TRGOVSKI CIST
Časopis za trgovino« industrijo in obrt.
Naročnina xa ozemlje SHS: letno 180 Din, za a/js leta 90 Din, za leta 45 Din,	Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 28.
mesečno 16 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani.	Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.95«?.
LETO XII.	Teletom	št.	2552.	LJUBLJANA,	v	četrtek,	dne	3.	januarja	1929.	Telefon	št.	2552.	ŠTEV.	2.
Davek potujočih agentov in trgovinskih potnikov.
Potujoči agenti in trgovinski potniki plačajo na leto 1000 Din davka. Ta davek se mora plačati predno se začne poklic izvrševati v celoletnem znesku. Kogar se zaloti pri izvrševanju posla brez potrdila o plačanem davku, plača poleg rednega davka še enak znesek kot kazen.
Generalna direkcija davkov je te dni naročila davčnim oblastvom, naj vse potujoče agente in trgovinske potnike pozovejo, da plačajo davek še predno začno v letu 1929. izvrševati svoj posel. Opozarjamo na to vse davčne zavezance te vrste, da izpolnijo svojo dolžnost in se ognejo dvojnemu davku za slučaj, da jih organi finančne kontrole zalotijo pri poslu brez pobotnice o plačanem davku.
Davek letnih 1000 Din so dolžni plačati vsi trgovinski potniki, zastopniki ali agenti trgovinskih podjetij, ki
V torek je praznoval 25-letnico svojega plodonosnega delovanja pri Ljubljanski kreditni banki, generalni ravnatelj gosp. Alojzij T y k a č. Kot mlad bančni uradnik se je že v prvih letih svojega službovanja pri dunajski podružnici Živnostenske banke po svojih zmožnostih tako odlikoval, da mu je bilo prav kmalu poverjeno mesto podravnatelja Ljubljanske kreditne banke. Že po dveh letih je bil g. Tykač imenovan za ravnatelja in se je pod njegovim spretnim vodstvom dvignil zavod od skromnih začetkov do višine prvih denarnih zavodov v državi. Kot izvrsten organizator in izkušen strokovnjak, je bil g. Tykač pozvan v uprave raznih večjih podejtij v državi, v katerih zavzema še danes odlična mesta. Kot takega ga visoko cenijo tudi v vseh gospodarskih, zlasti finančnih krogih. Jubilant se udejstvuje tudi publicistično in je tudi v »Trgovskem listu priobčil že nekaj svojih strokovnih razprav. Denarni zavodi Slovenije so izkazali gen. rav. Tykaču svoje največje zaupanje s tem, da so ga izvolili za predsednika Društva denarnih zavodov za Slovenijo, koje mesto zavzema že od ustanovitve te organizacije.
Ob pomembnem jubileju plodonosnega in intenzivnega dela so se poklonile jubilantu mnoge deputacije raznih organizacij. V imenu trgovskih organizacij mu je čestital predsednik Trgovskega društva »Merkur« gosp. dr. Fran VVindischer. Čestitke, izrečene v imenu matice slovenskih trgovskih organizacij glasijo:
Preblagorodni gospod generalni ravnatelj Alojzij Tykač, predsednik Društva denarnih zavodov itd. itd. v Ljubljani.
Dopustite, gospod generalni ravnatelj, da Vam v imenu Trgovskega društva »Merkur« za Slovenijo, matice trgovskega organizatomega gibanja, izrekam te dni, ko po pravici slavite srebrni jubilej svojega preza-služnega delovanja v najstarejšem in najodličnejšem bančnem zavodu v Sloveniji, prisrčne in iskrene čestitke, katere spremljajo globoko občutene želje, da bi v vedri bodočnosti mogli delovati še nedogledno dobo zdravih let tako uspešno in piodo-nosno kakor ste delovali v vsebine polni preteklosti.
Vaš petindvajsetletni jubilej je praznik vsakdanjega premišljenega, smotrenega in odgovornega dela, ki
poslujejo kot samostalni podjetniki. Za samostalnega podjetnika ga je smatrati, če trpi v sklenjenih poslih sam nevarnost izgube, če se ravna višina njegovega dobička zlasti po njegovem lastnem delovanju in potemtakem v bistvu ni zavisen od podjetja, ki ga zastopa. Taki primeri se pojavljajo zlasti takrat, kadar utegnejo take osebe, ne da bi na to neposredno vplivalo podjetje, ki ga zastopajo, ukoriščaje konjunkturo, same vplivati na višino svojega dohodka.
Trgovinski potniki so torej dolžni plačati 1000 Din pridobnine samo, ako poslujejo kot samostojni podjetniki, ne pa tudi, ako so v službenem razmerju. Plačati morajo torej ali pri-dobnino ali pa uslužbenski davek, katerega jim pri izplačilu prejemkov pobira gospodar.
mu je bil vedno vzvišen cilj povzdiga gospodarskega blagostanja ter dobrobit domovine. Naše denarstvo in naša industrija ter naša trgovina ve ceniti preštevilne Vaše zasluge ter Vam je hvaležna za Vašo trudoljubno prizadevnost in za skrbno nego mnogo-stranskih potreb, koristi in pridov.
Sam mož neutrudne marljivosti, preudaren in skrben gospodar, ki mu je redno vsakdanje delo resnična in nepogrešna potreba, ste nam vzgojili tekom petindvajsetletnega trudoljub-nega dela celo vrsto dobrih in veščih delavcev v naši bančni stroki, ki so ji, ker je mlada in nima v davnino segajočih tradicij, živo potrebni. To zaslugo za naš gospodarski naraščaj bi želeli kot združba, ki zastopa gospodarje in sotrudnike, pri tej priliki prav posebno naglasiti in Vam izreči svojo udano hvaležnost in svoje spoštovanje.
Sprejmite, velecenjeni gospod predsednik, iskreno zagotovilo našega trajnega spoštovanja.
Dr. Fran Windischer, predsednik Trgovskega društva »Merkur« za Slovenijo v Ljubljani.
