Ün33 A 1 yetiVAOBl Celje - skladišče D-Per 582/1986 COBISS o glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva S IZ VSEBINE: r m — Spet vlak bratstva in enotnosti — Informacija o telefonskih priključkih — Zimska služba v letu 1986/87 — Pospešiti izgradnjo vodovodnega sistema — Kozarica NOVEMBER 1986 ST. 99 Ob prazniku republike V zgodovinski noči iz 29. na 30. november 1943. leta so delegati na drugem zasedanju AVNOJ potrdili voljo vseh naprednih sil, da zgradijo novo Jugoslavijo kot skupnost enakopravnih narodov in narodnosti na demokratičnem federativnem načelu. S sprejetimi sklepi je bil dan jasen odgovor vsem, ki so hoteli manipulirati z usodo jugoslovanskih narodov, da ni več prostora za stare izkoriščevalske odnose in ni več možnosti za povratek tistih, ki so jugoslovanske narode sramotno prepustili usodi in tujim zavojevalcem. To so bili težki, pa tudi svetli trenutki naše zgodovine in zato tega velikega dogodka iz naše revolucije ne praznujemo samo zato, da bi se spomnili nanj, ampak tudi iz prepričanja, da se moramo tako zaradi našega danes, kakor našega jutri, zmeraj znova vračati k izvirnim opredelitvam in vrednotam naše revolucije. Vse premalo se zavedamo, da revolucija danes še vedno traja. Res je, da v drugačni obliki kot med NOB, zato pa ta bitka danes ni nič lažja, saj zahteva od nas več znanja, večjo strokovno usposobljenost, hkrati pa tudi bitko za ponovno oživitev moralnih vrednot kot so odnos do dela, medsebojni odnosi itd. V zadnjem času smo priča razreševanju nacionalizmov vseh narodnosti, ki temeljijo predvsem na različnih pogledih na naš skupen jugoslovanski razvoj. Tudi ob takih dogodkih se moramo zavedati, da smo močni in sposobni premagati ekonomske in druge težave le, če čimbolj poenotimo svoja stališča in pri tem razumemo naš skupen jugoslovanski interes. Prav bi bilo, da se tudi danes, ko se srečujemo s številnimi gospodarskimi in družbenimi težavami, vsakdo vpraša, kako tudi sam gradi to našo skupnost, ali je njegov prispevek tak, da ga zaznamo, da prispeva k razreševanju nakopičenih težav. Vsakodnevno smo pri svojem delu v KS, delovni organizaciji ali pri opravljanju svojih delegatskih dolžnosti postavljeni pred pomembne majhne in velike odločitve. Rezultate tega pa se kasneje kaže v razvoju te naše sredine in naše celotne skupnosti. Za nami so kongresi mladine, sindikata in zveze komunistov. Nedvomno je bila povsod izražena misel, da je potrebno prelomiti s staro prakso povsod tam, kjer ni pravih rezultatov ter z agresivnejšo politiko ter z naslonitvijo na lastne sile, iskati nove kvalitete. Obsojeni so bili posamezni etatistični pristopi od temeljnih sredin do republike, katerih smo se v zadnjem času večkrat posluževali v preveliki želji, da bi nakopičene težave hitreje reševali, pri tem pa pozabljali, da smo samoupravna družba in so lahko administrativne odločitve le izjema. Sedaj praznujemo v polni zrelosti DAN REPUBLIKE generacije, ki nismo okusile temnic, zaporov, koncentracijskih taborišč, streljanja talcev, požiganja domov, paartizanskih bojev, izgnanstva, ilegalnega dela in bede. Danes slavi praznik republike generacija, ki je več ali manj vsa zaposlena in rojeva otroke brez strahu, da bi živeli v bedi in pomanjkanju, v osebnem in družbenem zatiranju, Imamo srečo. Toda ali se vsega tega dovolj zavedamo? Se zavedamo resnice, da nam je čas narodnoosvobodilnega boja jugoslovanskih narodov omogočil, da zgodovina ni mačehovska z nami? Da nas ni kot mnoge v svetu oropala vsega človeškega dostojanstva, svobode in napredka? Da nam daje našo, povsem našo izjemno priložnost, da vnaprej kljub trenutnim gospodarskim težavam gradimo družbo, ki je vredna vseh žrtev, ki so padle zanjo? Res je, da danes ni lahko, da nekatere že zajema malodušje, ko se je treba odpovedati nekaterim željam in potrebe prilagoditi možnostim. Tako bomo morali danes na nekaterih področjih narediti korak nazaj, da bomo lahko jutri dva naprej. Prav v slednjem razmišljanju tiči zahteva po spremembi naše miselnosti, s katero se je včasih težko sprijazniti, da ne moremo imeti vsega, kar si želimo. Lepo se je sicer peljati po novi asfaltirani cesti, imeti novo šolo, graditi večnameske domove itd. Toda sedanji čas je takšen, da moramo pustiti združenemu delu »sape-“, da bo lahko posodobil svojo proizvodnjo in izpeljalo zahtevne razvojne načrte. Prav v tem času je več naših delovnih organizacij pred pomembnimi razvojnimi odločitvami. Želimo, da bo poleg ostalega dovolj volje, programov in znanja, da bo naše združeno delo samo ali v povezovanju z drugimi v tem srednjeročnem obdobju naredilo hitrejši korak iz kroga najmanj razvitih. Vse naše izkušnje nam kažejo, da so nas težki trenutki vedno združevali in da smo bili združeni sposobni premagati težave in dosegati pomembne zmage. Storimo to tudi sedaj in s to zaobljubo izrazimo skupno čestitko domovini ob njenem prazniku! M. V. Moji domovini za rojstni dan Za tvojih — mojih triinštirideset let, ki si v trpljenju se rodila, življenja brazde s krvjo pojila, v njih semena močna so vzklila. Od severa do juga, od vzhoda do zahoda iz teh semen svoboda je pognala zlato klasje, s svojim kruhom nas nasitila, z delovnimi zmagami nas napojila, z ljubeznijo nas bogatila, dala srečo tebi meni nam. Triinštirideset nageljnov — cvetov, ki pognali iz prelite so krvi podarim ti na oltar draga domovina, slava tebi in junakom tvojim, iz njih se sreča zate zame za nas je rodila. Ivanka Podgajski I Čestitamo I I ob 29. novembru | • SKUPŠČINA OBČINE • DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE 2 ? • IN UREDNIŠTVO iHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiimmiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii' Od tu in tam — KS Slivnica — V mesecu oktobru so delegarti skupščine KS Slivnica soglasno izvolili novo vodstvo. Za predsednika skupščine je bdi izvoljen Potrata Cveto, za podpredsednika Robič Ivan, za predsednika svelta KS Cmok Martin in popredsednika Bevc Ludvik. — V Gtrobelnem se zaključuje izgradnja večnamenskega objekta. V njem bo pošta, dvoje stanovanj in prostor za dedovanje vaške skupnosti. Želje krajanov so usmerjene še v prizidek večnamenskega prostora, ki naj bi služil v kre-kreativne in druge skupne potrebe krajanov Grobednega. — Krajani Pretvarja, Loke, Planine, Dobja in Kalobja so na sejah predsedstev KK SZDL izrazili nezadovoljstvo zaradi mnogih odprtih problemov javnega avtobusnega prometa, in zimskega vzdrževanja cest. Sklenili so, da bodo v