, hanno sul risvolto della giacca uno scudo col motto «Libertas»?
Qualche settimana ja, un cittadino si recava in uno di questi Municipi chiedendo in visione il bilancio consuntivo del Comune. Quel cittadino che, tra l’altro, paga regolarmente le tasse — aveva il diritto di chiederlo ed il Municipio aveva il dovere di darglielo. Gli ju risposto di jote la sua brava domanda in carta da bollo ed inoltrarla a chi di dovere che — bontà Sua — avrebbe deciso. Morale della ja-vola: con la scusa dar.", formalità burocratica, il bilancio è rimasto «top secretv nell’archivio comunale. Tutto questo perchè il richiedente non è in odore di santità.... democristiana nelle sfere dirigenti locali.
E la democrazia, dove la mettiamo? Ed il diritto del contribuente di sapere come e dove sono stati impiegati i suoi soldi? Una cosa è certa: quel utop secret» autorizza non poche illazioni.
\
k //M/A/ '■» * •
Pomagajmo našemu paezanu
Tele dni smo culi zlo žalostno zgodbo. katjere protagonist je naš paezan Mario iMakorič iz Prosnida. Ceglih ni še tekaj star, provàua že pouno Ijet grenko življenje, zapuščen anu bolan. Pred ljeti se je par djelu pone-sreču anu zatuò je ostù invalid, ne-kapàn za djelo, saj muora hoditi s palicami. Ker ga »cantiere di lavoro«, par katjerem je djelu anu se po-nesreéu, ni asikuròu, ne lovi nobedne-ga penzjona, mu dajejo le 1.500 lir na mjesac »sussidia«.
Kako naj živi ubogi mož s 50 lirami na dan? Njegà mati, stara ženica, ki bi bla še onà bizunjozna pomoči, hodi oku dobrih judi prosit, da se moreta prežiiviti s sinom. Pomagajmo jima! Za usako najmanjšo pomuoč nam bo hvaležen. Ne smijemo pustiti, da bi naš paezan živu u tekaj težkih kondizionah.
Naš giornal bo odperu sotoskricijon za pomagat Mariu Makoriču. Prostovoljne prispevke (offerte) pošljite na našo redakcijo u Vidmu, Via Vittorio Veneto, 32, ali pa naravnost na indi-ric: Mario Makorič, PROSSENICCO (Posta Taipana). Vsem darovalcem se že vnaprej najtopleje zahvaljujemo.
Sovodnje
Na zadnjem komunskem konseju so sestavil votivno komisijo (commissione e-lettorale), komitat E.C.A. (Ente Comunale di Assistenza), potardil tarifo za »dazio« in »supercontribuzioni«.
Volivmo komisijo sestavljajo: Ivan Pagon, Marcello Blazutič, kavalir Jožef Trinko in Clelio Hvalica; suplenti pa so: Peter Bemjak, Jožef Azzolini, Ivan Mašera in Daniel Kromac.
V komitatu E.C A. so bli izvoljeni : Don Ferruccio Geretti - fajmošter iz Trenutna, don Pasquale Guyon - fajmošter iz Matajurja, don Antonio Modonutti - fajmošter iz Sovodenj, Mario Cendon in Ivan Kudrič.
Predno so zaključil konsej so še določil katjerim familijam bojo dal pakete, ki jih je poslala v komun za uboge »Cassa di Risparmio« iz Čedada.
Marija Cendon prejšnji tjedan ni mje-la sreče, kar je dajala živini futar. Dno telè jo je cabnilo glih v glavo in zavoj tega so jo muorli pejat v čedadski špitau, kjer se bo zdravila tri tjedne, zaki ima hudo rano na glavi. Njeni vaščani ji želijo, da bi preča ozdravila.
niiliniii imuni Minul imi i iii m i inumili i miiiiiiiiiiiiiiiiM minm■ min
Tipana v Krnahtski dolini
Prebivalstvo (popolazione) našega komuna se je v tjem zadnjem ljetu zmanjšalo za 19 duš. Dne 31. decembra 1959 nas jet bluò še 1842 istega dne 1960 pa samo še 1823. Ne samo emigracija, kot je tuo posjerode v vaseh naše Slovenj-ščine, padcu prebivalstva je krivo tud majhno število rojstev, ki je nimar kon-seguenca emigracije. Lani se je v ejelem komunu rodilo samo 11 otrok, umrlo je pa 15 oseb, zatuò, kakor vidimo, par nas ni naravnega prirastka (več jih umrje kot se jih rodi), povarh tega pa je šlo na juško za nimar še 18 ljudi.
Platišče
Culi smo pravit, da bojo še ljetos postroji!, oziroma zgradil nov most, na Nadiži, ki veže Breginj z našo vasjo. Mje-šana italijansko - jugoslovanska komišjon bo na prihodnji riunioni v Vidmu diskutirala o tej reči. Za našo vas bo novi muost življenskega pomena, zaki takuò ne bomo več izolirani. Po sedanjem muos-tu se ne more voziti z avtomobili, zaki je nagobarno, da se podre, potem pa bo preko njega sigurno velik trafik. Ni izključeno da bojo postavili še avtobusno linijo, ki bo vezala Neme-Tipana-Breginj-Kobarid, tuo so centri, ki ležijo u deset-kilometerskem obmejnem pasu (fascia di frontiera). Dosti bi pomagalo, da bi se tuo čimprej uresničilo, da bi se interesa-li možje, ki donàs vodijo naš komun.
Prapotno
Prejšnji tjedan se je na pobudo provincialnega inšpektorja za agricoltuio začel kors za vinogradnike (viticoltori) m vinarje. V ta kors se je upisalo 30 na.,-h mož iz vinorodnih krajev, vodi ga pa dr. Angelo Angeli, funkcionar od inšpektorata za agrikolturo. Ta šuola, ki bo use skupaj trajala 120 ur, je finansirana od ministrstva za delo in. socialno skrbstvo.
Špjetar Slovenov
Ze pred nekaj ljeti so napravil prod-žet za gradnjo nove srednje šuole (scuola media) v Spjetru, tele dni pa je poš-ju regionalni proveditorat iz Trsta našemu šindiku spo:očilo, da je bil aprovan parvi lot djela za, 45 milijonov lir. Celotni stroški bojo znašal 87 milijonov lir. Sadà je srednja šuola v lokalih inštituta in je zlo na tesnem, zaki pride vsako lje-to več novih učencev študirat v Spje-tar.
Črni Vrh
še pred pustom se bosta ženila Lama Cenčič - Uikac po domače in Primo čer-net - Rožu. Mlademu paru želimo pouno sreče in zadovoljstva v zakonskem stanu.
Tuo bojo v teli zimi že šeste ženitke v naši vasi.