Mnogobrojnim gratulacijam se pridruži tudi »Trgovski list« z iskreno željo, da bi bilo jubilantu dano, delovati še mnogo let v prospeh in pro-cvit svojega zavoda in slovenskega gospodarstva.
OBLASTNI PRORAČUN LJUBLJANSKE OBLASTI.
Minister za finance je odobril proračun ljubljanske oblasti z dohodki 69,639.206 Din in s tem tudi vse davščine v predlagani izmeri. Znižal je edino 200% oblastno doklado k državni taksi za gostilniške in kavarniške pravice na 50%.
* * *
Poštna hranilnica Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev uvede z 10. januarjem 1929 mednarodni virmanski promet z Nemčijo potom čekovnih zavodov v Berlinu in Monakovem pod istimi pogoji, pod katerimi je ta promet že vpeljan z ostalimi državami.
Podrobna pojasnila glede mednarodnega izplačilnega in virmanskega prometa daje brezplačno podružnica poštne hranilnice v Ljubljani, pri kateri se tudi lahko naroče seznami imetnikov ček. računa v Nemčiji, Avstriji, Švici, Češkoslovaški in Belgiji.
Trgovina po kuponskem sistemu.
O kuponski trgovini smo v našem listu že ponovno pisali. Pri nas je ta način prodajanja (»Schneeballen-systenK, »Kuponsystem<) prepovedan in so pred vojno oblasti same take vrste nečedne tekme, ki je solidni in reelni trgovini, pa tudi konsumentom, najbolj nevarna, zatirale. Danes pa mora trgovec, ki je vsled te vrste prodajanja blaga najbolj prizadet, sam skrbeti za to, da ugotovi konkretne primere in jih prijavi oblastvu, ker bi se sicer prav lahko s te vrste sleparijami preplavilo celo deželo, ne da bi oblast niti s prstom mignila. Je že tako, če ne boš imel v izložbi na še iako neznatnem predmetu listka s ceno, bo to »nevarno« kršitev zakonov oko postave takoj zapazilo. Poklican boš radi tega na sodnijo, kaznovan na denarno kazen in zapor, a poleg tega še javno žigosan v »Uradnem listu«. Tako z domačim trgovcem. Tujca pa, ki pri vsiljevanju svojega blaga uporablja prepovedane načine trgovanja in s tem občutno škodi predvsem konsumentom, zlasti naivnemu ljudstvu na deželi, tega oko postave le redko ali pa sploh nikoli ne vidi. Za enkrat se temu pač ne da pomagati in trgovci morajo sami paziti, da primere kuponske trgovine, kjer jih ugotovijo, takoj prijavijo oblastim, obenem pa tudi svoji organizaciji.
Ljubljanska direkcija pošte in br-zojava je te dni opozorila na tak konkreten primer vse pošte v svojem okrožju. Ker veljajo določila, na katera se sklicuje ministrstvo pošte in telegrafa, za vse primere kuponske trgovine, prinašamo v naslednjem okrožnico, na katero se morejo tudi trgovci sami pri svojem poštnem uradu sklicevati, če zapazijo, da se v njihovem okolišu širi te vrste trgovina. Okrožnica poštne direkcije, ki je datirana z dne 19. decembra 1928 pravi:
»Ministrstvo nas z odlokom štev. 50.957 z dne 5. decembra t. 1. obve-vešča, da pošilja tvrdka Credit Continental iz Amsterdama v našo državo pisma s kuponi oziroma z obrazci za kupone, s katerimi naj bi prebivalstvo nakupovalo njeno blago.
Ministrstvo opozarja na to, da je ta kuponska trgovina zabranjena. Zato morajo pošte take pošiljke v smislu določil člena 34, točka I, drugega dela Pravilnika za notranjo poštno službo, člena 41, točke 1 in 2, Mednarodne poštne konvencije in odredbe št. 22.422/IIa z dne 30. junija 1925 (Okr. XXIV/158—1925) vračati sprejemni pošti kot nedovoljene.
Pripominjamo še, da se te pošiljke izpoznajo po oznaki »Witte de With-straat 50 Amsterdam (Holand) P. O. Box 784«, ki je napisana na zadnji strani pošiljke.«
Načrt zakona o izvršbi in zavarovanju.
(Nadaljevanje.)
2.	Pripombe in predlogi k važnejšim novoiam.
Glede poedinih važnejših novot, ki jih vsebuje načrt zakona o izvršbi napram dosedaj pri nas veljavnem izvršilnem redu, bi bilo omeniti sledeče:
§ 19. načrta: Ta člen dovoljuje izvršbo proti državi (fiskusu). Izvršba radi denarne terjatve pa se more dovoliti le, če pristojna oblastva upniku kljub njegovi zahtevi v teku treh mesecev noče plačati.
To določilo v načelu ustreza zahtevam gospodarskih krogov, da mora biti mogoča izvršba tudi proti državi. Trimesečni rok povzroča pač počasen postopek po zakonu o državnem računovodstvu. Treba pa ga je skrajšati na 1 mesec, ker se bo v kratkem izvršila revizija zakona o računovodstvu.
§ 44. nač.: Smatramo, da bi mogel odpasti lil. odstavek tega člena, ki , uvaja reeksekucijo, in se glasi:
»Ako je izvršenje na osnovu naslova, j koji je docnije pravnosnažno progla- j šen ništavim, ukinutim ili nevaljanim j (38 br. 2) več sprovedeno ili, ako je u j takvom slučaju izvršenik na osnovu na- ; slova več dobrovoljno ispunio zahtev, j može sud, po predlogu, predjašnjem iz- j vršeniku, odnosno u slučaju dobro-voljnog ispunjenja, osudjenom dužniku dozvoliti na osnovu odluke, kojom je izvršni naslov proglašen preinačenim, ništavim, ukinutim ili nevaljanim, izvršenje, kojim se uspostavlja predjašnje stanje. Pre nego šlo se odluči o dozvoli takvog izvršenja (proliv izvršenjafr, mora sud protivnu stranu preslusati. Za do-zvolu takvog izvršenja nadležan je sud, koji je u prvom slepenu doneo odluku kojom je bio izvršni naslov proglašen ništavim, ukinutim ili nevaljanim. U pogledu sprovodjenja protiv izvršenja vrede naredjenje §§ 22. i 23.«
Saj bi še po drugih določilih načrta moral sodnik vposlaviti status quo. Ko-
likor je Zbornici znano, prevladuje to mnenje tudi med uglednimi pravniškimi krogi.