kratkem organizirali razgovor med predstavniki omenjenih krajevnih skupnosti, delovno organizacijo Izletnik, Cestnim podjetjem — Enoto Vzdrževanje Šentjur, predstavniki materialnih SIS, VIZ, izvršnim svetom občine in drugimi, da M pereča odprta vprašanja prevozov in vzdrževanja cest uredili še pred snegom. — Konec oktobra so bila zaključena letošnja dela pri gradnji Jezerskega klanca v sodelovanju z enoto JLA iz Celja. Dela so se izvajala po projektu Cestnega podjetja Celje (inž. Kovačič). Dolžina nove ceste je ca. 3.000 m, od katerih so bila v letošn jem letu v dolžini 1.800 m izvedena naslednja dela: preddeda s .postavitvijo stanovanjske hiše in dveh gospodarskih poslopij, zemeljska deda, Odvodnjavanje in del zgornjega ustroja cestišča. Na pričetku trase je izveden tudi nov betonski most. Po povprečnih cenah gradbenih podjetij so ta dela ocenjena na ca. 130 milj. N din, dejanski stroški izvedbe pa znašajo blizu 80 milj. N din. V okviru teh stroškov pa je bil usposobljen za .organizirano eksploatacijo tudi kamnolom na Žusmu. — Na Prevorju je zgrajena nova 25-števnlčna telefonska centrala. Sedaj so na Prevorju še v večji zadregi kot prej : kako zadovoljiti vsem 70 gospodinjstvom, ki bi želeli imeti telefone. — V prostorih marketa na Planini bo TOZD Potrošnik te dni odpili Me. Planinčani so tega pač zelo veseli, saj bodo tako dobili svoj četrti bife v kraju. Manj vesele so verjetno gospodinje, ki bodo zaradi zmanjšane prodajne površine na račun bifeja, deležne manjše tudi že tako skromne izhire Maga. Vse za dobro potrošnika. Ni kaj! — Na Ponikvi so v letošnjem letu izvršene odmere kategoriziranih cest. Ob >tem so ugotovili, da se marsdkod uporablja zemljišče, ki spada k cestnemu telesu v privatne namene. Sedaj se nekateri odgovorni v tej krajevni skupnosti sprašujejo, kdo bo napravil red, da se neopravičeni koristniki umaknejo do svojih resničnih mej. — V petek, 14. novembra, je bd na pobudo občinskega sveta ZSS Šentjur posvet s predsedniki samoupravnih delavskih kontrol. Na posvetu je bilo govora o mestu, funkciji in vlogi SDK v OZD in DS. Osnovni poudarek pa je bil dan varovanju družbenega premoženja. — 19. novembra sta se sestala predsedstvo OS ZSS in IO OOS DO Alpos — TOZD Cevama. Osnovni namen tega razgovora je bil v pregledu uresničevanja resolucije 11. kongresa ZSS ter trenutnih poslovnih rezultatov za nadaljnji razvoj te TOZD. — Po obravnavi 9-mesečnih rezultatov gospodarjenja so se najodgovornejši delavci družbenopolitični h organizacij, skupščine občine in izvršnega sveta sestali z odgovornimi delavci DO TOPER — TOZD MODA in ELEGANT ter DO EMO — TOZD Kotli Šentjur. Dogovarjali so se za skupne naloge in učinkovitejše ukrepe za hitrejše izvajanje sanacijskih programov teh TOZD. — Ob pregledu 9-mesečnih rezultatov gospodarjenja je TOLO edini izkazal povečan izvoz, in sicer kar za petino, kar predstavlja 200 milj. dinarjev. Zanimivo je tudi to, da pričakujejo zaradi dobrih rerzultatov gospodarjenja dobiti tudi soglasje za uvedbo 40-umega delovnega tedna. Večino zaposlenih v TOLU predstavljajo ženske, ki se poleg tega vozijo še iz oddaljenih krajev. Krajevne programske konference SZDL V novembru so bila v vseh krajevnih skupnostih razširjena predsedstva SZDL, kjer so člani teh skupaj s predstavniki družbenopolitičnih organizacij, skupščine, izvršnega sveta in samoupravnih interesnih skupnosti v občini razpravljali o realizaciji razvojnih načrtov v posameznih krajevnih skupnostih s posebnim poudarkom na samo-prispevkovnih programih. Veliko pozornost so posvetili tudi oceni delovanja delegacij in ukrepom, da bi se delo teh v delegatskem sistemu posebno v samoupravnih interesnih skupnostih v naprej še izboljšalo. V drugi polovici novembra pa bodo v vseh krajevnih skupnostih programske konference SZDL, kjer bodo o doseženih enoletnih rezultatih gospodarjenja in samoupravni organiziranosti ter drugih odprtih problemih, ki so bili nakazani na sestankih predsedstev, razpravljali tudi delegati, istočasno bodo sprejeli tudi programe dela za naslednje leto. Časovni razpored krajevnih programskih konferenc je naslednji: Potrošniki Svet potrošnikov KS šentjur-center je na seji 14. novembra obravnaval problematiko preskrbe, poročilo tržnega inšpektorja občine Šentjur o usklajevanju o-ziroma vrnitvi cen nekaterih proizvodov na raven cen v februarju 1986 din končno si je svet potrošnikov zastavil še smeri delovanja vnaprej. Na osnovi pripomb in predlogov o založenosti trgovin z osnovnimi življenjskiimi potrebščinami s strani občanov-potrošnikov, svet ugotavlja, da sl trgovske organizacije 'prizadevajo izboljšati raven preskrbe taiko z izborom kot s kvaliteto. Direktor TOZD POTROŠNIK PRODAJA Šentjur tov. Jože PLEMENITAŠ, ki s svetom potrošnikov vzorno sodeluje je na posamezne pripombe potrošnikov v zvezd z založenostjo pojasnil — prvič: občasno pomanjkanje kruha v popoldanskem času je posledica močnega nihanja povpraševanja po kruhu v tem času, zaradi česar ni možna natančna ocena o količini, ki bi zadostovala tudi za popoldanski čas. Svet potrošnikov je v zvezi s tem dal pobudo, naj se trgovine v Šentjurju o tem dogovarjajo, tako, da bo kruh na voljo vsaj v eni od teh; drugič: glede izbire mesa, predvsem drobovine in cenejših delov je bilo dano pojasnilo, da trgovina ne doM toliko in takšnega mesa kot naroča, z drobovino in cenejšimi deli pa oskrbujejo obrate družbene prehrane in gostinske organizacije in za ostalo potrošnjo ostane manj ; tretjič : z izborom in založenostjo pralnih praškov in či- 1986 Ob uri Kalobje 16. 11. 11.30 Šentjur — okolica 19. 11. 14.00 Šentjur — center 20. 11. 18.00 Loka pri Žusmu 21. 11. 18.00 Dobje pri Planini 23. 11. 11.30 Prevorje 23. 11. 11.00 Gorica pri Slivnici 23. 11. 9.00 Planina pri Sevnici 23. 11. 8.00 Ponikva 2. 12. 18.00 V Dramljah in na Blagovni pa termina konferenc še niso določili. Občinska programska konferenca je načrtovana za 12. 12. 