Ob koncu leta 1960 smo odprli anagraf-sko knjigo in izračunali koliko nas je. Ugotovili smo, da sel je v teku enega leta število prebivalstva v našem komunu zmanjšalo za 44 oseb. Pred enim letom nas je bilo rezidentnih še 2990, danes pa samo 2946. Ta padec prebivalstva pa ne smemo pripisovati, kakor bomo takoj videli, malemu številu rojstev, ker teh je bilo kar precej, če upoštevamo, da je zelo malo moških pri hiši, ampak veliki emigraciji. Čeprav govori statistika, da šteje naš komun 2946 duš, nas vseeno ni toliko. Nihče ne ve koliko nas je, kajti nešteti so že leta in leta v emigraciji, a rezidenco imajo še vedno v Reziji. In tistih ko liko je, ki pridejo domov okoli božiča za en teden? Tudi teh ni v komunu in vendi.r so šteti. Lahko rečemo, da naš komun n’.ma več kot 1500 prebivalcev, ki žive lalno doma.
V letu 1960 se je v našem komunu rodilo 47 otrok (27 dečkov in 20 deklic), umrlo je 37 oseb (25 moških in 12 žensk), v komun je prišlo 41 ljudi, emigriralo pa jih je kar 95.
Iz teh podatov vidimo, da ima naš komun naravni prirastek za 10 duš, kar je pozitivno, pekoča rana pa je emigracija. Ljudsko štetje iz leta 1921 je pokazalo, da je komun Rezija štel 4671 prebivalcev, danes, po 40 letih, pa komaj 2946. Padec je zelo velik in zato nas skrbi kaj bo v prihodnjih letih. Emigracija se širi kot nalezljiva bolezen, vsako leto odhaja večje število ljudi v svet. Fantje in dekleta,
ki odidejo v tujino na delo, se tam poročajo in si tudi tam postavijo novo ognjišče, domače pa ugaša s smrtjo staršev. Nešteto hiš, posebno v Učji in zakotnih zaselkih, že razpada in preko razvalin se razrašča grmovje. To je žalostna, a realna slika, ne samo Rezjanske doline, ampak še marsikatere druge vasi naše siromašne in teptane Beneške Slovenije,
______________________Učja_______________________
Tud ljetos par nas zlo čujemo zimo. Že pred novim ljetom te zapadlo desti snega	anu itako	smo	ostali odrjezani za
nekaj	dni od sveta.	Komaj so	očistili
ejesto	anu smo	si fornni malo	viveri e
iz doline, an spet te padlo dosti snega Itako te se že štjerikrat ponovilo anu tuo še to nje konca, pred nami marnò še dougo zimo, zaki naša vas na leži zlo visoko anu zaprta med gorami. Zgleda, de bomo ves ta čas več ali manj izolani, zaki pot ne ledena anu zasnežena. Avtobus ne more v vas anu itako še kamjo-ni anu druga vozila. Najbulj težko te zavoj	trasporta	živil	zaki naša	butiga
na njema depozita več kot za desat dni.
Brdo m Terski dolini
Komaj smo stopnili to u to nove ljeto anu že ve muoramo senjati smartno nesrečo, ke ne točala 20 ljetnega djeluca Umberta Marano iz Sedigle. Sin e se pe-
Srednje
Sv. Lenart Slovenov
Tam v jeseni se je po useh naših vaseh dosti govorilo, da bojo v Sv. Lenartu zgradil strokovno šuolo (šuola profesjo-nal). Usak je ču rad to noticijo, zaki 'na tajšna šuola bi zarjes korla v našem komunu. Donàs ni več ku je bluò ankrat, da so šli judje kar brez mešterja po svje-tu in so ušafali usednò djelo. V današjih cajtih uzamejo na djelo samo tajšne, ki imajo kajšen meštir, tajšne, ki so v kajšnem djelu spezializirani. Naši judje, ki hodijo v emigracijo so največ nekvalificirani djeluci in zatuò muorajo djelat narbuj tarda djela, po minjerah. Par tajšnih djelih so sevjede slabo plačani, povarh tega si pa še nakopajo boljezen-silikozo, Da se tuò ne bo več dogajalo, je zarjes potrjebna šuola, v katjeri bi se naši puobi in čečč naučil kajšnega meštir j a. Nekaj puobu iz naših vasi se že uči za marangona al’ zidarja v Spjetru, a tuò še ni zadost, šuola bi korla v našem komunu, saj imamo pouno puobu in čeč, ki ne vjedò kam iti se učit, zaki špjetar je predaleč in tud prostora ni za vse.
O tjem se je dosti govorilo pred mjes-ci, a sadà je vse tiho. Nova komunska adiministracija naj bi malo premislila o tjem saj tuo je njen kompit. Na komun se ne gre samo za kuhat nimar tiste reči,
trjeba je ljudem dat tud kaj novega in potrjebnega, zaki če bomo šli takuò naprej bomo zaostali še za Afriko, če komun njema soudu, naj naredi doug (debito), saj takuò djelamo posjerode; Napoli Rim, Benetke in druga mesta imajo desetine milijard dougà in se ne bojijo ga še delat, zaki tuò kar kor nardit se muora nardit, da judje gredo s progresom naprej.
Nekatjere naše vasi, kot usi vjemò, so zlo zaostale in žive v zarjes usmiljenja urjednem stanju. Zadost je, da. pogledamo na uboge judi iz Pikona in Cemice, ki žive visoko v brjegu in njemajo niti ejeste, da bi jih povezavala z dolino. In Jagnjed? Ta ima ejesto, a kajšno, de se buoh usmil!
Na vsako vižo se troštamo, de bojo novi komunski adiministratorji kaj več nar-dil kot prejšnji. Sèvjede njih compit ni lahàk, zaki je posjerode pouno potrjeb in ne vjedò kje bi zdravit rane. Ta parve naj bi paršle na vrsto vasi v brjegu, potlè djela u vaseh dol za krajem in takuò naprej. Use se bo dalo postroj it, le malo dobre volje bi korlo od strani tistih, ki imajo bruzdò od komuna v rokah. Naj dodamo tud, da kor pustit ambiejoni personal ob kraju in se lotit rjevnega djela v interes judi celega komuna.
Predvideva se, da se bo koncem tega mjesca al’ u začetku febrarja riunlu komunski konsèj za aprovati »bilancio preventivo« za ljeto 1961 anu za nominati nou komitat od E.C.A.
Na tjem konseju se bojo diskutirale še dvje »interpellanze«, ki jih je zarjes tòu konsilir od opozicije prežent in drugi. Dna »interpellanza« to je ta, ke na riguarda ejesto u Brezjah anu to, ke na peje iz tipajskega mosta u Krnahto anu Viskoršu; druga »interpellanza« na ri guarda uprašanje »tasse fameje«.
Cjesta, ke na vodi u Brezje, na je zarjes u slabem stanju, že 15 ljet njeso po njej posuli lopate pjeska, to je jama par jai. ; ali pa no se vidijo rebra. Brezje so vas, ke na je zlo škomuda, ven vesječena od ejeste prinčipal, brez autobusne zveze, parpuščena sama sebi. Tle to mà u parvi vrsti šobit sistemati ejesto anu, če to more, naj autobus peje do vasi almankuj trikrat po tjedne. Brježenji no plačujejo ’dnako visoke »tasse« kot težje, ke ne majò dosti več komoditadi.