3.	Izvršba na nepremičnine.
§ 67 nač.: Določbe tega člena, ki kakršnokoli izvršbo na nepremičnine za denarne terjatve do 1000 Din dopušča le pod pogojem, če je bila premičninska izvršba prezuspešna ali če dolžnik verjetno izkaže, da bi drugače bila brezuspešna, imajo sicer hvalevreden namen, da ovirajo nepremičninske izvršbe radi bagatelnih terjatev. V mnogih primerih bi ta omejitev ne bila umestna, šele naknadno ločeno izvršilno postopanje na nepremičnine bi vplivalo po-dražujoče in zavlačevalno, često bi do-šla imobilijarna izvršba tudi prekasno. Dovolila naj bi se v takem primeru združitev predloga za premičninsko in nepremičninsko izvršbo.
§§ 68—73 nač.. Izredno važne novote za kraje izven Srbije so določbe glede omejitve imobilijarne izvršbe in glede odtujitvene prepovedi za kmetska posestva, ki se glase:
§ 68: »Ako je izvršenik zemljoradnik (težak), izuzima se od ma kojeg izvršenja njegova kuča za stanovanje sa gospodarskim (gazdinskim) zgradama i okučnicom u veličini do jednoga dana oranja i najnužnije gospodarske zgrade i ona zemlja, namenjena zemljoradnič-koj privredi, koja je neophodno potrebna za najnužnije izdržavanje zemljorad-nika i njegove porodice, koja sa njim živi u zajedničkom kučanstvu.
Za zemljoradnika u smislu ovoga na-redjenja smatra se svako lice, koje do-bije izdržavanje za sebe i za svoju po-rodicu poglavito iz zemljoradničke privrele.«
§ 69: »Minimum, koji se po naredjenju gornjega paragrafa izuzima od izvršenja, propisače Ministarski Savet, uzima-juču u obzir pri tome posebne gospodarske prilike pojedinih predela države.
Na takav način ulvrdjeni minimum može se samo zakonom izmeniti.
§ 70: »Minimum, koji se po gornjim
* *
Srebrni jubilej dela v Ljubljanski kreditni banki.
naredjenjem izuzima od izvršcnja, nc može zemljoradnik ni sam oludjiti niti ugcvornom zalogom 'opterečivali osim za tražbine, za koje ovo ograničenje ne vredi (§ 71).«
§ 71: »Osim slučaja pomenutih u posebnim zakonima naredjenja §§ 68 — 70 ne vrede u pogledu:
1. Tražbine za izdržavanje, koja ne-kome pripada po zakonu ili po ugovoru
0 stalnom izdržavanju, zadržanom za ustupljeno nepokretno imanje (preživi-tak).
2. Naknadne štete iz zločinstva ili prestupa.«
§ 72: »Kad se zemljoradničkoj nepo-kretnosti dozvoli upis založnoga prava u javnu knjigu, da se obezbedi iti na-miri koja od iražbine navedenih u § 71., onda če sud u dozvoli izvršenja, kao
1 u upisu u zemljišnu knjigu odnosno kod nepokretnosti, koje nisu upisane u javne knjige, u zapisniku o plenidbenom popisu §§ 78, 89, 113. stav. 2, tačno označiti i privilegovanost tražbina.«
§ 73. »Pri prosudjivanju da-li je ili u ko-joj je meri izvršenje dopušteno, meroda-van je čas kad se dozvoli izvršenje na dotičnoj nepokretnosti. Ali ako se u toku izvršenoga postupka izmene prilike Jako, da je po narednjenjima o minimumu za jednu porodicu opravdano, da se poveča ili smanji minimum koji se izuzima od izvršenja, onda če izvršni sud narediti po predlogu sorazmerno povečanje ili smanjenje toga minimuma.«
Te omejitve izvršbe na kmetska posestva in njih obremenitve so z gospodarskega in socijalnega stališča nevzdržne. Pomenile bi popotno kreditno onesposobljenje malega kmeta ier bi povzročile kmetijstvu, zadružništvu, posredno pa tudi trgovini, obrti in industriji nedogledno škodo.
Malemu kmetu ne bo hotel nikdo kreditirati, ker bo dolg nezavarovan in neizterljiv. Brez kredita pa kmet, osobito mali, danes ne more več uspešno gospodariti, ker uspeh kmetskega gospodarstva ni več odvisen samo od zemlje in znoja, temveč tudi od kredita. Naturalno gospodarstvo se je prenehalo, kjer pa obstoja, se bo moralo nehati, ker ne bo rentabilno, tudi če bode ščitil zakon kmeta pred izvršbo. To dokazujejo izkušnje v Srbiji, kjer kmet propada kljub zaščiti in deloma ravno radi zaščite § 472 srbsk. zak. o gradj. poslupku. V drugih državah take zaščite ne poznajo, a kmetijstvo ondi kljub temu napreduje, to pa zato, ker kreditno gospodarstvo in gospodarska gibčnost in svoboda kmeta tudi mali kmetiji omogoča rentabilnost. Povečanje intenzivnosti in donosnosti v poljedelstvu je mogoče le z uporabo izdatnejših obdelovalnih pripomočkov in sredstev in z napredno ureditvijo gospodarskih objektov. Ker kmet pride do denarja šele, ko vnovči pridelek, si more dotlej pomagati samo s kreditom. Tega bo dobil le, če bo s svojo nepremičnino nudil zadostno jamstvo. Zakon o izvršbi zato ne sme ovirati kmeta pri razpolaganju s posestvom in odganjati kredit z omejitvami imobilijarne izvršbe.
