rronCiSeh Riidigicr. Spominski dan 29. november. V času, ko je v naši lavantinski ško|lji s svetniško vnemo deloval za vero Kristusovo in pravi blagor ljudstva Skof Anton Martin Slomšek, so tudi clrugod živeli škofje, ki so se kot pravi 'dobri pastirji trudili za zveličanje duš in branili pravice Cerkve. Med temi je cden najznamenitejših škof Frančišek Rudigier. Luč sveta je zagledal 7. aprila 1811 na Predarlskem kot osmi otrok kmečke družine. Prva največja milost, ki jo je od Boga prejel, je biia v resnici krščanska in pobožna mati, ki je znala svoje otroke izvrstno vzgajati v krščanskem duhu. Ko je Frančišek nekoč pozneje že kot škof stal na pragu svoje rojstne hiše, je globoko ginjen rekel: »Dal Bog, da bi se v vsaki biši toliko molilo, kakor se je v tej. Moja pobožna mati je z nami molila vsak dan vcs rožni venec« V šoli je mali Frančišek lcazal iz^edne darove, a na začudenje vseh ni hotel nič vedeti o študiranju. Še le po prigovarjanju svojega-starcjšega brata, ki je že bil duhov:aik, se jc preselil k njemu in se začel učiti latinščine. Nato ie prišel v ginmazijo v Inomostu (Insbruck) in na bogoslovno učilišče v Briksenu. Učil se je z veliko lahkoto, prekašal je svoje součence po znanosti a ravno tako si je prizadeval z vso resnostjo, da je napredoval v krščanskem življenju in popolnosti. Leta 1835 je postal duhovnik, po triletni službi v dušnem pastirstvu ga je njegov škof poslal na višje duhovniško izobraževališče na Dunaju. Po končanih študijah je prišel za bogoslovnega profesorja v Briksen, kmalu nato pa za predstojnika v dunajski zavod, v katerem je malo prej bil še gojenec. V viharnem letu 1848 ga je niegov Skof zopet poklical nazaj v domovino. Postal je kanonik in ravnatelj bogoslovja v Briksenu. A že črez nekaj let je Bil Imenovan za škofa v Lincu na Gornjem Avstrijskem. Po njegovi izjavi so blli dnevi, v katerih se je odločevalo o njegovem imenovanju za škofa, najtežji v njegovem življenju. Odločil se je, da sprejme škofovsko čast samo radi tega, ker si je moral reči, da je tako volja božja. Leta 1853 je prišel v svojo škofijo. — Bil je res dober pastir svoje črede, pobožen, dober in mil, a tudi odločen in strog, kadar je bilo treba. Vsak otrok, vsak delavec, najpreprostejša ženica so smeli k njemu. Velika je bila njegova dobrodelnost. Že kot ravnatclj bogoslovja ie na veliko grozo »vojega strežnika izpraznil vse predale omare. kjer je imel perilo in ga je razdelil med siromake. Kot škof je dal dve tretjinl svojib dohodkov za razne dobrodelna namene. S svojimi verniki je občeval čisto domače in preprosto. To je res bilo lepo razmerje: Škof iq njegovo ljudstvo v zvesti ljubezni nad 30 let skupaj. Škof je pridigal in v krasnih pastirskih listib učil ljudstvo; je molil z ljudstvom in za ljudstvo, a se je tudi boril za največje svetinje svojega Ijudstva. Bila je tedaj doba, ko so hoteli v bivših avstrijskib deželah ljudje, ki so se prikopali do oblasti, ubiti v ljudeh krščansko prepričanje. Izdajali so postave, ki so bile naperjene proti svobodi Cerkve in proti njenim pravicam. Po svojih časopisih so pisali zoper vero in blatili Cerkev, kolikor so le mogli, a katoliški tisk so zatirali. Eden najvnetejših borilcev za krščansko prepričanje in za pravice Cerkve je bil škof Rudigier v Lincu. Neustrašeno je razglašal svoje mnenje v pridigah, v pastirskih listih in je bil tudi član deželnega zbora na Gornjem Avstrijskem. Leta 1868, ko so prišli najhujši protecerkveni zakoni, je izdal pa« stirski list, v katerem je najodločnejše govoril proti razkristjanjenju šole itt