Anu cjesta od tipajskega mosta, inda-vant pruot Viskorši anu Kmahti na je
zlo slaba. Autobus, ki po njej vozi duak-rat podne, ima velike težave anu ospo-dar te linije o če beti parmuoran ustaviti to linijo, če no ne bojo ejest pokomo-daii.
Kako no morejo beti ejeste u dobrem stanju, če to nje Stradina? Naše ejeste so zlo strme (ripide) anu kar pada dež, uòda na teče po njih u potokih anu odnaša s sabo pjesak. Zavoj tega bi muora štradin spraot’ posuti jame. Komun o muore prevedati za to rječ, o njema mer-kati če so ali njeso soutje u kasi, ejeste so rječ fondamental za žvilup usakega komuna, če komun o njema, naj štat pride na pruot’.
Anu glede plačevanje »tasse« fameje nekèj to ne gre u našem komunu. Judje ne hodamjajo anu proteštuvajo, zaki njeso ekvilibrane na bazi redita posameznih famej. So nekatere fameje ke no plačaio zlo malo, čeglih no majò dan redit do-bar anu so fameje, ke no majò redit mi-zer anu no muorejo plačati zlo visokò taso famejo. Tle par teli reči ne bi smjelo beti »parzialità« anu simpatij personal, tasuvat bi muorli na bazi redita usake fameje.
Viskorša v Krnahtski dolini. Pred 15. leti je bila še največja vas v Beneški Sloveniji, saj je štela nad 1000 prebivalcev, danes pa jiih ima komaj 300.
jòu z motocikleto v Njivico, kjer e mòu morozo, na zadnjem sedežu pa e bi še njegà paezan 21 ljetni Dominik Treppo. Na; dnjem svoltu e zgubu kontrolo nad motocikleto anu oba sta padla po tleh. Marano e so nazbiu glavo anu e zavoj te teške feride umar šobit potem, ko so ga parpeljali v špitau, njegov paezan pa bo ozdravu v dveh tjednih, zak’ e mòu samo nekaj prak po muzi anu koljenih.
Prejšnji tjedan se je v tjem ljetu par-vikrat riuniu komunski konsèj, da je v parvi vrsti izvoliu komisije kot so tista od E.C.A., volivna, za edilizijo in komisijo za revizijo računov (Commissione dei revisori dei conti). V komisijo E.C,A. so bli izvoljeni : Celledoni Francesco, Gabriči Eugenio, Celledoni Adolfo, Rojatti Ubaldo in Lombardo Luigi. V tjem komitatu ni niti ednegà Slovenja iz gorskih vasi, čeglih ti raprežentajo več kot adnò tretjino judi našega komuna.
Za revizorje računov (revisori dei conti) so bli imenovani teli: Petrič Mario in Grimaz Franc oba iz Raven (Canal di Grivò) in Perabò Ivo iz Raščaha.
Pruot koncu tega mjesca se bo konsèj Se ekrat riuniu da bo aprovù proračun
za Ijetošnjo ljeto (bilancio preventivo).
Zlo je pretresla vso našo okuolico novica, da je umrù zavoj srčne paralize 63 ljetni kmet Giobatta Skubla iz zaselka Turkov. Mož je šu po opravilih v Fojdo, na ejesti mu je paršlo slabo in je preča umrù. Poklical so komunskega, mjediha, da bi mu pomagu, a ta je muoru konšta-tirati samo smart zavoj srčne paralize.
Emigracija - neozdravljiva rana
V 40. letih je število prebivalstva v komunu Rezija padlo na 35%
Namesto kostanjev sadimo domače lešnike!
Kmečko posestvo v brij egih ne sme in ne more biti, kot pred dvajseti leti, zadostno za sebe samo, autosufficiente, ker imajo ljudje sedaj takšne potrebe, ki jih jim posestvo ne more dati. Nekdaj so jedli po hribih, in sicer ne samo pri nas, temveč po vsej Italiji, samo takšne stvari, ki so jih doma pridelali. Zdaj pa je-nio od domačih pridelkov le bolj malo: Nekaj krompirja, sirka, prav malo zelenjave, nekaj graha (fižola) in zelo malo domačega sadja, zelo malo repe, zelja in korenja. Vse drugo pa jemo od blaga, ki ga dobimo od zunaj : Ves riž in pašto ki jih jemo, toliko šalše iz škatel, razne margarine in druge masti, sladkor, razne mortadele in salame itd. še kruh, ki ga ■vsak dan jemo, je kupljen v pekami ali T>a je iz moke, ki jo kupujemo v botegi.
Konkurenca njiv v ravnini je tako velika, da mi ne zmoremo konkurirati s Furlani v ravnini kaj šele z drugimi kmeti iz Lombardije, Piemonta in drugih provinc. Le poglejmo, koliko sirka da en-;, naša njiva in koliko v Furlaniji; naših pinol je za polovico manj in so polovica manjše. Pri nas se izplača saditi te krompir, ki je dosti boljši kot furlanski. In tudi dosti več krompirja rodi nar ša prodna, kamenita zemja kot furlanska,. Od žita pridelamo pri nas le slamo, ker ni zemlja ne gnojena in ne dobra.
Kostanji so bolni za dvema boleznima: Za boleznijo črnila (tinte) in za boleznijo raka na skorji. Obsojeni so na smrt. Pa tudi če ne bi bili kostanji bolni, ne bi bilo več dobička z njimi, ker je kostanj, burico težko prodati, ker je ljudje po Furlaniji in drugod ne marajo več dosti jesti.
SADIMO TISTO, KAR NE RABI DOSTI DELA
Nastane vprašanje, kaj bi bilo treba pri nas saditi, koltivirati, ker se ne splača sejati žita in saditi drugih pridelkov, ki v ravnini bolje ratajo? Težko se je za kaj odločiti, ker je treba v brije-gih vse več delati, ker stane vsaka obdelava v hribu dražje kot v ravnini. V hribu je težje orati in pripeljati gnoj, v strmini je težje kopati kot v ravnini, vsako stvar je treba prinesti od daleč. V hribih je sedaj še manj delovne sile kot v ravnini, ker so vsi, ki le nekaj morejo delati, odšli v tujino, v emigracijo.
■ Izbrati bi torej morali namesto kostanjev in drugih pridelkov ka j takega za kar si ni treba dosti martrati, ni treba dosti delati. Drugod po italijanskih gričih, bri-
jegih in hribih so nasadili lešnike, domar če cepljene, nocciole. Pri nas raste vse polno lešnikov po senožetih in tudi po gozdovih, kjer smo jih preveč izsekali. Zato bo rastel pri nas tudi domači cepljeni lešnik, ki ni tako občutljiv. Domači lešnik raste prav tako kot divji, najraje na višini od 300 do 500 in 600 metrov kot divji. Domači lešnik bi rastel tudi na vseh terenih, kjer je rastel naš kostanj.
Z lešniki se ni treba dosti mučiti, ker ne zahtevajo nobene velike obdelave. Bolje je, da ga vsako leto, kadar koli, malo ob-kopamo. To je vse.
Še nekaj je dobro pri domačih lešnikih. Niso občutljivi za razne insekte, in jih ni treba škropiti z raznimi prahi in tekočinami kot moramo to delati pri sadju.