V času poljedelske krize je za malega kmeta kredit naravnost vprašanje eksistence in edino sredstvo, da reši sebe in družino gladu in da si nabavi potrebna obratovalna sredstva, seme i dr. za bodoče leto. Zakon, ki kmetu v takih primerih onemogoča kredit, kmetu ne pomaga, temveč ga uničuje.
Kdor ume gospodariti, za tega taka zaščita ni potrebna, temveč le škodljiva, ker mu jemlje gospodarsko gibčnost in kapaciteto. Slab gospodar pa je ne zasluži in je bolje, da se umakne sposobnejšim ter izbere drug poklic.
Zadružništvo, ki je tolike gospodarske važnosti osobito za kmeta, je vzra-slo in se razvilo na kreditni sposobnosti ravno malega poljedelca. Vzeti temu kreditno sposobnost se pravi uničiti velik del našega najbolj zdravega kreditnega zadružništva.
Obrt, trgovina in industrija ima v malem kmetu enega svojih najboljših odjemalcev in plačnikov. Zato ima ves interes na tem, da ostane ta konsument kreditno sposoben.
Nerazumljivo je končno in neskladno s poljedelsko-gospodarsko politiko države, ki izdaja posebne zakone in ustanavlja razne ustanove za poljedelski kredit, ako se istočasno hoče pretežni večini poljedelcev, ki so kredita najbolj
potrebni, vzeti z zakonom o izvršbi kreditno sposobnost.
Premično premoženje malega kmeta bi njegov kredit malo dvignilo, ker veljajo tudi zanj izredne omejitve.
(Nadaljevanje in konec prih.)
Dospelost nekaterih periodičnih taks.
(Opozoritev Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.)
Takse na reklame. Dne 15. januarja 1929 poteče rok za plačilo takse za reklamo v obliki napisnih in naslikanih stalnih objav, ki se obešajo na raznih krajih, ali so izdelane na zidovih, ogradah, tramvajih itd., kakor tudi v obliki svetlobnih objav. Ce se taksa pravočasno ne plača, znaša trikratno redno takso.
2.	Taksa na kupoue ali dividende iu ua tantijemc. Od kuponov ali dividende iu od tantijem se plačuje po pripombi 5. k tar. post. 10. taksa 1%. Takso je plačati v 15 dneh po odobritvi bilance. Prekoračenje tega roka se kaznuje s trikratnim zneskom redne takse.
3.	Dopolnilno prenosno takso po tar. posl. 12. prip. 12. taksne tarife je za leto 1929, kolikor ne presega zneska 500 Din, plačati v celotnem iznosu do dne 31. januarja 1929, ako pa taksa presega znesek 500 Din, je plačati v istem roku prvi četrtletni obrok za leto 1929, od onega, ki je ne plača v določenem roku, jo izterja finančno oblastvo ekse-kutivno.
4. Taksa za potroške v hotelih, restavracijah, gostilnah, kavarnah, penzijo-uih v krajih s preko 2000 prebivalci in v vseh kopališčih in letoviščih se pobira povprečno naprej, in sicer po želji taksnega zavezanca: polmesečno, mesečno ali trimesečno; pri tem šteje mesec vedno s 30 dnevi. Višino povprečne takse določa pristojno finančno oblastvo na podstavi zbranih podatkov o povprečnem prometu gostov za vsak tak lokal. Ce se določena povprečna taksa ne plača pravočasno, jo izterja pristojno finančno oblastvo eksekutivno.
5. Taksa za otTorjeno ali tekoče račune pri delniških družbah. Do due 15. januarja 1929 morejo delniške družbe predložiti davčnemu uradu sezname otvorjenih ali tekočih računov v minulem polletju in takso po 20 Din za vsak račun prilepiti ua seznamek. Prepozno plačilo se kaznuje s trikratno redno takso.
H.	Takso za pravico, tla se točijo pijače (točilno takso po tar. post. 62) je plačati za prvo polletje 1929 do dne 31. januarja 1929. Od osel), ki ne plačajo te takse pravočasno, ki pa imajo dovolilo za točenje pijač, izterja takso pristojno finančno oblastvo eksekutivno.
7. Letno takso za biljarde za leto 1920 v znesku 200 Din je plačati do dne 15. januarja 1929 sicer se izterja eksekutivno.
8. Takso na vporabna vozila (avtomobile, fijakarske in polfijakarske vozove) je plačati za leto 1929 v Ljubljani in v Mariboru do konca meseca februarja 1929, v ostalih krajih pa do konca meseca januarja 1929. Od zamudnih plačnikov izterja takso finančno oblastvo eksekutivnim potom.
9. Letna taksa po tarifni postavki 214 za odobritev privatnega skladišča po carinskih predpisih v znesku 500 Din zapade za leto 1929 v plačilo do dne 15. januarja 1929. Na zamudna plačila je zapretena kazen v izmeri trikratne redne takse.
ZLATA LASTNINA NOVCNIH BANK.
V zadnjem času se zlata lastnina Angleške banke stalno krči; na koncu junija je znašala še 169’6 mil. funtov, 27. decembra pa 150'3. Nasprotno se je pa zlata lastnina nekaterih drugih bank znatno dvignila. Izkaz Nemške državne banke od 23. decembra kaže napram koncu junija prirastek zlate lastnine od 2084 'na 2728 milijonov mark; zlata zaloga Francoske banke je narasla od konca junija do 27. decembra od 28.990 mil. frankov na 31.835 mil. frankov. Avstrijska Narodna banka je zvišala v isti dobi svojo zlato zalogo od 117 na 168 milijonov šilingov. Dvig zlatih zalog pri imenovanih treh novčnih bankah se je izvršil deloma s prevzetjem angleških pošiljatev zlata. V kratkem bo izžel tozadevni pregled o vseh novčnih bankah.
Splošne dolžnosti davkoplačevalcev v I. četrtletjn 1929.
(Opozoritev Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.)
I. Vložitev davčnih prijav. Davčne prijave po novem zakonu o neposrednjih davkih je vložiti:
a) za zgradarino do 15, januarja 1929.
b) za pridobnino tekom meseca februarja 1929.
c) za rentnino do 15. februarja 1929.