1986. Glede na široko zastavljeno in vsebinsko bogato razpravo na sejah razširjenih predsedstev in doslej izvedenih krajevnih konferenc SZDL pričakujemo tudi zanimivo in aktualno vsebino občinske programske konference in zato polno udeležbo vseh delegatov. OK SZDL o preskrbi stilnih sredstev bodo tudi v bodoče občasno manjše težave, ker proizvajalci že nakazujejo probleme s surovinami za proizvodnjo le-teh. Svet potrošnikov je dal še naslednje pobude: redno in v zadostnih količinah ter Ob vsakem času naj bo dovolj kakovostne zelenjave in 'sadja ter mleka in mlečnih izdelkov. V delu Blagovnice s 'tehničnim blagom, tekstilom in čevlji je potrebno poskrbeti za večji izbor in predvsem kvaliteto izdelkov. Dalje je svet potrošnikov trgovskim organizacijam dal v razmislek pobudo starejših občanov, naj trgovina razmisli o možnosti dostave Maga na dom. Na pobudo skupine občanov 1. celjske čete je svet obravnaval njihov problem v zvezi s preskrbo s pitno vodo in si bo v zvezi s tem prizadeval, da bo svet Krajevne skupnosti Šentjur-center pospešeno reševal te težave. Sodeč po pripombah 'potrošnikov je svet ocenil, da je odnos trgovskih delavcev do/ kupcev lep in je takšnega potrebno vzdrževati še naprej. Po obravnavi poročila o usklajevanju oziroma vračanju cen nekaterih .proizvodov na raven cen v februarju 1986, ki ga je pripravila tržna inšpektorica tov. Alenka VRABIČ, je svet potrošnikov zaključil da v obeh trgovinskih TOZD v zvezi s tem ni bilo nepravilnosti. O delu svetov potrošnikov v občini Šentjur kot celoti je bila da- na pobuda, naj se na ravni občinske konference SZDL ustanovi konferenca potrošnikov, da bi tako enotno in sistematično reševali problematiko na posameznih področjih, za katera so tako organizirani potrošniki odgovorni in pristojni. Sicer pa bo svet potrošnikov v KS Sentjur-center tudi v bodoče spremljal predvsem področje preskrbe in v zvezd s tem dajal pobude in predloge tako trgovskim organizacijam oziroma njihovim organom upravljanja kot tudi pristojnim inšpekcijskim službam in izvršnemu svetu. P. Ž. POZIV MEDVOJNIM IZGNANCEM V SRBIJO Spet Vlak bratstva in enotnosti Manifestacija Vlak bratstva in enotnosti je tradicionalna — traja že od leta 1961 in je odsev stalnih prijateljskih vezi med bivšimi izgnanci iz SR Slovenije, ki jih je okupator leta 1941 izgnal iz njihovih domov, in njihovimi gostitelji v SR Srbiji, kjer so izgnanci našli svoj drugi dom. Velika večina je dobila toplo in prijateljsko zatočišče pri srbskih bratih in sestrah, ki so skupaj z njimi preživljali težave vojne vihre ter prenašali nadčloveške napore in trpljenje. Značilno za manifestacijo je, da je Vlak tradicionalni simbol ohranjanja, razvijanja in utrjevanja revolucionarnih izročil NOB ter pomemben prispevek k nadaljnjemu razvijanju in krepitvi bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti. Vlak je postal največja manifestacija povezovanja med slovenskimi izgnanci in njihovimi gostitelji, postal je porok, da velike revolucionarne izkušnje ne bodo nikoli zamrle. S to manifestacijo se revolucionarna izročila NOB prenašajo tudi na mlajše rodove. Medobčinska koordinacijska odbora Vlaka bratstva in enotnosti v SR Srbiji in SR Sloveniji sta v soglasju z vsemi sodelujočimi občinami sklenila, da prihodnje leto organiziramo Vlak bratstva in enotnosti, ki bo iz SR Srbije pripeljal gostitelje medvojnih izgnancev in njihove najožje družinske člane h gostiteljem v SR Slovenijo. Vlak bo odpeljal iz Kraljeva oziroma Titovega Užica 4. junija, prispel v Maribor oziroma na Jesenice 5. junija, vračal pa se bo 8. junija 1987. Občinske konference SZDL vseh sodelujočih občin v SR Sloveniji, Mestna konferenca SZDL Maribor in Medobčinski svet SZDL Ljubljana pozivajo slovenske medvojne izgnance in njihove ožje družinske člane, da se čimprej zglasijo na sedežu svoje občinske konference SZDL, Mestne konference SZDL Maribor ali Medobčinskega sveta SZDL Ljubljana, kjer prejmejo posebna vabila, s katerimi bodo NAJPOZNEJE DO 20. JANUARJA 1987 povabili svoje medvojne gostitelje, da jih z Vlakom bratstva in enotnosti obiščejo. Vse druge informacije v zvezi s prihodom Vlaka bratstva in enotnosti dobijo zainteresirani na sedežih svojih občinskih konferenc SZDL, na Mestni konferenci SZDL Maribor ali Medobčinskem svetu SZDL Ljubljana. Medobčinski koordinacijski odbor Vlaka bratstva in enotnosti Slovenije Obisk Cankarjevega doma z ogledom predstave Pred dnevi je OS ZSS obiskala predstavnica Cankarjevega doma iz Ljubljane in predstavnike OS ZSS, OK SZDL in OK ZSMS na široko informirala o dejavnosti te osrednje slovenske kulturne institucije. Kljub temu, da ni problem pri obisku posameznih predstav, želi ta institucija posebno težo in poudarek dati možnosti ogleda kulturnih prireditev celotnemu slovenskemu prostoru, ki je združeval sredstva za izgradnjo tega doma, s tem da posebno skrb namenjajo oddaljenejšim krajem (prioriteta pri rezervaciji, popusti pri ceni kart itd.). Ob obravnavi te informacije, se je predsedstvo OS ZSS Šentjur odločilo, da sprejme pobudo po poživitvi naše kulturne dejavnosti v OOS s tem, da se organizira brezplačen ogled Cankarjevega doma, kjer bo predstavljena dejavnost te institucije, istočasno pa ogled ene od predstav. Tega ogleda naj bi se udeležil kulturni animator vaše OOS, če tega nimate določenega pa eden od članov vaše IOOS oziroma predsednik OOS. S tem dopisom, vam posredujemo tudi programski listič ter anketni listič za organizatorja kulturnega življenja v vaši OZD, ki ga imate oziroma ga boste naknadno določili. Anketni list je istočasno prijava za ogled Cankarjevega doma. O-menjeni anketnik bomo posredovali informativni službi Cankarjevega doma, ki bo na naslov imenovanega pošiljal vse informacije o dogajanju v domu. Obisk doma in predstave (Baletni triptih) bo organiziran v SOBOTO 6. DECEMBRA 1986 z odhodom avtobusa izpred Motela MERX od 14.30. Občinski svet ZSS Šentjur Načrtovanje razvoja in kadrov skupaj ali vsak zase Gre za vprašanje, iki ibi si ga morali zastaviti v primerih, ko ugotavljamo, da nam v občinskem merilu vedno več mlade generacije v času poklicne odločitve ostane izven kroga kadrovskih štipendij. Kaj to pomeni? Pomeni, da je tistim mladim, ki jim je uspelo pridobiti kadrovsko štipendijo že Skoraj zagotovljena kasnejša zaposlitev — pomeni eno skrb manj za starše. Kakšno pa je razpoloženje pri tistih družinah, pri katerih dijak ali študent prejema štipendijo iz solidarnostnih sredstev .ali pa sploh ne prejema štipendije? V svojem razmišljanju 'imam predvsem posledice takšnega stanja, kajti ob dejstvu, da kadrovski štipenditorji v občini ne zagotavljajo vsako leto tolikega števila štipendij kolikor je namen in odločitev mlade generacije v tistem letu, je razumljivo, da je del generacije ogrožen. Najhuje je v primerih, ko se zaradi finančne stiske starši odločijo za najcenejše oblike šolanja pa čeprav segajo sposobnosti njihovih otrok dlje. Pojavljajo pa se tudi primeri, ko starši vendarle zmorejo svojim otrokom nuditi zaželjen študij. Žal gre v teh primerih za kadre, ki