Domači lešniki pokrijejo zemljo s svojimi vejami in koreninami, da ne more dež odprati vode.
Lešnika ne smemo saditi preveč na suhi zemlji. Pri nas v naših dolinah m grapah imamo polno sveže zemlje, ki ni toliko suha.
Mnogo sadijo domače lešnike v Liguriji, Toskani in Emiliji. Pa tudi v Južni
Italiji ga imajo precej. Tam pazijo, da ga ne sadijo preveč na južni strani, kjer je sonce premočno.
čeravno raste iešnik bolj na površini, je bolje izkopati zemljo 80-85 cm globoko. Lahko ga sadimo pomladi in na jesen in sicer je najbolje če je grm od grma oddaljen po 5 do 6 metrov. Najbolje je vzeti sadike iz drevesnice (vivaio), da dobi korenine in lahko začne hitro rasti. Najboljša vrsta lešnikov je »Gentile di Mon-dovi«, ki je najbolj primerna za italijanske prilike in razmere. Daje najboljša jedrca za čokoladno in sploh slaščičarsko industrijo (dolciarie).
Grmov ne smemo pustiti preveč gostih, le 6 do 7 vej.
Dober nasad lešnikov da po sedmem letu od 10 do 15 kvintalov lešnikov na hektar.
Lešniki bi bili torej za našo Furlansko Slovenijo dober vir dohodkov. Pridelovanje ne stane dosti in tudi ni treba imeti nobenih posebnih delavcev. Na vsak način pa bi zelo dobro nadomestil kostanj, ki je propadel in tudi v trgovini ne gre več.
ululili un iniin i iiii.miiiiimii ni ■iiiiiiiii mi m i n n n 11111 m 1111111 in iiiiiiiii n in.iiiimi iiiiiiiiMniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Prstan - simbol večnosti
Prstan ima posebno obliko : nima ne začetka ne konca, v razmerjih je popoln in je bil tako simbol večnosti, če prištejemo še preprosti način, kako ga nosimo, si lahko pojasnimo priljubljenost tega okrasa, ki je star kot civilizacija.
Indijskega boga Bramo so na slikah u-podabljali s prstanom v roki. če je v starem Egiptu ali Perziji vladar podaril prstan, je to pomenilo podelitev največje oblasti, Gyges, lidijski kralj v 7. stol. pr. n. št., je po pripovedki imel prstan, s pomočjo katerega je lahko postal neviden.
Prstan pa ni le priljubljen okras in prijateljsko ali ljubavno darilo, ampak je tudi oznaka lastnika in njegovega ranga.
Pečatni prstan, s katerim so potrjali podpis, so poznali že v starem Rimu in Atenah. Gospodarjev pečatni prstan je prešel v dedičevo last kot simbol oblasti. V starem Rimu so nosili zlate prstane le senatorji, v dobi cesarstva pa vsi, ki so bili rojeni kot svobodni državljani.
Beneški dož je vsako leto poročil svoje mesto z morjem. Na razkošni ladji »Bucintoro« je plul preko lagune in vrgel v morje zlat prstan. Ladji je sledilo nešteto
gondol. Nihče ni branil potapljačem, da ne bi poskakali v morje za prstanom. Baje so nekajkrat imeli srečo.
V dobi renesanse so zlatarji izdelovali široke prstane, na katerih je tičala pod okrasjem dobro zaprta škatlica. V njej so hranili sredstva, ki so nasprotniku vzela razum ali ga umorila. Prstan je imel majhen trn, ki je neopazno ranil kožo in prenesel smrtonosno vsebino škatlice na žrtev. Ta strup je seveda lahko uporabil tudi nosilec prstana, da se je rešil iz brezupnega položaja v smrt. t
ENA IZ RANJKE AVSTRIJE
Polkovnik je ponoči kontroliral stražo.
»Stoj, kdo je?«
»Osel!« je zavpil polkovnik.
»Passiert!«
Polkovnik je stopil k stražarju in ga nahrulil : »Zakaj si vpil Jedo je’, če si me poznal?«
Vojak: »Oprostite, pokorno javljam, spoznal sem vas šele, ko ste se predstavili.«
mi il i ni iiiiiiiii 11 luminili 11 iiiiiiiiiii ii i<i um m i m um iiiiiiiii ij m rumu milini m i n n in 111 m in nun 1111 ■iiiiiiiiiiiiiiiiiii i.niii 11 mu n lil II n 11 n iiiiiiiii mirm iinilinn 11 n n >
Iz najnovejše zgodovine Furlanske Slovenije
Dopis listu »Soča« v Gorici dne 26. septembra 1884» 1 -> Zaradi slotvenskih mašnih knjig - panslavist. Pred 76 leti v 16 slovenskih duhovnijah laški duhovniki - Najprej obhajilo potle spoved -spovednik in spovedenec se ne razumeta -duhovski gospodje ne smejo biti politični emisarji - Lahi in učenje slovenščine.
Beneški Slovenci nimajo nikjer pravega zavetja: Niti od deželskega niti od vrhovnega dohovskega oblastva. Mej nižjim duhovstvom se še trudijo nekateri vestno , da bi storili svojo dolžnost. A to jim ni šteto v zaslugo. Neki gospod je na primer v šoli razlagal krščanski nauk tudi v slovenskem jeziku, naročeval svojim slovenskim ovčicam slovenske mašne knjige iz Ljubljane. A kaj se zgodi? Denejo ga v videmsko »Patrio«, da je panslavist! Neki oblastnik mu to očita in pravi: da je treba imeti v šoli več patriotizma - Nato gospod: Uboga Italija, da se tako trese pred slovenskimi ovčicami! Da bi le imeli še drugi take dušne pastirje.
V šestnajstih duhovnijah služijo Lahi! Ali ni slovenskih za to? Zakaj pa služi 8-9 Slovencev v laških duhovnijah? Ali ni najti slovenskih duhovnikov? A zakaj se dovoljuje Slovencem pristop v goriš-ko škofijo, če jih potrebujejo doma v svoji škofiji? Saj je treba vendar najprej zase poskrbeti, a potlej iti pomagat drugim. Zakaj se v videmskem semenišču, ki šteje toliko Slovencev ne uči tudi slovenski jezik, ki bi bil bodočim pastirjem tako potreben.
V M. so ljudje samo prosili: »Ne pošiljajte nam tega gospoda, ki ga ne razumemo«. Zastonj ! - Kaj je bilo potem?
Zgodilo se je, da je laški duhovnik najprej obhajal bolnika. Ko pa so ženico vprašali ali se želi izpovedati, je dela; »sam Bog Vas je poslal!« Ko se je ta primer izvedelo, je rekel oblastnik: »E un cas!« In da bi le bil en sam primer. Ali ni zadosti en sam edini?
V N. je baje oblastnik pravi samosil-nik. Po njegovih mislih ni treba slovenskih duhovnov, ker znajo vsi ljudje -furlanski. Kako to, ali res znajo furlanski tudi stari, ženice, ki ne gredo nič po svetu in otroci? E kaj ko pride k laškemu nuncu kak mož, ki se mu hoče prikupiti, in lomi po furlanski. A nune nato govori okoli: »E san furlan!«
To so žalostni pojavi!