Kdor iz neopravičljivega razloga ne
vloži prijave v določenem roku, plača poleg osnovnega in dopolnilnega davka kot kazen 3%, če pa ne vloži prijave v 8 dneh niti na pismeni poziv, 10% osnovnega davka.
II. ITslužbenski davek. Gospodarji so dolžni od uslužbencev pobrane zneske odpremiti davčnemu uradu najkasneje 15. dan po preteku vsakega meseca.
Gospodarji, ki redoma nimajo več nego pet zaposlencev, odpremljajo davčne zneske do 15. dne po preteku vsakega četrtletja, za mesece oktober, november iu december 1928 torej do dne 15. januarja 1929.
III. Davek ua poslovni promet, a) Rok za vložitev prijav, katere so dolžni vlagati davkoplačevalci, ki pavšalno plačujejo davek na poslovni promet in rok za vložitev prijav, katere vlagajo davkoplačevalci, ki plačujejo davek na poslovni promet četrtletno po knjigi opravljenega prometa v svrho nove, odnosno definitivne odmere davka od prometa minulega leta, še nista določena. V letu 1929 bo te prijave po vsej priliki vlagati hkratu s prijavami za pridobnino tekom meseca februarja 1929.
b) Vsa podjetja, zavezana javni računodaji, in vsi oni obrati in podjetja, katerih promet je presegel v minulem letu 360.000 Diu, morajo voditi knjigo opravljenega prometa in predlagati v 30 dneh po preteku vsakega četrtletja prijave ter hkratu plačati odpadajoči 1 % davek na poslovni promet. Davkoplačevalci, ki so bili že v letu 1928 dolžni od-premljati davek na poslovni promet po knjigi, ga morajo odpremiti za IV. četrtletje 1928 do dne 30. januarja 1929.
IV. Dospelost direktnih davkov. Neposredni davki po novem davčnem zakonu dospevajo v plačilo v štirih enakih letnih obrokih: dne 1. januarja, dne 1. aprila, due 1. julija in dne 1. oktobra.
Davek, dospel v plačilo, se mora plačati najkasneje v 15 dneh prihodnjega meseca.
Dokler se ne izvrši odmera poediuega davka po novem zakonu, se pobira davek po predpisu v ustrezni davčni obliki minulega leta.
Dva milijona motornih koles.
Po zasebnih podatkih je znašalo število motornih koles proti koncu leta 1928 skoraj dva milijona, 1,944.000. Na Evropo jih je prišlo 1,577.000, na Ameriko 141.000, na Afriko 52.500, na Azijo 54.000 in na Avstralijo z Oceanijo 120.000. Razen Amerike je število motornih koles v zadnjih štirih letih povsod močno naraslo; v Ameriki pa številno stalno pada, kar pripisujejo neprestanemu padanju avto-mobilnih cen. Največ motornih koles ima relativno Avstralija in otoki tam okoli, zlasti Nova Zelandija. Evropa je imela leta 1924 740.000 motornih koles, nato 957.000, 1,088.000, 1 milijon 373.000 in letos 1,577.000. Ameriško število je padlo od 202.000 v letu 1924 na 152.000 v letu 1927 in na 141.000 v letu 1928. Tam vidiš na motornih kolesih samo športnike in policiste. Število koles v Afriki se je od 1. 1924 do 1. 1928 več kot podvojilo, naraslo je od 23.000 na 52.000. Azija se je dvignila od 35.000 na 54.000, Avstralija s pritiklinami od 76.500 na 120.000. Leta 1924 so našteli 1,077.000 vseh motornih koles, sedaj jih je že skoraj dva milijona; torej ne bo dolgo, ko bo število iz leta 1924 podvojeno. — Škoda, da v omenjenih podatkih Jugoslavija ni navedena. V Evropi ima največ motornih koles Anglija, za njo Nemčija; a število v Angliji je naraslo od 1. 1927 na leto 1928 od 630 ■tisoč na 693.000, v Nemčiji pa od 340 tisoč na 438.000, torej izredno več. Se-
veda bi pa rekli, da je v Angliji meja nasičenosti že zelo biizu, v Nemčiji pa še precej daleč. Francija ima 158.000 motornih koles, U. S. A. 124.000, Italija 53.000, mala Švica 32.000, Avstrija 28.000, ogromna Indija 14.000 itd.
Vinski semenj v Ivanj-kovcih.
IV.	vinska razstava z vinskim sejmom v lvanjkovcih se je vršila dne 18. decembra 1928 za ljutomersko-ormoški vinski okoliš. Zastopani so bili sledeči vinski vrhi: Brebrovnik, Cerovec, Gomila, Brezovščak, Hum, Ilovec, Ivanj-kovščak, Jeruzalem, Kajžar, Kog, Kr-žanjščak, Lahonščak, Lešnički vrh, Li-bonja, Litmerk, Mihalovci, Pavlovski vrh, Radomeščak, Rinčetova graba, Ru-neč, Slamnjak, Stanovščak, Stara gora, Strezetina, Svetinje, Šerof, Temner, Vinski vrh. Visoki Strmec, Vrablovščak,
Vodranski 'vrh, Zasavec, Žerovinci.
Razstavljenih je bilo 195 vzorcev in sicer 170 iz leta 1928, 20 iz leta 1927, 2 iz 1925, 1 iz 1924 iu 2 iz 1921.
Bilo je 25 vzorcev šipona, 23 laškega rizlinka, 16 belega burgendca, 13 muškatnega silvanca, 9 silvanca, 9 ruland-ca, 5 renskega rizlinka, 3 muškatelca, 1 damasc. muškata, 1 dišečega traminca,
1 zlatnine, 108 mešanih vrst iti 1 črnine kabernet.
Na predvečer so biti vzorci ocenjeni in ocena izražena v številkah navzgor od 1 do 6. 6 točk je dobilo 12, 5 — 21, 4 — 42, 3 76 in 2 točki 36 vzorcev, 8 vzorcev ni bilo iz raznih razlogov ocenjenih.