bodo postali kadrovsko zanimivi šele ob zaključku šolanja med študijem pa se jih združeno delo izogiba. Prav za vrsto teh kadrovskih potencialov v družbi ni prave- ga posluha. Osebno menim, da bi lahko v okviru družbenopolitične skupnosti za to stanje bolje poskrbeli in jih s premostitvenimi oblikami vendarle obdržali. Hkrati bi morali vedeti, za dolgoročne kadrovske potrebe in ne le tiste, ki jih gospodarstvo (trenutno izkazuje. Pozabljamo tudi, da se bitka za sposohne in perspektivne kadre začne še v o-snovni šoli dn ne ko ima kandidat v roki diplomo. Do tega spoznanja prihaja vedno več razvitejših DPS in večjih sistemov združenega dela. Pri nas pozabljamo, da le ti segajo tudi na kozjansko področje in na nek način siromašijo naš nadaljnji razvoj. Res je, da na združljivost razvoja in kadrov ne smemo in ne moremo gledati le iz občinskega vidika, saj predstavljamo za občino Celje najpomembnejši migracijski partner. Bolj zaskrbljuje razmerje med kadrovskimi štipendijami in štipendijami iz združenih sredstev, ki je eno najslabših v SR Sloveniji in dolgoročno pomeni za občino počasno a vztrajno kadrovsko siromašenje. Morda je pravšnji čas, da se o tem pomembnem segmentu na-dafljnega družbenega razvoja v občinah pričnemo zavedati in ukrepati ne le v okviru skupnosti za zaposlovanje ampak tudi kje drugje... Mirko Čander Dvajset let organizirane predšolske vzgoje v občini Šentjur pri Celju vseh sposobnosti in le slabo polovico v vseh naslednjih obdobjih t. j. v času šolanja v osnovni, srednji, višji in visoki šoli. Mnogi mislijo, da je pomembno za pripravo na vstop v šolo le zadnje leto, zato nimamo težav pri vključevanju otrok v tako imenovano »malo šolo«. Žal pa je otrok že veliko zamudil, če pred šestim letom ni bil vključen v organizirano predšolsko dejavnost. Vsi starši in celotna družba bi se morali bolj zavedati pomemb- nosti predšolske vzgoje in poskrbeti, da 'bi imeli otroci na razpolago vse, kar bi jim omogočilo srečno otroštvo in dajalo mnogo vzpodbud za psihični razvoj. Priznati moramo, da smo še 'daleč od tega cilja. Se vedno imajo otroci na razpolago premalo 'primernih slikanic, dobrih igrač in drugih didaikrtdčnih sredstev, premalo primernega prostora za igro in ne dovolj dobro usposobljenega pedagoškega kadra. Naša družba je v preteklosti vse prevečkrat iskala cenene oblike za delo v vrtcih, kar 'bo še nekaj let dajalo poseben pečat predšolskim institucijam. Tako intenzivnega razvoja kot ga je Vzgojnovanstvena organizacija Šentjur doživela v zadnjih letih, ga najbrž ne bo več tako kmalu, V naslednjem petletnem obdobju pričakujemo, da bomo dobili le prostore v adaptirani šolski zgradbi na Blagovni in v novi šoli v Dobju. Takrat bomo lahko tudi v teh dveh KS začeli z izvajanjem dnevnega varstva. Vsa prizadevanja bomo usmerjali h kvalitetnejšemu izvajanju programov, zavedajoč se, da imamo na področju vzgoje predšolskih otrok še veliko skritih potencialov, ki bodo postali stvarnost le, če jih bomo s primernimi vzpodbudami razvijali. To pa bomo dosegli, če bomo gledali na predšolsko obdobje človeka kot na temelj vsega nadaljnjega razvoja. Milena Jan Dvajset let organiziranega družbenega varstva otrok v naši občini je jubilej, ki nam daje možnost, da ocenimo prehojeno pot in se predvsem zazremo v bodočnost. To ni lahka naloga. Še toliko težja pa bo, če bomo v zapletenih ekonomskih in političnih razmerah, is katerimi smo v naši družbi soočeni, pozabili na 'besede tov. Tita: »ODNOS DO OTROK JE ODNOS DO PRIHODNOSTI ČLOVEKA. CE ŽELIMO, DA BOMO USTVARILI SVET MIRU IN PRIJATELJSTVA, ENAKOPRAVNOSTI IN SOCIALNE PRAVIČNOSTI, MORAMO TO ŽE SEDAJ ZAGOTOVITI NAŠIM OTROKOM!« Zato ne moremo dovoliti, da bi bili naši otroci zaradi težav, v katere smo zašli in se najbolj izražajo v družini in njenem materialnem položaju, prikrajšani v svojem vsestranskem razvoju. Nesporno smo v preteklih letih v naši občini s skupnimi napori vseh delavcev, občanov, vzgojiteljev in mnogih entuziastov na področju predšolske vzgoje otrok u-stvairili ustrezne materialne in prostorske pogoje za odvijanje te dejavnosti. V 'bodoče pa torno ob dobrem gospodarjenju z zgrajenimi objekti največ pozornosti namenili vsestranskemu dograjevanju in uresničevanju treh temeljnih vidikov družbene skrbi za otroka : vzgojnovarstvenemu, zdravstvenemu in socialnemu. Vemo, da bodo največje breme pri tem nosili strokovni delavci, V vzgojiteljice, socialni in zdravstveni delavci, ki jim moramo za o-pravljeno delo v preteklosti izreči pohvalo. Vendar pa samo njihovo angažiranje in delo ne bo moglo dati pričakovanih rezultatov, če mi drugi, starši, delavci v združenem idelu, aktivisti družbenih organizacij, skratka, vsi občani ne bomo ustvarili ugodnih družbenih razmer. Vsak od nas se mara odgovorno obnašati do otrok, do svojega in do vseh otrok. V tem odnosu pa je bistvo socialističnega humanizma, ki je osnova naših družbenih odnosov. Ne pozabimo, da nobena družbena ustanova ne more nadomestiti družine. Ustanove so in bodo ostale le dodatni element, kajti vzgoja in vsestranski razvoj otroka se začneta In zaokrožita v družini. Zato si vsi, ki tako ali drugače delamo oziroma smo prevzeli odgovornost za razvoj družbenega varstva in vzgoje otrok, želimo, da ibi družina kot osnovna celica družbenega življenja ohranila in bogatila svojo toplino in moralno trdnost. To pa lahko ustvarimo le starši sami. Ne samo danes, ampak tudi jutri, ko se bomo odločali o višini sredstev, ki jiih bomo namenili za otroško varstvo se spomnite, DA NI PLEMENITEJŠEGA DEJANJA, KOT JE SKRB ZA OTROKA- Predsednik skupščine Skupnosti otroškega varstva Šentjur Miran Koren da so obiskali posamezne družine z otroki, ki so s podpisi potrdili svoj interes do predšolske ustanove. Pojavile so se mnoge težave. Na koncu je le zmagalo stališče da v občini potrebujemo predšolsko ustanovo. Pod predsedovanjem tov. Vinka Jagodiča je občinska skupščina sprejela sklep o ustanovitvi vrtca. Tako je bilo leto 1966 rojstno leto Vzgojno varstvene organizacije Šentjur pri Celju. Nastajala je torej v času, ko so mnoge predšolske ustanove v sosednjih občinah že preorale ledino, saj je prva 'takrat že imela dvajsetletno tradicijo. Starši so kmalu spoznali, da je vrtec ustanova, ki jim želi pomagati pri vzgoji in varstvu otrok, zato ugotavljamo vseh dvajset let nepre- stano potrebo po širjenju te dejavnosti. V septembru leta 1966 je pričel z delom oddelek vrtca. Prostor je našel v adaptirani stavbi v centru Šentjurja, kjer ima danes