želeti bi bilo, da duhovski gospodje ne bi bili politični emisari, učitelji zve-čcivne toskanščine: marveč apostoli, u-čeniki vere, ki bi vodili ljudstvo in ga učili v domačem jeziku verske resnice.
In če ni slovenskih gospodov, naj se Lahi slovenščine uče! Da ni mogoče, da bi se Lah naučil naščine? Poznam Rimljana, ki govori dobro slovenski! Ce je mogel on, zakaj ti ne Avguštine?
Slovenske duše so vendar toliko vredne, da se za njh dušno zveličanje sme in more naučiti slovenski jezik. Duhovnik naj ostane po besedah in zgledu velikega apostola: »vse vsem«.
Ps. že osemdeset let se višja duhovščina norčuje iz jezika. Njej je vseeno ali duhovniki znajo jezik vernikov ali ne in ali se zaradi svojega neznanja jezika igrajo z zakramenti. To je bila stara praksa laških duhovnikov v Furlanski Sloveniji.
miiii|iiniii!ii|i|i| imunimi mini 11 n ii niiiiiiiiin luiiiiiiinii iiiiiiiii hm i i i i i i i lili 11 n iiiiiiiii iiiii i iiiiiiiiiiiiiiiiiii m
EMIGRANTSKI GLAS
Jesenice na Gorenjskem,
novi del mesta, v katerem stanujejo družine delavcev v jeseniški železarni. To je ena naj večjih železarn v Jugoslaviji. Pred vojno je bilo tu zaposlenih samo kakih 2.000 delavcev, danes pa jih je 9.000. Delavcem, ki so se vozili na delo iz oddaljenih krajev, so zgradili sodobna stanovanja v novih blokih. Gradnja pa še ni končana, v načrtu imajo še dosti stanovanjskih blokov in raznih o-bjektov.
šlo je mimo že nekaj tednov, odkar so naši emigranti doma. Za nami so božični in novoletni prazniki, ko smo najlaže videli, koliko je naših emigrantov doma.
Prav lepo je po naših vaseh, kar sc domači puobi in fantje prišli domov, saj je, kar lepo polgedati, da se na vasi vidijo močne in vesele postave naših moških in ne samo stare babe, dedce in mularijo kot druge mesece v letu.	^
Nekaj manj se nam zdi, da je emigrantov doma, ker so ostali tisti iz švicere samo nekaj dni okoli Božiča in Novega leta in nato pa že hitro odšli, ker imajo na konstrukcijah takšno delo, da ne morejo biti dolog proč, ker je treba konstrukcije končati.
Iz Nemčije so prišli domov za celo zimo, razen tistih, ki imajo v Nemčiji že družine s sabo in bodo kar tam ostali. Največ vidimo zato po vaseh naših nemških emigrantov. Lepo je, da ostanejo toliko časa pozimi tukaj, da ni toliko dolgčas in pa da še bolj spoznajo, kako teče pri nas življenje.
Bolj malo pa je emigrantov iz Francije in Belgije, ker hodijo tja že vsa leta po vojski in so nekateri dobili francosko nacionalnost in tam ostali. Letos se bolj pohvalijo kot lani nad življenjem v Franciji, ker so se ekonomske prilike zboljšale in boljše živijo kot lani.
Emigranti vidijo, kakšne ljudi so izbrali v naše komune, vidijo, da pri nas ni nobenega napredka in da tudi za naprej bolj
slabo kaže.
Naši emigranti se tudi rie bojijo odkrito povedati, kaj pri nas ne velja in kaj je
za nič, ker jim nobeden nič ne more. Kakor kaže ekonomska situacija v Evropi, dobijo naši emigranti prav lahko delo, kjerkoli hočejo. In če bodo sedanje razmere v Evropi tako ostale, se bodo drugo leto še zanje pulili, ker ne bo več v Evropi nobenih delavcev.
Mi smo naših emigrantov tudi zato veseli, ker nam prinesejo in povedo svoje skušnje. Pa še nekaj : Tisti, ki gredo po svetu, se samo čudijo majhnim političnim prilikam pri nas. Smešno se jim zdi, da more nekdo iz Vidma uganjati nacionalizem po naših dolinah in biti proti našim slovenskim ljudem. Naši emigranti med nami so nam kot zdravilo za naše rane.
SBAGLIATI SALVATAGGI
Si credette di salvare la Patria col chiamare il distretto »di S. Pietro al Natisone« anzicchè »degli Slavi« come »Provincia di Udine« anzicchè »del Friuli«, quasicchè gli antichi nomi non suonassero ricordi di antica fedeltà slava e friulana e non equivalessero ad anello di congiunzione alla gran Patria.
(Carlo Podrecca: Slavia ite ra.
Le Vicinie.) pag. 155
L. C.:
W
Življenjske razmere beneških Slovencev
Pri primerjavi kmetskih in nekmetskih družin pa je la slika še pestrejša. Od 81 kmetskih družin jih več kot Polovica (41) ne jč niti enkrat na teden meso, 33 samo 1-krat, 4 2-krat in 2 4-krat ter 1 10-krat. Od nekmetskih družin pa jih 76 nima niti enkrat na teden mesa na mizi., ^1 enkrat, 28 dvakrat, 11 trikrat, 4 štirikrat in 17 pet- ali Večkrat (od teh 1 celo dvakrat na dan).
Glede vina je razlika med kmetskimi in nekmetskimi "družinami manj izrazita kakor v hrdovitih in ravninskih Conah. V gorskem predelu pridelujejo pač manj vina. V 44 kmetskih družinah sploh ne pijejo vina, v 31 družinah Sa pijejo od 1-2 litra tedensko za odraslo osebo (statistika navaja osminke, zaradi lažjega presojanja sem osmin-e Pretvoril v litre in jih primerno zaokrožil), v 12 družicah 3,5 do 4,5 1, v 1 družini 8 do 9 1 in v 1 preko 10 1. Za Cckmetske družine imamo take podatke: 95 družin nič, družin 1 do 2 1, 34 3,5 do 4,5 1, 10 5,5 do 6,5 1, 10 8 do in 1 več kot 10 litrov. Poraba sladkorja pa je v kmet-
skih družinah takale: vil primerih do 100 g tedensko na glavo, v 12 do 200 g, v 19 do 300 g, v 22 do 400 g, v 11 do 500 g in v 6 primerih preko 500 g ; pri nekmetskih družinah pa : 2 do 100 g, 29 do 200 g, 63 do 300 g, 59 do 400 g, 30 do 500 g in 24 preko 500 g.
Majhna je poraba kave: v 20 kmetskih družinah je sploh ne uživajo, v 8 do 25 g mesečno na glavo, v 20 do 50 g, v 15 do 100 g, v 17 do 200 g in v 1 družini do 250 g. Pri nekmetskih družinah je količina nekoliko večja: 16 družin nič, 24 do 25 g, 32 do 50 g, 72 do 100 g, 49 do 200 g, 14 družin pa 250 g in še preko.