proti tako imenovaHemu civilnemu zakonu, to je zakonu, ki bi se sklenil samo pred svetno gosposko. Sovražnikt Cerkve, ki jim je bil neustrašeni škof že dolgo trn v peti, so dosegli, da se ja njegov pastirski list zasegel, njega sa* mega pa so obsodili radi motenja javnega miru. S silo so ga odvedli iz njegovega stanovanja pred sodišče, ki ga je 12. julija obsodilo na 14 dni ječe, ki mu jo je pa cesar takoj odpustil. A Rudigier je svoj živ dan ohranil 12. julij v najlepšem spominu, ker je imel ta dan, kakor nekoč apostoli, radi Jezu« sovega imena trpeti sramoto. Kakor je vzgledno živel, tako je svetniško umrl. Pokopan je v kapeli v novi stolnici, ki jo je sam posvetil in kjer je vsak dan z verniki molil sv. rožni venec. Leta 1095 se je začelo preiskovanje o njegovem življenju in je upati, da bo v doglednem času dosegel čast oltarja. Velik je bil Rudigier po svojem živ« ljenju, velik po naukih, ki jih je posebno v svojih pastirskih listih dajal vernikom. Med drugim je v svojem pastirskem listu pisal: »Največja gniloba naših časov je pomilovanja vredna slabost volje za dobro in resnično. Ni ve8 poguma, priznati se na stran resnice, ni več en mož ena beseda, da ni veC da, ne ni več ne. In kakor so ljudje nezna« ajni v svojih besedah, tako so tudi neznačajni v svojem ravnanju. Nimajo poguma za resnico in dobro se potegniti, delati in trpeti. Ako naj na svetu lepše postane, mora naša volja postati močnejša. Praktično kršžanstvo. V angleškem mestu Bovhil imajo rudarji svojo gledališko družbo. Delavci, ki sodelujcjo pri predstavah, dobijo za to neko pla« ;ilo. Včasi so igre dobre, včasi pa tudl majo kaj, kar je proti vesti katoličana. Mecl igralci je tudi katoličan Patrik Keli, ki noče nikdar igrati v igrah, kl io protivne katoliškemu nauku. Nai- prej pisca prosi, da dotične stavke spremeni. Če pisec tega noče storiti, Keli ne igra. Ko mu je nek njegov znanec rekel, da radi tega vendar trpi škodc mu je odvrniJ: »So še večje dobrine ka kor denarna korist.«' Pač živo krščanStvo! — V Munchenu na Bavarskem je delavsko udruženje sprejelo resolucijo, v kateri pravi, da v njegovih organizacijah, pri njegovih manifestacijab in nastopih nimajo mesta ženske in dekleta, ki niso zadosti dostojno oblečene. Tudi čisto prav! Novejše spreobrnitve. Na Angleškem je pred kratkem prestopila v katoliško Cerkev pisateljica Smith. Pri tej priliki so angleški listi povdarili, da je v zadnjih letih prestopilo na Angleškem v katoliško Cerkev sedem znamenitejših pisateljev. Dejstvo, ki mnogo govori! — Na Švedskem je prestopil v katoliško Cerkev protestantski pastor Nilo Gustav Beskov. Ta prestop je vzbudil ogromno pozornost, ker so na Švedskem prestopi zelo redki in je to še le drugi pastor, ki je napravil ta korak. Usoden pojav. Eden najžalostnejših pojavov novejše, predvsem povojne dobe je ločitev zakonov. Žalosten, usoden je ta pojav, ker se z družino trga in uničuje toliko dobrega med človeštvom in je družinsko življenje navadno kazalec, ki kaže, kako visoko stoji nravno, posebno krščansko življenje med ljudmi. Najbolj žalostno vlogo pri tej stvari igrajo Zedinjene države v Ameriki in pa boljševiska Rusija. Tako je bilo v Ameriki leta 1927 175.449 ločitev zakonov, to je 152 na stotisoč prebivalcev; v Rusiji pa 116.586, to je 166 na stotisoč prebivalcev. V Ljeningradu je bilo v prvih petih mesecih Ieta 1927 7255 ločitev zakonov, sklenjenih. pa je bilo 9681. Jako blizu teh dveh dežel pa koraka Avstrija. Se ni čuditi, če se potnisli, kaj se tam od gotove strani dela zoper versko prepričanje in versko živIjenje.