svoje prostore glasbena šola. Kristina Ulaga, po poklicu učiteljica, je bila prva vzgojiteljica. Vrtec je spadal pod upravo osnovne šole Šentjur, M jo je vodil ravnatelj Ernest Rečnik. Danes po dvajsetih letih delovanja uresničuje Vzgojnovarstve-na organizacija predšolsko vzgojo v vseh KS naše občine. Svoje delo opravlja v različnih organizacijskih oblikah in po različnih programih. Najobsežnejše je delo v oddelku dnevnega varstva, ki ga opravlja v vrtcih Šentjur, Pesnica, Ponikva, Slivnica, Loka, Pianina in Dramlje. Pomembno 'nalogo izvaja v 'oddelkih priprave na šolo in v oddelkih cicibanovih uric za petletne otroke. Te programe izvaja v vseh KS, tudi na Blagovni, Kalobju, Prevorju in Dobju, kjer sedaj še nimamo prostorov za ta namen. V teh štirih KS izvajamo tudi potujoče vrtce, to so programi za štiriletne otroke. Pri cicibanovih uricah in potujočih vrtcih se srečujemo s težavami, ker vsi starši še ne čutijo potrebe, da bi svoje štiri in petletne otroke vključevali v te programe. Največkrat se še ne zavedajo, da je predšolsko obdobje najpomembnejše pri razvoju človekovih sposobnosti. V tem času si človek razvije več kot polovico V letu 1986 mineva dvajset let delovanja naše vzgojnovarstvane organizacije. V tem času se je iz enega oddelka vrtca razvila vzgoj-novarsrtvena organizacija, ki pripravlja programe za slehernega predšolskega otroka v občini. 21 let je minilo po osvoboditvi, ko se je v naši občini počasi začela prebujati potreba po organizirani predšolski vzgoji. Rojevanje te ustanove je bilo dolgotrajno in težko. Zaposlenost žena še ni bila tato množična kot v razvitejših občinah. Pa tudi spoznanje o pomembnosti razvijanja otrokovih sposobnosti v predšolskem obdobju še v tem času ni prodrlo v na- šo sredino. Imeli smo srečo, da smo imeli posameznike, ki so se zavedali, da bomo tudi v naši občini molali v korak s časom, in so začeli s pripravami za ustanovitev vrtca. Tov. Stana Šešerko, 'takrat predsednica Zveze prijateljev mladine v Šentjurju, je prva začutila potrebo po 'organiziranem varstvu in sistematičnem vzgojnem delu s predšolskimi otroki. O tem je morala 'mnogokrat spregovoriti na sestankih iter prepričevati svoje sodelavce in druge ljudi. Prddoblia si je nekaj somišljenikov, ki so skupaj z njo zbrali potrebe po organizirani predšolski vzgoji tako, Zimska služba v letu 1986-1987 Zimsko službo v naši DO smo imeli organizirano na podlagi dogovora med SKIS Šentjur in KS Sentjur-center v preteklem letu na naslednji način: SKIS Šentjur je zagotavljala sredstva in kontrolirala izvrševanje zimske službe za Titov trg in avtobusni ,postaji v Šentjurju. KIS Sentjur-center je zagotavljala sredstva in kontrolirala iz- predlog skupščine občine je bil 10. 11. 1986 sklican sestanek s predstavniki KOP Šentjur in CP Celje, SKIS, KS Sentjur-center in komunalnega inšpektorja. Dogovorjeno je bilo, da KOP Šentjur nabavi sol in .pripravi mehanizacijo in delavce za opravljanje zimske službe do novega leta. Naročilo za delo v istem obsegu kot lansko leto izda KS Sentjur-center in SKIS. Poleg tega če čimprej vrševanje zimske službe za lokalne ulice in pločnike. Poleg tega smo za nekatere DO v občini o-pravljali nekatera dela pri pluženju snega na podlagi naročila. V spomladanskem času smo na predlog SKIS v KS pripravili predlog in ponudbo za celoletno vzdrževanje Šentjurja. Pravega odziva na ta predlog ni bilo. Na izdela popis potrebnega zimskega in letnega vzdrževanja in KOP Šentjur na podlagi popisa KS Sentjur-center in SKIS izdela ponovno ponudbo, da se bodo dela lahko nemoteno izvajala po dogovoru za prihodnje leto. Prepričani smo, da bo to urejeno, da ne bo prihajalo do težav pri zimskem vzdrževanju. V KOP Šentjur je bil 12. 11. 1986 organiziran posvet o problematiki preskrbe z vodo iz vidika zdravstvenega nadzora in zagotavljanja higiensko neoporečne vode potrošnikom. Zaključki posveta: — Analiza kontrole vode v letih 1981—1985 kaže, da zagotavljanje higiensko neoporečne vode v občini Šentjur ni ugodno. — Vzroki za takšno stanje so predvsem zaradi: 1. težavnosti vodovodov, saj je potrebno vso vodo v občini občasno ali redno 'klorirati, 2. pomanjkljivega vodenja dnevnikov dn kontrole ter kloriranja, 3. dotrajanosti vodovodov in premajhnih kapacitet, še posebno ob neugodnih vremenskih razmerah, ko je potrebno vodo zapirati, 4. tehniki kloriranja, 5. pomanjkanja kapacitet rezerv vode v času okvar na vodovodih. — Urediti je potrebno vse u-krepe in upoštevati vse predpise in navodila za zagotavljanje higiensko neoporečne vode potrošnikom, predvsem pa: 1. izboljšati vzdrževanje vodovodov tako po kvaliteti in kvantiteti, 2. urediti prehod na avtomatično kloriranje vode, 3. urediti zdravstvene preglede za vse delavce pri vzdrževanju vode, 4. urediti dežurno službo na vodovodih. — Se posebej je potrebno upoštevati in urediti vse potrebno pri prevzemu novih vodovodov v u-pravljanje. — Prizadevati si za iskanje in pridobivanje novih kvalitetnejših virov vode. — Prizadevati si za izgradnjo rezerv vode in povezovalne sisteme v občini. Ali bomo TV program drugih držav preko satelita spremljali tudi pri nas? V svetu je že globoko prodrla zamisel, da bi vse koristnike TV signala v naseljih povezala s kabelskim omrežjem. Tako je nastala talko imenovana kabelska televizija (»-cable antenna television — CATV). Oglejmo Si na kratko nekatere prednosti CATV. Po brezžičnem prenosu, iki je sedaj v veljavi, smo omejeni glede prenosa velikega števila sosednjih kanalov zaradi medsebojnih vplivov, CATV pa o-mogoča ravno prenos velikega števila TV programov. Poleg osnovne prednosti v možnosti prenosa različnih kanalov, lahko s CATV uvedemo dvosmerno komuniciranje, kar nam omogoča: — emitiranje ustreznega programa s pomočjo mobilnega studija iz vsake točke, kjer se nahaja CATV omrežje, — da z dodatno napravo, ki je povezana z vsakim TV sprejemnikom iter CATV omrežjem, lahko izbiramo svoj program, teletekst in razne ostale informacije, — uvedbo alarmnega sistema za protipožarno zaščito ter zaščito pred vlomi. CATV sistemi imajo v primerjavi s ' klasičnimi antenskimi sistemi mnogo prednosti glede vzdrževanja, rentabilnosti prenosov in nenazadnje tudi v smislu celotnega izgleda okolja. V slovenskem prostoru so pobude za uvedbo CATV dobile ponekod že tudi konkretne oblike, tudi v šentjurski občini so že bili narejeni prvi koraki. KS Sentjur-center je s pomočjo nekaterih posameznikov zbrala ponudbe za izdelavo projekta ka'-betekega TV omrežja. V izdelavi sta tako tehnični, kakor tudi finančni projekt. O vsebini le-iteh ter o drugih aktivnostih v zvezi s projektom CATV vas bomo seznanili v naslednjih številkah Utripa. Ta kratek članek bd rad zaključil z upanjem, da se bomo tudi občani šentjurske občine morda že »jutri« lahko preko komunikacijskih satelitov vključevali v svetovni televizijski sistem. Vicko Pusser Brez zadostnega števila naročnikov težko do telefonskega priključka do leta 1990 Na zahtevo posameznikov, interesentov za ptt priključek je krajevna skupnost Sentjur-center v mesecu septembru ponovno zahtevala od Podjetja za PTT promet Celje TOZD za ptt promet informacijo glede možnosti razširitve ptt centrale v Šentjurju in s tem v zvezi tudi stroškovnik ptt priključka. Podjetje za PTT promet Celje je naši zahtevi ugodil in nam posredoval 14. 