Najboljše ocene so bile prisojene vzorcem sledečih razstavtjalcev:	Kočevar
Franjo, 'Središče; Petovar Lovro, Ivanjkovci; Križniški red, Velika Nedelja; Zabavnik Jože, Maribor; Brodar Štefan, Ormož; Pitter Otokar, Tyništi (Češkoslovaška); Rajh Katinka, Mota; Puklavec Anton, Maribor; dr. Ban Adam, Ormož; Kovačič Ela, Ormož; Diermayer Otmar, Ormož; Stameu Adolf, Ormož; Stanjko Ana, Ljutomer; Kuharič Ludvik, Ormož; Mestna občina, Ormož; Veselič Ivan, Ormož; Sentscher Anton, Pušenci; Fi-scherauer Hans, Jeruzalem; C. Fttrst,
Ptuj; Ozmec Jakob, Vinski vrh; Potrč Rudolf, Ormož; Polak Vinko, Ivanjkovci; Pihler Alojz, Cerovec; Omulec Pavla, Ormož; Golenko Anton, Sv. Miklavž.
Kupcev je bilo precej iz mariborske iu ljubljanske oblasti ter iz sosedne Avstrije. Kupčije so se sklepale deloma že na razstavi, deloma pa pozneje v vinskih kleteh.
Razstavo je otvoril v imenu velikega župana g. vladni svetnik Vončina. Pozdravili so prireditev v imenu oblastnega odbora mariborske oblasti g. strokovni referent ing. Zupanič, v imenu Kmetijske družbe g. strokovni adjunkt Kafol. Obisk je bil zelo lep, prireditev v vsakem oziru dobro organizirana ter je dobro uspela.
»Sufid« preide v francoske roke?
Rimska družba »Tern« prodaja svoje akcije francoski družbi »Phosphates Tutt isiens«.
Po zagrebških »Novostih« prinašamo naslednje:
V elektrotehniški industriji Dalmacije se pripravljajo velike izpremembe. Kakor znano, izkorišča oba velika vodo-pada reke Krke in Cetine italijanska družba »Sufid«. Poleg tega ima družba tudi dve veliki tvornici karbida in cina-mida, eno v Šibeniku, drugo v Dugoin-ratu pri Splitu. Produkte izvaža pretežno v inozemstvo. Družba je bila svoj čas ustanovljena od avstrijskega kapitala, pozneje je bila prepuščena Italijanom. Delniška glavnica je znašala 21 milijonov kron, pretvorjenih pozneje v 21 milijonov lir. Družba ni baš najbolje poslovala, nastale so znatne izgube, tako da je bila preteklo leto delniška glavnica znižana od 21 milijonov lir na 2>1 milijona. Pozneje je bila zopet dvignjena na 21 milijonov. S tem so odpisane izgube iin deloma preskrbljena nova sredstva.
Pri »Sufidu« je glavnii delničar veliko .rimsko podjetje >Temk. Ker Sufid znatno razišrja električno centralo pri Omi-šu, tako da bo imela 100.000 konjskih sil, «o potrebni znatni izdatki. »Sutjd« ima že danes 100 milijonov lir dolga, a potrebni so še večji izdatki.
Dober dobiček brez rizika
Razpečuje v kraljevini SHS Fran Ksav. Lešnik, Maribor, Cankarjeva 26
MAGGI
dosežete s prodajo
'°“'h izdelkov za juhe.
I/.gleda, da se podjetje »Terni« ne mara več angažirati pri »Sutidu« in je te dni prodalo svoje delnice francoski družbi »Phosphates Tunisiens«.
To veliko podjetje za produkcijo umetnih gnojil razvija veliko aktivnost,, in ker je danes tudi >Sufid< eden velikih producentov umetnega gnojila, je jasno prizadevanje francoske industrije umetnih gnojil, da dobi pod svoj vpliv tudi Sulfid«.
»Sufid« je bil glavni reprezentant italijanskega kapitala v Dalmaciji.
Iz nacionalnih ozirov uam dosti bolj konvenira, da dobi v tein podjetju močnejši vpliv francoski kapital. Seveda bi »Sufid« še nekaj časa dalje ostal italijanski, jasno pa je, da to podjetje ne bi moglo dalje voditi politiko, iki bi bila naperjena proti našim političnim ui gospodarskim interesom, če imajo večino delnic Francozi.
»Sufid« bo, ko bodo dovršena velika dela na Guba vici, ki so v teku, eno izmed naših največjih industrijskih podjetij, in nas more le veseliti, da je na potu, da se pretvori iz izključno italijanske družbe v družbo s pretežno francoskim vplivom.«
To vest je treba sprejeti z rezervo, ker je težko verjeti, da bi Italijani prepustili to veliko podjetje drugim in da bi italijanska vlada, ki tako očitno dela za ekonomsko ekspanzijo Italije v Dalmaciji, ostala pri tem ravnodušna.
Govorilo se je že doslej mnogo o even-tualnosti, da preide »SuMd« v druge roke, a se to baš zato ni zgodilo, ker je italijanski kapital vedno zelo računal na to postojanko za ekonomsko prodiranje k nam.
Trgovina.
Svarilo pred inozemsko tvrdko. Holandska tvrdka Novelty Company — Falkenburg, včasih tudi Ubbergen, odnosno nje ravnatelj W. E. A. K. Lamberti, skuša potom inseratov v inozemskih listih dobiti zastopnike za gotove patentirane preparate, ki jih ima baje ta firma. Za primer, da se katera oseba ponudi za zastopnika, se od nje zahteva, da pri tvrdki položi kot garancijo gotovo denarno vsoto, ali pa da pošlje predujem na blago, ki se bo naknadno poslalo. Ko se denar pošlje, se tvrdka ali sploh ne oglasi, ali pa, za primer, da pride do resnih groženj, pošlje blago, ki je brez vsake vrednosti. Zato se svarijo interesenti, ki bi hoteli stopiti z gornjo tvrdko v kupčijske zveze, naj bodo pri tem oprezni.