Značilno za vso Beneško Slovenijo in za vso Videmsko pokrajino je vprašanje, kolikokrat imajo polento na mizi. Ustrezne podatke so zbrali samo za kmetske družine. Enkrat na dan jedo polento v 40 družinah (skoro 50%), dvakrat v 23 družinah, trikrat v 7 družinah avli družinah nobenkrat. Očitno se je polenta že umaknila drugi hrani.
Anketa je zbrala tudi razne podatke o obleki in obutvi prebivalstva. Ti pa so bolj skromni in se omejujejo samo na suknje, plašče in površnike ter na čevlje.
Tako so ugotovili, da od 81 kmetskih družin 9 ne nabavlja letno niti enega para čevljev za odrasle člane, 11 družin pa kupuje po 1/4 para čevljev na odraslo osebo, 19 družin po 1/2 in 12 po 3/4 para, 17 družin po en par,
11 pa do 2 para na osebo in dve družini več kot 2 para. Za nekmetske družine so ustrezna števila: nič parov 18 družin, 1/4 para 9 družin, 1/2 para 53, 3/4 para 25 družin, po 1 par 56 družin, od 1 do para 35 družin, več kot dva para 6 družin. Iz teh podatkov izhaja, da vsaka sedma kmetska družina kupuje po en par čevljev za vsakega svojega odraslega člana vsaka štiri leta, vsaka četrta družina pa po en par na osebo vsaki dve leti. V pogledu obutve je bila leva gorska cona daleč pod pokrajinskim povprečkom : po tem je odpadlo na eno odraslo osebo povprečno 0,96 para čevljev, torej ne veliko manj kot 1 par, v levi gorski coni pa samo 0,79 para.
Podobno so ugotovili, da v 11 kmetskih družinah nimajo sploh nobenega plašča, površnika ali suknje, v. 3 družinah po 1/3 na odraslega člana, v 13 po 1/2, v 12 pb 3/4 in v 23 po eno suknjo na osebo, od 1 do 2 suknji na osebo je imelo 17 družin, več.kot 2 suknji pa dve družini. Za nekmetske družine bi bila ustrezna števila: nič sukenj 27, 1/4 9, 1/2 40, 3/4 20, 1 57, do 2 45 in več kot 2 suknji 9 družin. Medtem ko je imela vsaka odrasla oseba v celi pokrajini povprečno po 0,74 suknje, je povprečno število za levo gorsko cono samo 0,65, na slabšem v tem pogledu (kakor tudi glede obutve) je samo še desna gorska cona.
KTolrrvlì	h/vl	i	noti
y
Kaj bomo delali tale mesec
Dajajmo živini apna in fosforja
V krajih, ki so bili čez poletje močno prizadeti zaradi moče, kjer travnike in senožeti z apnenimi in fosfornimi gnojili premalo gnoje, v krajih, kjer imajo dosti močvirskega (iz mokrih travnikov) sena in tam, kjer so pridelali premalo sena in bodo zaradi tega pokladali živini dosti slame, preti nevarnost, da bodo breje in visokomolzne krave in mlada doraščajoča živina obolela na kostolomnici. Povzročitelj te bolezni je pomanjkanje apna in fosforja v fuotru.
Prve znake kostolomnice bamo spoznali, če bomo videli, da živali glodajo jasli, da ližejo zid, da pijejo gnojnico in da žre-jo umazano steljo. Kjer take znake v hlevu opazi mo, pričnimo — posebno brejim kravam, ki potrebujejo tudi do 30 dkg apna in fosforja na dan — k fuotru dodajati klajno apno, fosfomokislo apno ali
V nekem strokovnem žomalu za kmetijstvo je strokovnjak za živinorejo povedal deset stvari, ki vplivajo na večjo ali manjšo mlečnost pri kravah. To je naslednje:
1. RASA, ki ji pripada živina. Vsaka rasa ima namreč druga svojstva za produkcijo mleka. Frizijska rasa ima največ mleka, najmanj pa ga imajo krave tistih sort, ki jih uporabljamo predvsem za delo.
2. INDIVIDUALNOST:	krave	ene	in
iste rase imajo lahko različno mlečnost in je v nekaterih primerih razlika že velika.
3. DOBA DOJENJA: Pri posameznih kravah je odvisna produkcija mleka tucu od tega, koliko časa je minilo, odkar se je otelila. V prvem mesecu po otelitvi produkcija mleka polagoma narašča, v naslednjih 6-7 mesecih je nespremenjena, potem pa spet pada in skoro popolnoma preneha pred otelitvijo.
4. STAROST: Tudi od starosti je odvisna mlečnost krav. Od četrtega teleta narašča, do sedmega teleta ostane nespremenjena, pozneje pa se zmanjšuje.
5. ZDRAVJE: Kadar je žival bolna, to vpliva na njeno mlečnost, ki seveda pade.
6. FUOTRANJE : Tudi vpliva tako na kvantiteto kot na kvaliteto mleka. Prime-
i
ren in pravilno doziran fuoter zelo upliva na mlečnost krave.
7. NAČIN MOLŽE : Tudi to je važno za pridobitev večje ali manjše kvantitete mleka pri eni in isti kravi.
8. NADMORSKA VIŠINA prav tako vpliva in ista žival bo dala v različnih vi-
Puljemje perja pri kokoših je neke vrste bolezen. Uržuh temu je neharmonična razdelitev ali pomanjkanje nekaterih mineralnih sostane in vitaminov v fuotru. Te sostance so kalcij, mangan, kobalt in razni vitamini. Zadost je, da prične s puljenjem ena sama kokoš zavoj pomanjkanja tistih sostane. Druge kokoši gredo za njo, čeprav njihov organizem še ne čuti pomanjkanja omenjenih sostane. To gre tako hitro naprej, da človek misli, da je prišla v kokošnjak kakšna nalezljiva bolezen.
Takšnim kokošem dajemo kot prvo zdravilo takšno hrano, ki ima v sebi zadost mineralnih sostane in vitaminov. Ce tega ni, dodajmo hrani jedilno sodo (bicarbonato di sodio), lesni pepel, kredo ali klajno apno, vrh tega pa še nekaj zelenega fuotra (ostanke solate, listje zelnatih glav, zrezano korenje, radič itd.). Dobro je pomešati med vsakdanjo hrano tudi
pa rudninske preparate, ki jih dobimo v vsaki agrariji.
Glavni fuoter z apnom in fosforjem je seno, posebno lucerna in detelja. Kvantiteta apna in fosforja v senu pa je zelo različna in je odvisna od gnojenja z apnenimi in fosfornimi gnojili, od suše in moče čez poletje, od časa košnje in od vremena pri spravilu sena. Slabo gnojenje z apnenimi in fosfornimi gnojili, mokro ali sušno leto, pozna košnja in deževno vreme pri spravilu sena procent apna in fosforja v njem močno zmanjšajo.
šinah tudi različno kvantiteto mleka.
9. Na mlečnost vpliva tudi KLIMA: Vročina in veter jo zmanjšata, zmerna klima pa mlečnost poveča.
10. če kravo mlekarico uporabljamo tudi ZA KMEČKO DELO, potem to vpliva na njeno mlečnost in jo močno zmanjša.