10. 1986 dopis, v katerem nas seznanja z možnostjo razširitve ptt centrale v Šentjurju ter tudi trenutne stroške razširitve. V nadaljevanju vam posredujemo podatke iz dopisa in navedene cene. 1. Povečava VF zvez na relaciji GATC Celje—VATC Šentjur cena 100.000.000 din (strošek je enak, če gre za povečavo 200 ali 400 telefonskih priključkov) 2. Razširitev VATC Šentjur od 1000 na 1400 priključkov cena 65.000.000 din. Skupaj torej 165.000.000 din (šestnajst in pol starih milijard). Podjetje za ptt promet Celje nadalje navaja, da je možno projekt realizirati v kolikor bi krajani združili 1/4 omenjenih stroškov. Trenutno je v krajevni skupnosti Sentjur-center prijavljenih le 100 interesentov (Blagovna je odstopila od skupne akcije). Krajevna skupnost Sentjur-okoMoa v akciji ne sodeluje organizirano. Vse navedbe potrjujejo oceno, da bi na podlagi sedanjega števila prijav znašala cena za razširitev ptt centrale okoli 400.000 din. Vsled tega ponovno vabimo vse zainteresirane, M še niste oddali pisne prijave, da to storite takoj, k akciji se bo pristopilo (če se cene ne bodo bistveno povečale), ko bo prijavljenih okoli 200 interesentov. Svet krajevne skupnosti Sentjur-center je na svoji zadnji seji 10. 11. 1986 predlagal, da se ponovno pokrenejo aktivnosti v zvezi z pridobivanjem vlog. Samo na ta način bo možno akcijo v celoti izpeljati. Pri tem je treba upoštevati, da je vsak mesec -treba povečati stroške izgradnje od 6—8 % na račun inflacije. VSI, KI BI ŽELELI IMETI PTT PRIKLJUČEK IZPOLNITE PRIJAVNICO IN JO POSREDUJTE NA KRAJEVNO SKUPNOST SENTJUR-CENTER. Drago Slakan Pospešiti izgradnjo vodovodnega sistema Kozarica Krajani Šentjurja dn tudi okolice dodobra vedo, kaj pomeni biti brez vode odo po nekaj dni. Prav zaradi tega so menili, da je potrebno v samoprispevkovnd program za obdobje 1986—1990 največ pozornosti posvetiti temu vprašanju. In kako je danes leto dni (točno deset mesecev), odkar je bdi izglasovan krajevni samoprispevek. O nalogah, dosedanjih aktivnosti je na svoji tretji seji razpravljal tudi odbor za izgradnjo vodovodnega sistema Kozarica—Šentjur. V nadaljevanju predstavljamo kakšne naloge in aktivnosti so bile opravljene in katere naloge si je odbor zadal v nadalje, tja do konca leta 1986. Krajevna skupnost Sentjur-okolica je že v letu 1984 naročila in tudi plačala projekt CN Kozarica ta priključek na vodovod Šentjur. Ta projekt je izdelalo Podjetje za urejanje voda NIVO iz Celja. Po strokovnih predlogih je bil omenjeni projekt dan v letu 1985 v revizijo VGP Hidrotehnik v Ljubljano TOZD Hidrotaženirtag. Na podlagi revizije je bilo krajevni Skupnosti posredovano negativno mnenje. Podan pa je bil predlog za globinsko vrtanje ta ne površinsko zajetje to pa predvsem zaradi pocenitve celotnega projekta. Nadalje so potekale aktivnosti v zvezi z zbiranjem sredstev za predraziskave z globinskim vrtanjem. Te -predraziskave izvaja od 30. 10. 1986 dalje Geološki Zavod iz Ljubljane. Predraziskave pa se vršijo pri domačiji KOLENC ta pod zemljiščem OJSTERŠEK. V kolikor bodo te predrazdskave negativne se bo vrtalo tudi na zemljišču Ojsteršek. Obveznosti poravnave stroškov predraziskave globinskega vrtanja, ki bodo znašale preko 21. milijonov novih dinarjev bodo pokrili iz slsedečih tvitrov: Raz-ziskovafaa skupnost Slovenije, sklad za skladnejši regionalni razvoj, Zveza, vodnih skupnosti, občinska raziskovalna skupnost ta Krajevni skupnosti Šentj-ur-center ta okolica iz sredstev samoprispevka. Kot je bilo omenjeno, so se raziskave pričele 30. 10. 1986 ta bodo trajale tja do konca tega leta. Seveda pa delo na terenu zavisi tudi od samega sestava tal in še drugih objektivnih okoliščin, ta pogojujejo takšne raziskave. Krajevna skupnost Sentj ur- okolica je pridobila v poletnih mesecih tudi izjave lastnikov zemljišč na terenu, kjer naj bi se ta sistem gradil. Občani so izjave podpisali 99 %. To pa pomeni, da je v bistvu samo ena stranka nasprotovala, da hi se z izgradnjo lahko pričelo tudi na njegovem zemljišču. Ker pa problem ni tako enostaven se lahko dela in aktivnosti precej zavlečejo tudi že pri pred-razdsfcavah. Splošna ocena aktivnosti je bila na odboru sprejeta zelo ugodno, saj se je v bistvu zataknilo 'samo prt pričetku del na pred-raziskavah, kar pa ni bilo v možnosti hitrejšega dela in aktivnosti samega odbora. Odbor si je zadal tudi konkretene naloge, ta so operativnega pomena, zaito naj naštejem samo najpomembnejše. Aktivnosti, ki jih načrtuje krajevna konferenca SZDL Šentjur - okolica Bliža se konec leta, čas ko zahteva, da pregledamo naše delo v krajevni skupnosti in skušamo zastaviti aktivnosti za leto 1987. Popolne ocene o uspešnosti naše aktivnosti .v tem obdobju še sicer ni, vendar je naloga SZDL, da vzpodbudi vse odgovorne v krajevni skupnosti, da bo ocena kvalitetna, razumljiva, predvsem pa pravočasna. Približujejo se namreč zbori občanov — na katerih je pričakovati mnogo vprašanj. Kljub temu, da so (bila naša gradbišča živahna ta (bo ocena v kuibikih ta metrih opravljenega dela zadovoljiva je vprašanje kako bo moč odgovoriti na ostala vprašanja kot na primer: vo-dovoskrba, večnamenski prostori, urejanje prostora, uresničevanje referendumskega programa ta u-deležba ustreznih SIS, sodelovanje z občinskimi upravnimi organi itd. Ne bi bilo prav, da na katero izmed vprašanj ne pripravimo ustreznega odgovora, zato že sedaj pozivamo vse organe pri svetu KS in KK SZDL, da iz svoje pristojnosti opravijo svoje delo ta posredujejo predsedstvu KK SZDL svoje ocene, pripombe in usmeritve za razrešitev odprtih vprašanj. Mirko Čander SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA CESTE OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU Pojasnilo Pojasnjujem zadevo v zvezi z nekaterimi govoricami, ki so nastale ob izgradnji mostu čez Kozarico v Hruševcu. Ob popravilu poškodovanega montažnega mostu sem dejansko pojasnil, da je del sredstev za odpravo posledic neurja prispel, vendar zraven niso sredstva za izgradnjo novega mostu. Po razrezu teh sredstev je ostalo za popravilo cest in komunalnih naprav ca. 4.600.000 din. VSE DRUGE GOVORICE SO ZLONAMERNE IN NERESNIČNE. Vse podatke lahko preverite na sedežu skupnosti Titov trg 5, Šentjur. Odbor za izgradnjo vodi nadzor na predraziskavam-i ter prt tem sodeluje tudi Delovna organizacija za opravljanje poslovnih storitev (DOPS). V mesecu decembru se od Geološkega zavoda zahteva pismeno poročilo o količini ta kvaliteti vode na obeh vrtalnih mestih. Voda pa se posreduje v analizo higienskemu zavodu v Celju. V primeru, da obe vrtini ne ustrezata se preide v raziskave na tretjo lokacijo na zemljišče last OJSTERŠKA, Zavod za uirejanje naselij pri SO Šentjur pridobi lokacijski načrt. Sprejeta je bila tudi pobuda, da se obvesti DOPS Šentjur, KOP Šentjur ta KOMUNALO Celje, da posredujejo ponudbo za inženiring. Vse nadaljne aktivnosti bd potem vodil inženiring pod nadzorom odbora za izgradnjo sistema, ta se dopolni z dve ma predstavnikoma KOP Šentjur. Na seji odbora je bilo med drugim posebej poudarjeno, da je gradnja tega sistema najpomembnejša naložba na Komunalnem področju in da ima absolutno prednost. Zaradi tega je -potrebno v vseh predinah spoznati, da bo -potrebno nekatere manjše projekte, M niso -tako nujni odložiti, dokler ne dokončamo ta sistem. Vodovodni sistem bo pokrival območje z več kot 9000 prebivalci. Na ta način pa se bo lahko mnogo bolj povečala ta izboljšala -preskrba z vodo v krajevnih skupnostih Dramlje, Ponikva, Blagovna ter KS Slivnica. Precejšnje pomanjkanje vode v nekaterih soseskah v krajevni skupnosti Sentjur-center poleg tega sistema zahteva še dodatne napore, da bd že pred izgradnjo tega sistema uredili preskrbo. Odbor za izgradnjo vodovodnega sistema ima torej zelo zahtevno ta obsežno nalogo, ta jo 'bo ob strokovnem vodenju inženiringa lahko usipešno opravil le, če bo v vseh nas prepričanje, da najprej dokončamo en projekt in se nato lotimo drugega. Upamo, da bomo v naslednjem poročilu že lahko sporočili o prvih ocenah predraziskav geološkega zavoda. Zaželimo jim veliko uspeha pri njihovem odgovornem delu. Strokovna služba SIS materialne proizvodnje Strokovni delavec Roman Cene Drago Slakan Društvo upokojencev je v občini najbolj aktivno V šentjurski občini je skupno 2050 upokojencev t. j. starostnih, invalidskih in diružinsikih. Članov društva upokojencev pa je le 1150 ali 56 % ; seveda je treba ob item upoštevati veliko število invalidskih upokojencev, ki so včlanjeni v društvu invalidov. Letos je društvo organiziralo 11 avtobusnih izletov in to 4 na Dolenjsko, 2 na Gorenjsko, 2 v Pomurje, 2 v zamejsko Koroško in 1 na Poharje. Izletov so se udeležili člani iz vseh poverjeništev; društvo je te izlete regresiralo s približno 30 %. Letovanja v domu u-pokojencev Slovenije v Izoli se je poslužilo 55 članov, v Rogaški Slatini pa 3 člani. 4-članski ekipi društva sta se udeležili regijskega šahovskega 'turnirja v Slovenskih Konjicah, ribiči pa tekmovanja v Slovenski Bistrici. Tajnik društva je nad 50 članom nudil pomoč pri uveljavitvi pogrebnine, posmrtnine in družinske pokojnine za umrlimi svojci. Razen v Dramljah smo imeli v šestih naših 'poverjeništvih letne konference, ki so bile izredno dobro obiskane; na rteh konferencah je bilo članstvo seznanjeno z delovanjem društva, dinamiko naših pokojnin, povsod pa je bdi dodan tudi kulturni 'program in skromna pogostitev. Ob Novem letu je društvo obdarilo 40 socialno in zdravstveno ogroženih članov z boni v vrednosti 2.000 din. Društvo intenzivno sodeluje v pripravah za izgradnjo doma upokojencev v Šentjurju. Ker je bilo v zadnjih letih v občini upokojenih dosti kmetov, vabimo tudi ite, da se včlanijo. V svojih prostorih v Kvedrovi ulici ima društvo tudi bife, v katerem so cene za upokojence za približno 40 % nižje od cen v gostinskih podjetjih. Po evidenci članstva smo ugotovili, da nekateri člani ne plačujejo redno članarine in prsipevek za Vzajemno samopomoč (VS). Tiste, ki do 15. decembra ne bodo poravnali teh skromnih obveznosti bomo črtali iz seznama; doslej vplačane zneske za VS ne moremo vračati. V letu 1987 bomo članarino dvignili na 300 din prispevek za VS pa na 1.000 din, za 'kar pa bodo svojci ob smrti dobili 26.000 din. Članarina in prispevek za VS morata biti poravnana do 31. 1. 1987. Izvršni odbor društva upokojencev Mi in knjiga Minil je mesec knjige (od 15. oktobra do 15. novembra), in morda se je v tem mesecu v marsikom porodilo vprašanje: kaj pa kultura, kaj .pa knjiga?! Celo leto se v knjižnici trudimo, da bi čim bolj zadovoljili potrebo uporabnika. Naše delo je vse bolj usmerjeno k uporabniku, da bi mu nudili čim hitreje in čim boljšo informacijo in da bi mu zapolnili njegov prosti čas z dobro knjigo. Postavljamo plane, kako bomo delali v prihodnje borimo se z divje naraščajočo ceno knjige, ugibamo in razglabljamo, kam in kako širiti knjižne police v knjižnici, da bi bila preglednost za uporabnika čim večja. Najdemo delno rešitev — prostor, pa nas že skrbi druga stvar — denar. Ob vsem pa pozabljamo, da je to kar počnemo vendarle delo na kulturnem področju, delo ki zadovoljuje občana v njegovem delovnem in prostem času. Naša nagrada pa je dobra volja naših obiskovalcev katerim smo ustregli z nasvetom, dobro knjigo, učbenikom ... Letos mineva 40 let od kar šentjurska knjižnica redno deluje. Vsa ta leta, sprva ljubiteljskega dela, so dala podlago, da se je knjižnica iz manjše zbirke knjig razvila po dolgem času v knjižnico, ki je zadovoljila potrebo po eni knjigi na prebivalca v Občini. Sedaj šteje knjižni fond 20.250 knjižnih enot, do konca leta pa bomo dosegli 20.800 knjižnih enot. Zaradi razumevanja občinske kulturne skupnosti, ki je zagotovila re-puhlišfci Matični službi, da bo zagotavljala sredstva za razvijanje knjižničarske dejavnosti v občini Šentjur po predpisanih standardih, smo v oktobru prejeli naziv pogojne matične knjižnice do leta 1990. V teh par latih moramo pridobiti prostor za mladinski oddelek ter razširiti mrežo izposojevalnic na terenu t. j. v krajevnih skupnostih. Seveda pa nam bodo morali priskočiti 'na pomoč sami krajani krajevnih skupnosti v katerih še nimamo izposojevallišča, da nam bodo zagotovili