Za izvoz orehov in posušenega sadja v Newyork. Ameriška tvrdka bi prevzela zastopstvo za razpečavanje orehov in posušenega sadja, ki se izvaža iz naše države, na ameriških trgih. Ponudbe je poslati tvrdki neposredno. Naslov tvrdke je: S. Holst — Knudsen, 105 Hudson Street, New York.
Železniški popust za uvoznike v Grčijo. Grške državne železnice so znižale počenši od 15. novembra t 1. naprej železniško tarifo za transporte bivolov za 25%. Poleg tega je dovoljen 10 % popust na normalnih tarif ih za vsakega, ki pošlje v roku 1 leta od Djevdjelije ali Soluna do Aten ali Pireja 2800 tovorov male živine (vagoni z dvemi podi) in 1500 tovorov velike živine. Pošiljatelji morajo sicer pri oddaji pošiljk plačati redno tarifo, vendar se jim gornji popust odobri ob koncu, ko so uvozili zahtevane množine in predložijo redne tovorne liste.
Povpraševanje po borovnicah. Tvrdka »Levantec Societi Commerciale a g. 1. — Trieste — Casella Postale 448. se zanima za uase izvoznike borovnic in prosi ponudbe.
Uvoz perutnine ua Švedsko. Po poročilu generalnega konzulata kraljevine SHS v Stockholmu, se uvaža tekom jesenskih in zimskih mesecev perutnina v velikih množinah na Švedsko. Piščeta
se uvažajo zlasti iz Francije in Holandske, na kar se opozarjajo naši izvozniki perutnine.
Denarstvo.
AMERIKA KOT SVETOVNI BANKIR.
Skupni znesek vseh posojil Zedinjenih držav evropskim dolžnikom je znašal na koncu novembra po računih Mednarodne akceptne banke 3150 milijonov dolarjev. Daleko na prvem mestu je Nemčija s 3150 milijoni dolarjev, ki se razdelijo na 87 raznih emisij. Sledijo Francija s 400 milijoni dolarjev, Italija z 274 milijoni dolarjev itd.
Češkoslovaški devizni promet izkazuje od 2. t. m. naprej zopet znatne olajšave.
Industrija.
General Motors na Ogrskem. General Corporation se pogaja z ogrsko vlado o zgradbi montažne naprave na Ogrskem, ki naj prevzame dobavo za vse vzhodnoevropske dežele. V montažni lovarni nameravajo sestavljati zaenkrat samo avtomobile Chevrolet. Mislijo na leino fabrikacijo 8000 voz. Vse sili v Evropo; enkrat beremo ime Ford, drugič General Motors itd.
Angleški in ameriški sporazum glede niklja. Predsednik angleške Mondove družbe niklja, lord Marchetl, je objavil pred par dnevi že več tednov z napetostjo pričakovano oficielno izjavo o spojitvi njegovega podjetja s pravtako v Kanadi delujočo American International Co. Pogodba je sedaj podpisana. Ta ameriško-angleška nikljeva fuzija je transakcija največjega obsega. Tržna vrednost udeležene delniške glavnice znaša 120 milijonov funtov, in obe podjetji skupaj kontrolirata 80 odstotkov svetovne produkcije niklja. Po fuziji pride ustanovitev nove družbe z imenom »International Nickel Co. of Ca-nada« s sedežem v Toronto (Kanada). Upravni svet bo sestal približno na polovico iz Angležev in na polovico iz Amerikancev. Na londonski borzi so bile delnice Mond-nikelj v zadnjih dneh v ospredju zanimanja.
Vsem zunanjim naročnikom prilagamo današnji številki poštno položnico v svrho poravnave naročnine za tekoče leto, oziroma event. zaostankov na naročnini. One ceujene naročnike, ki so naročnino že poravnali, pa prosimo, da izroče položnico svojim znancem, ki še niso naši naročniki, da se naroče na »Trgovski list«.
Nadomestilo za bombaž. V britanski Guvani (Južna Amerika) so dobili rastlino, ki ima podobna vlakna kot bombaž in ki more uspevati ludi v zmerno-toplih krajih. Po odkrilju le rastline so ustanovili družbo z imenom »Angleška družba za umetni bombaž«, ki poroča o novi stvari sledeče:	»V prihodnjem
letu bo novi pridelek že prišel na trg, par sto ton; cena mu bo 16 funlov, do-čim znaša cena enakovrednega pravega bombaža 19 funtov. Novi vlaknasti bombaž je raskave kakovosti, fabrika-cijski stroški so zelo majhni.« Z Avstralijo, Kanado, Francijo, Italijo in Češkoslovaško so se sklenili že določeni dogovori eksperimentelnega značaja.
Izseljevanje iz naše države v oktobru 1928. Po statistiki izseljeniškega komi-sarijata v Zagrebu se je izselilo iz uaše kraljevine v mesecu oktobru 1928 v čezmorske države vsega 2178 oseb, t. j. 128 oseb več kot v oktobru lanskega leta. V času od 1. januarja do konca oktobra 1928 se je izselilo vsega 18.650 oseb, t. j. 50 oseb več kot v istem razdobju 1927. leta. Največ se jih je izselilo iz Hrvaške in Slavonije (764), nato iz Vojvodine (450), Dalmacije (480), Slovenije (336), Srbije (31), Bosne in Hercegovine (83), Črne gore (24).
Dividendo Francoske banke za drugo polletje I. 1928 je določil generalni svet ua 185 frankov (leto prej je znašala 165 frankov).
Ljubljanska borza.
Tečaj 2. januarja 1929.
DEVIZE;
Amsterdam 1 h. goM.
Berlin 1 M............
BruseJj 1 belga .... Budimpešta i pengo
Curih 100 fr..........
Dunaj 1 šiling ....
Povpra-
ševanje
Din
Ponudba
Din
—•_	22-855
1353	13-66
—•—	7-9122
!C8!>2o	9-9225
1094-10	1097-10
7-9957	8-0257
275T4	27644
56-61	5631
—•—	22247
168-10	168-1«)
29(V54	298-54
RAZNO.