Ce zajci oglodajo drevje
Tam, kjer zapade sneg na visoko, napravijo lahko zajci na sadnem drevju dosti škode. Proti zajcem se priporoča mnogo sredstev, ki pa pomagajo le bolj malo. Edino dobro sredstvo je, da sadovnjak popolnoma ogradimo in če pritiskamo na lovce, da jih postrelijo, če so zajci sadnemu drevju lubad okoli in okoh debla oglodali, potem se lahko prigodi, da se drevo posuši. V tem slučaju moramo drevesu pomagati. Oglodanega mesta ne smemo gladiti, ampak pustiti ga moramo takega, kakršno je. Pač pa ga moramo zamazati a drevesno smolo, če je rana bolj široka, je treba narezati na drevesu nekoliko mladik in te naj se prerežejo v podobi zagozde. Te mladike je treba zariti nato za lubad nad rano. Da to laže napravimo, moramo mladike nekoliko upogniti, čim bolj debelo je oglodano deblo, tem več mladik moramo dati tja. Dobro je, če mladike nato povežemo s spago, da se jih lubje bolj prime. Te mladike napravijo soku nekak mošt iz gornjega drevesnega dela v spodnji in narobe.
malo mleka. Kokoši se bodo odvadile puljenja le počasi, najteže pa tiste, ki so začele posnemati. V nekaterih kokošnjakih se to ponavlja leto za letom. Tam moramo zboljšati hrano že decembra, januarja in februarja. Pozneje si že same kokoši poiščejo boljšo hrano na paši.
Druga grda navada je »kanibalizem« (medsebojna žrenja) pri kokoših, ker primanjkuje njihovemu telesu še živalskih beljakovin (albumine). Zato dodajajmo k fuotru krvno, mesno ali kostno moko. Še boljše pa je spuščati kokoši na prosto.
Puljenje perja in kanibalizem prideta največkrat tam, kjer so kokoši preveč zaprte. Ranice, ki se prikažejo zaradi tega največkrat na hrbtu kokoši je pa treba dobro dizinfetrati s hipermanganom, lizo-lovo raztopino ali drugimi dizinfetanti, da ne pride do infekcije. Dobro jih je tudi potrositi s sulfamidnim ali penicilinskim praškom.
NA POLJU gnojimo in orjemo ter jih pripravljamo za setev. Kjer je potrebno, posipamo z apnom, ki je zelo važno za kisle zemlje. Apno dobro vpliva na razvoj rastlin, posebno stročnic (grah, fižol). Trosimo ga najmanj 6 kvintalov na hektar. Zdaj ko ni na polju drugega dela, popravljajmo poti, čistimo jarke in gradimo, kjer je potrebno. Priden gospodar tudi tak mesec, kakor je januar, najde povsod dosti dela, posebno na tako težavni zemlji, kakor je naša.
NA TRAVNIKU branamo in gnojimo z mešancem, rajši kakor s hlevskim gnojem samim, če nimamo tega, nucajmo umetna (artificialna) gnojila:	superfos-
fat, a ne sam, ampak z mešanico, ki jo naredimo iz 6 stotov superfosfata, 1 stota kalijeve soli in 1,2 stota amonijevega sulfata na hektar.
V VINOGRADU je tale mesec dosti dela. Vinike okopavamo, stare izkopavamo, kopljemo za nove nasade, obrezujemo, pripravljamo in impregniramo kole in kar je še podobnega dela. čim prej vse to naredimo, tem boljše bo za nas. Vinograd mora biti pognojen. Za to nucajmO hlevski gnoj, kateremu dodajamo umetna gnojila, posebno superfosfat.
V SADOVNJAKU kopljemo jame za nove nasade. Podkopavamo gnojila, da počasi razpadajo, kakor na primer hlevski gnoj, superfosfat, kalcijev cianamid itd. če ni hudega mraza, obrezujemo jabla-
Hraste na kokošjih nogah
To bolezen povzroča neka zelo majhna živalca ali pršica in se zanese prav lahko od ene kokoši na drugo. Ko je prišla ta bolezen med kokoši, je najbolje, da se takoj loči bolne od zdravih. Pršice se zatre, če jih uničimo s primernimi preparati, ki jih prodajajo v agrarijah. Dobro je tudi, če namažete kokošim noge z mazavim milom (žajfo), da se skorja omehča, potem dobro umijte z mlačno vodo in nazadnje namažite noge s katranavim špiritom (dva dela katrana v enem delu špirita). Ta postopek ponovite še enkrat čez osem dni. Drogi, na katerih čepijo kokoši, naj se dobro ostržejo in umijejo z vrelim lugom ali pa z vodo, kateri ste dodali nekaj sode. Kokošnjak je treba tudi prebeliti z apnom. Kar odpade pri strganju z drogov poberite in sežgite.
Pri kateri toploti so vina najboljša
Vino sestoji, kakor vemo, iz mnogih sestavin in vsaka izmed njih prihaja do naj več j e veljave pri gotovi stopinji toplote. čeprav so te toplote različne, nas uči stara izkušnja, ki jo potrjujejo najnovejše preiskave strokovnjakov, da je belo vino za okus najboljše, če ima, 11, rdeče pa, če ima 16 stopinj. To je posebno važno za vinsko kupčijo.
Odgovorni urednik: Tedoldi Vojmir
Reg. Videmske sodnije št. 47 Tiska: Tiskarna L. Lucchesi - Gorica
ne in hruške. Strgamo stara debla, da odstranimo skorjo, ki je polna jajčec raznih škodljivcev. Skorjo zažgemo, deblo pa namažemo z 10 do 20 procentno brozgo železne galice in apna. Obrezujemo suhe veje, nagnite dele debel čistimo in namažemo s katranom.
V KLETI pretakamo vino, če ga še nismo, a to samo ob lepem in suhem vremenu. Sode dolivamo. Klet zračimo, da se toplota drži vedno takole okoli 7 gradov Celzija.
V HLEVU moramo skrbeti za zdravje živine. Najboljša hlevska gorkota za krave in prašiče je 15 do 18 gradov Celzija. Konjem, mladim kravam in ovcam pa dopade tudi malo bolj nizka temperatura. Zapomnimo si, da v preveč mrzlih hlevih živina ponuca več fuotra za obdržanje telesne gorkote. živina naj ima tudi zadost svetlobe.
Uporaba starega kakor tudi novega papirja je v gospodinjstvu zelo mnogovrstna. v hišah so tla zelo mrzla. Hladu, ki piha iz tal, ne zadrži nobena obloga. V takem primeru si pomagamo s časopisnim papirjem, ki ga razgrnemo po tleh v več plasteh. Med posameznimi plastmi se zadržuje zrak, ki je prav tako slab prevodnik toplote kot papir. Polaganje časopisnega papirja pod preproge (tapete) je še drugače koristno, ker moljem tiskarska barva smrdi in se jih tako laže ubranimo. časopisni papir uporabljamo tudi zato, da udušimo ropot v hiši. Tudi v ta namen ga damo v več plasteh pod preproge (tapete).