prostor. Rada bi ,v tem sestavku poudarila tudi kulturo bralca. Knjige naši bralci dokaj nepoškodovane vračajo, le tu in tam kakšni malčki poškodujejo knjigo, se pa menda ne zavedajo, da so s svojim slabim odnosom do knjige onemogočili! drugemu otroku, da bi lahko dobil v roke lepo knjigo. Bolj kot to pa nas v knjižnici; skrbe tisti obiskovalci, iki po več mesecev ali celo let ne vrnejo izposojene knjige. Verjamemo, da se pozabi, vendar naše sprotno opominjanje takih bralcev pa bi le moralo vzpodbuditi bralca, da 'knjigo vrne. Saj je drug bralec ne more dobiti, doma pa morda leži zaprašena in pozabljena. Mi v knjižnici bi bili zèlo veseli, če bi vsi dolžniki vrnili tajge. Lahko tudi po pošti, če je morda oseben obisk neprijeten zaradi dolge zamude. Upam, da bo tale poziv le vzpodbudil nekatere, da bodo vrnili knjige. Nova agencija Ljubljanske banke v Šentjurju Se 'kratek čas in naši občani bodo v banki porabili veliko manj časa kot doslej. Morda site že opazili, da se pripravljamo na otvoritev nove agencije v Orožnovi ulici. Će boste v ekspozituri videli pred bančnim okencem dolge vrste, boste lahko posel, zaradi katerega ste se odpravili v banko, opravili v bližnji novo odprti enoti. Vsi si' želimo, da bo agencija prinesla vse tisto, kar od nje pričakujemo — zmanjšanje frekvence v ekspozituri, torej krajše vrste, zlasti bb izplačilnih dneh ter razbremenitev že tako preobremenjenih delavk za bančnim okencem. Seveda pa si vsi želimo čim kvalitetnejše in hitre usluge. V Orožnovi ulici so skoraj že nared prijazni svetli prostori, ki jih bo zasedel celoten kreditni oddelek, delovalo pa bo tudi eno bančno okence, da bodo iobčand lahko kompletne usluge koristili na enem mestu. Prepletanje kreditnih poslov s posli zbiranja sredstev je namreč garancija za zadovoljstvo občanov. Da bi čimbolj ustregli našim komiitentom, smo delovni čas v agenciji prilagodili tako, da bodo naše storitve dostopne ves dan, torej brez prekinitev. Agencija bo namreč poslovala do 13. ure, to pomeni, da bodo občani v času, ko je zaprta ekspozitura, urejali posle v agenciji. Tudi to je ena izmed velikih prednosti agencije v želji izpopolnitve našega poslovanja v korist občanov. /O ljubljanska banka Splošna banka Celje Agencija bo opravljala posle: — zbiranja vseh vrst hranilnih vlog občanov, — zbiranja vse sredstev na tekočih računih in žiro računih, — zbiranja namenskih sredstev oz. depozitov občanov, — potrošniškega kreditiranja v skladu z veljavnimi predpisi in pravilniki, — menjalne posle iz pristojnosti banke, — dežurne in dežurno valutne posle za občane — in druge posle in naloge, za katere jih pooblastijo organi upravljanja banke. Iz meseca v mesec čutimo v ekspozituri večjo obremenitev. To dokazujejo tudi podatki, ki jih spremljamo. Zato upamo, da bo agencija odprta čimprej. Točen datum otvoritve še ni znan, vendar pričakujemo, da bo to sredi decembra. Pričakujemo in želimo v dobro naših strank in nas vseh, ki se trudimo, da bi vam ustregli. Na koncu naj še naštejem nekaj novitet: — Signoret, S.: Zbogom Vo-lodja — Zammbert, D.: Zlati ekspres — Simon de Beauvoir: Najlepša leta — Troy, U.: Vrata v nebeško kraljestvo — Bajt: Zapisi na robovih — »-IZLAZI IZ KRIZE« (Izdaja: Društvo ekonomistov Beo- — Jeremič, M.: Socializam i mala privreda — Jeremič, M.: Uvodostručenje proizvodnje bez novih investici -ja — Jeremič, M.: Stimulativnom raspodijeli om protiv uravnilovke — Jeremič, M.: Ekonomska kriza u velikim gradovima — Jeremič, M.: Ekonomska i činovnička kriza Program radia Šmarje pri jelšah Ponedeljek : 15.00 Napoved sporeda, Poročila, Obvestila, Reklame 15.29 DIO — vključitev v Radiio Ljubljana 16.00 V deželi lipovega lista (turistična oddaja) 16.30 Mladi mladim (mladinska oddaja) 17.00 Ponočilla — osrednja dnevna informativna oddaja, Obvestila Reklame 17.30 Omo-beLo v barvah (filmska oddaja) 18.00 Zaključek Torek: 15.00 Napoved sporeda, Poročila Obvestila, Reklame 15.29 DIO — vključitev v Radio Ljubljana 16.00 športnih sedem dni (športna oddaja) 16.30 Osem not za sto radosti (zabaivno-glasbena kontaktna oddaja) — I. del 17.00 Poročila — osrednja dnevna informativna oddaja, Obvestila Reklame Osem not za sto radosti — II. del 18.00 Zaključek Sreda : 15.00 Napoved sporeda, Poročila, Obvestila, Reklame 15.29 DIO — vključitev v Radio Ljubljana 16.00 Danes v studiu (okrogla miza — v živo) 17.00 Poročala — osrednja dnevna informativna oddaja Obvestila Reklame 17.30 V dvoje (glasbena oddaja z veznim tekstom — skladbe v dveh izvedbah) 18.00 Zaključek Četrtek: 15.00 Napoved sporeda, Poročila, Obvestila, Reklame 15.29 DIO — vključitev v Radio Ljubljana 16.00 Kulturni mozaik 16.30 Aktualni četrtek 17.00 Poročila — osrednja dnevna informativna oddaja, Obvestila, Reklame šopek domačih (oddaja domače narodnozabavne in zborovske glasbe z veznim tekstom in gosti) 18.00 Zaključek Petek: 15.00 Napoved sporeda, Poročilo, Obvestila, Reklame 15.29 DIO — Vključitev v Radio Ljubljana 16.00 Skupni koraki (oddaja iz delovnih organizacij in krajevnih skupnosti) 16.30 Potujoči mikrofon (posnetki domačih glasbenih skupin, zborov, reportažni zapisi o ljudskih običajih, narečja itd.) 17.00 Poročila — osrednja dnevna informativna oddaja, Obvestila, Reklame 17.30 Zabavna podoknica 18.00 Zaključek Sobota: 15.00 Napoved sporeda, Poročila, Obvestila, Reklame 15.29 DIO — vključitev v Radio Ljubljana 16.00 Moč glasbe 16.30 Poslušaš—poslušam (glasbena kontaktna oddaja s sodelovanjem poslušalcev, vmes lažji reportažni zapisi, vključevanje v živo s terena ipd.) — I. del 17.00 Poročila — osrednja dnevna informativna oddaja, Obvestila, Reklame Poslušaš—poslušam — II. del 18.00 Zaključek Nedelja: 9,00 Napoved sporeda Mavrica pozabljenih (starejše zabavne melodije) 9,30 Naš obraz (razgovor—'intervju—predstavitev) 10.30 Radijska štafeta 11.00 Kmetijska oddaja J 11.30 Svetujemo vam 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Fotografija meseca /O ljubljanska banka Slovenija 1.- Moja dežela. Glasilo UTRIP izdaja Občinska konferenca SZDL Šentjur pri Celju v nakladi 4.000 izvodov. Uredniški odbor: glavni urednik Ferdo ŽAGAR, odgovorni urednik Go ce KALAJDŽISKI, Drago MACKOŠEK, Jože MASTNAK, Miran KOREN, Anita KOLESA, Mirko ČANDER, Dušan VODEB, Darinka ŽEKAR. Naslov uredništva: Titov trg 5, tel.: 741-286, 741-002, ž. rač. 50770-678-45153 OK SZDL Šentjur pri Celju. Tisk: Aero Celje TOZD Grafika Oproščeno tem. davka od prometa proizvodov št. 745-15/9il978. Fotografij in rokopisov ne vračamo.