Predpražniki, podloženi s papirjem, pre-
Plesnive kleti
Ne boste ohranili zdrave vinske posode v kleti, kjer bo plesen na zidovih, na stropu ali kje drugje, če ta plesen ne bo mogla prodreti v sode, ker so ti zažveplani in zabiti, bo legla na površino sodov in od tam prodirala globlje v les. Tak les začne trohneti ih sod se pokvari.
Zato pa morate onemogočiti razvoj plesni, kar dosežete s tem, da se borite proti odvišni vlagi v kleti in da plesen onemogočite z žveplenim plinom. Sploh morate vsako toliko časa klet dobro zadimiti z žveplom, ki je sovražnik plesni in tudi drugih bolezenskih kali.
Za vsakigai ikai
Če las stalno ne negujemo, niso zdravi, nilo lepi, zato si jih moramo vsaj nekajkrat dnevno česati v vseh smereh. Tudi je dobro, da si prečo večkrat menjamo. Zadostuje, da si zdrave lase umijemo vsakih 14 dni.
Voda je najcenejše zdravilo. Izpiti bi je morali dnevno vsaj 8 kozarcev, da bi spravili iz organizma čim več škodljivih toksinov, če ne zmoremo 8 kozarcev vode,, pa jih popijmo vsaj 4 na dan, polagoma v požirkih, in sicer velik kozarec zjutraj na tešče in zvečer pred spanjem.
Utrujenost dokazuje, da se nam je v telesu zmanjšala količina kalorij, da nadomestimo ta primanjkljaj, izpijmo kozarec vode.
Da nam ura ne bo zaostajala ali prehitevala zaradi spremembe temperature, jo zvečer, ako je ne obdržimo na roki, postavimo na kos blaga, nikdar pa ne na marmornato ali stekleno ploščo.
Madeže na svetlih oblekah odstranimo' s čistim alkoholom, na pisanih pa s sal-miakom (amoniaca). Dobro pa je, če preizkusimo najprej na cunjici, če je barva stanovitna.
Dobro sredstvo je tudi kislo mleko-Madež namakamo v njem nekaj ur, da. se razmehča, nakar pridenemo ruleku ne>-kaj boraksa in madež zmencamo. Če blago še ni popolnoma čisto, umazana mesta zdrgnemo s špiritom.
prečujejo drčanje pri brisanju čevljev, obenem pa se na papirju nabira prah, ki ga laže odstranimo kot s pometanjem.
S papirjem pokrivamo zimske zaloge-živil v kleti, da ne zmrznejo, na primer krompir in jabolka. Če pokrijemo krompir s papirjem, ne bo začel prezgodaj kaliti, ker ne pride do njega svetloba. V papir zavijemo jabolka tudi takrat, če jih. držimo v kurjenih prostorih.
Uporaba papirja pa je tudi v kuhinji zelo važna. Posodo, posebno pločevinasto (di latta), nože in drugo orodje, ki ga rabimo med delom, zbrišemo s papirjem.
S papirjem, tudi časopisnim, lepo očistimo pomivalna korita, lavandine, ogledala (specchi), šipe in kuhalnike.
Kako preženemo iz sobe duh po tobaku
Vsaka gospodinja ima rada, da v njeni hiši lepo diši. Tam, kjer so kadilci v hiši, je to zelo težko, pa tudi če v družini nihče ne kadi, ne moremo gostom braniti kaditi, nasprotno, še cigareto jim ponudimo, če jo imamo pri roki. In ko gost odide, prezračimo sobo, toda duh po tobačnem dimu se je zajedel v zavese (tende) in tapecirano pohištvo. V takih primerih postavite čez noč v sredi sobe veliko posodo, napolnjeno z vodo in zjutraj sploh ne boste več občutili, da je kdo v sobi kadil.
dobrinah. Tako izvemo, da ima 61 kmetskih družin po enoj kolo, 12 družin po 2 kolesi, 6 družin po 3 kolesa in 2 po 4 ter da je 30 družin brez koles. Od nekmetskih družin pa jih je skoro polovica (94) imelo po eno! kolo, 30 po dve in 5 po 3 kolesa, nobenega kolesa pa 78 družin. Celotno je imela vsaka družina po 0,80 kolesa. Pokrajinski povpre-ček je več kot dvakrat tolikšen, 1,78. To je umljivo spri-č& goratega značaja cone. Nekoliko manjše število (0,75) velja za desno gorsko cono. V brdovitih in ravninskih conah pa gre povprečno število kdles na družino od 1,82 do 2,22.
Značilni so podatki o radijskih sprejemnikih. Od 81 kmetskih družin jih ima 36 radijski aparat a 45 ga nima. Pri nekmetskih družinah pa je razmerje obratno: 109 ga ima in 98 ga nima. Celotno ima v levi gorski coni polovica družin radijski sprejemnik. V tem pogledu je ta cona na zadnjem mestu; odstotek za vsd pokrajino je 64,5.
Ob zaključku samo malo pojasnila k vprašanju: ali ustrezajo izbrane družine splošnemu povprečku, tako da si lahko po teh primerih lahko napravimo pravo sliko celotne pokrajine in posameznih coin. Monografija pravi,
da je socialno-gospodarski položaj izbranih družin v nekaterih predelih nekoliko višji, kakor bi bilo v skladu s štetjem iz leta 1951. Edino glede števila oseb na sobo je baš nasprotno. To si razlagajo sestavljalci monografije z dejstvom, da so bile izbrane družine nekoliko večje od pokrajinskega povpreka. Povprečno ima po zadnjem štetju vsaka družina 4,33 članov, pri izbranih primerih pa 5,47. Prav tako je delež otrok v izbranih primerih večji kakor povprečni pokrajinski delež, 25,8% proti 23,4%.
Tudi drugače se struktura izbranih družin razlikuje od povprečne. Po zadnjem štetju je razmerje med moškimi in ženskami bilo 100 : 103, pri izbranih družinah pa je 105 moških proti 105 ženskam.
Kljub tem neskladnostim pa utegnejo tako zbrani po|datki biti koristni, da nam dajo, čeprav ne pravo kvantitativno pa vsaj do neke mere verodostojno kvalitativno sliko življenjskih razmer na tem ozemlju. Vsekakor pa so dobrodošlo dopolnilo k podatkom zadnjega ljudskega štetja ter bi želeli podobne raziskave za Goriško pokrajino in za Tržaško ozemlje.
KONEC
OFFICINE
Ercole Martini
UDINE
Via Cisis telef. 43-86
per latterie
i llUllllll l l lT l i l llllll llllllllllllllllll IIIJII l l lll UlIllllllllllllllllllUlillllllllli'lilllilllltllilllilllilililililiiiljliliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,
Da bodo imele krave več mleka
uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiirjiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
Zakaj si kokoš puli perje
Ulllllllllllililllllilllllllil I III lil II lilllllil I Hill i llllll I ll llllll I II iJlllllllll|ililil.l.lll:M;lililiMillllliliinillllll|l|l|!|il!lillll|l|l|l|l|illlll!llllllllllK
Papir v gospodinjstvu