Gibanje pri Ljubljanski borzi dela. Iz
tedenskega poročila Ljubljanske borze dela posnemamo naslednje podatke, ki se tičejo časa od 16. decembra do 22. decembra 1928. 1. Iskalo je dela: a) iz prejšnjega tedna preostalo; moških 574, žensk 368, vseh 942; b) iz tega ledna novo prijavljenih: moških 205, žensk 29, vseh 234; skupaj moških 779, žensk 397, vseh 1176. 2. Ponujeno dela za: moških 27, žensk 26, vseh 53; 3. Izvršenih posredovanj: moških 19, žensk 23, vseh 52.
4.	Odpotovalo, moških 98, ženska 1, vseh 99. 5. Odpadlo: moški 1, ženska 1, vseh 2. 6. Koncem tedna ostalo v evidenci:	moških 651, žensk 372, vseh
1023 oseb.
O nemški plovbi. Največja nemška ladjedelnica blom in Voss v Hamburgu je dosegla v letu 1928 obratni previŠek 3 milijonov mark; po odpisu socialnih bremen, zavarovalnih pristojbin in odpisov ostane čisti dobiček 600.000 mark, nekako polovico lanskega čistega dobička. Dividenda bo 5-odslolna. Sedaj je zaposlenih v ladjedenlici okoli 10.000 delavcev; v delu je med drugim turbinski brzoparnik »Europa« Severo-nemškega Lloyda.
Pariz 100 fr. Prag« 100 ki Trst 100 lir .
Les: Smreka—jelka: hlodi I., II., monte 250— 300; brzojavni drogovi 340—260; bor-donali merkantilni 300—320; trami merkao-tilni 250—300; škorete, konične od 16 cm naprej 560—600; škorete, paralelne, od 16 cm naprej 630—680; škorete, podjnerne, do 15 cm 480—540; deske-plohi, kon., od 16 cm naprej 500—550; plohi, par., od 16 cm naprej 550—600 Din. Bukev: deske-plohi, naravni, neobrobljeni 490—520; plohi, naravni, ostrorobd 750—1000; plohi, parjeni, ostro-ob robljeni 600—900; plohi, parjeni, ostro-robi 1000—1250; testoni 500—530, tavolete 1100-1200 Din. Hrast: hlodi I., II. 500 do 700; bordonali 1200—1400; deske - plohi, neobrobljeni boules 1300—1500; plohi, neobrobljeni merkantilni 1000—1100; plohi, ostrorobi (podnice) 1200—1300; frizi 950 do 1150 Din. Drva: bukova 19—21; hrastova 17 do 19 Din. Železniški pragovi: 2'60 m, 14X24, hrastovi 50—55 Din. Oglje: bukovo za 100 kg 85-90 Din.
Žito:	Pšenica:	bačka	nova:	80	kg, 2%
prim., mlevska voznina, »lov. postaja, plačilo v 30 dneh, promptna dobava 290 do 29250; bačka nova: 80 kg, 2% prim., mlevska vos-nina, slovenska postaja, dobava v' januarju, plačilo v 30 dneh 295-50—300, bačka nova; 80 kg, 2% prim., mlevska vonujna, slovenska postaja, dobava v februarju, plačilo v 30 dneh 305—307-50 Din; bačka nova: 80 kg, 2% prim., mlevska voznina, slovenska postaja, dobava v marcu, plačilo v 30 dneh 310—312-50 Din; bačka nova: 80 kg, 2% prim., slovenska postaja, dobava v aprilu, plačilo v 30 dneh 315-50—317-50 Din; bačka nova: 80 kg, 2% primi., mlevska voznina, slovenska ]»ostaja, dobava v maju, plačilo v 30 dneh 320—822-50 dinarjev. — Koruia: amerikanska plata koruza: promptna dobava, aacarinjeno Ljubljana 315-50—320 Din. Jočmen: bački: nov, 71 kg, rešetan promptna dobava, plačilo po prejemu blaga 315-50—320. Oves: haika ali slavonski, nov, reSetan, zdrav, navadna voznina 285—300. — Er: 72 kg, zdrava, reŠetana, mlevska voanina 295—297-50 Din. Koka: pšenična Qg: nova, fco Ljubljana, pri odjemu celega vagona plačljivo po prejemu blaga 490—435 Inn.
Tendenca: les:	neizpremeujeaa;	deieini
pridelki: neiapremenj^oa.
Zaključki: les: 7 vagonov; delelni pridelki: — vagonov; drugo: — vagonov.
PO SVETU.
Financiranje agrarne reforme na Ogrskem. Na podlagi pogodbe med ogrsko vlado in švedsko-ameriškim vžigaličnim trustom dobi Ogrska večje dolarsko posojilo, ki ga bo v smislu sklepa parlamenta porabila v namene financiranja agrarne reforme. Tehniško izvedbo financiranja so poverili trem bankam, ki bodo ustanovile v ta namen v prvi polovici leta 1929 poseben zavod.
Pristanišče Pirej bodo Grki popolnoma preustrojili in ga prilagodili zahtevam sedanjega prometa.
Višek newyorške borzne trgovine je prekoračen iu je denar /.a posojila zopet v veliki meri prost. Pričakovati je pomnožene posojilne delavnosti.
Tri velika ameriška aviatična podjetja so se spojila v novo družbo, z imenom United Aicraft and Transport Corporation; vrednost nove kombinacije cenijo na 150 milijonov dolarjev.
Za namene železniškega prometa je določenih iz bolgarskega stabilizacijskega posojila 1,250.000 funtov in se delajo v Sofiji priprave za skorajšen razpis za dobavo železniškega materijala (tračnice, vagoni, mostovi itd).
Konkurzov v Avstriji je bilo v preteklem letu 124, poravnalnih postopanj 442; številke za leto 1927 sta 173 in 657. Torej je bilo lansko leto dosti boljše kot predlansko.
V cinu ni bakru bo kupčija v tekočem letu, kakor vsi znaki kažejo, živahna; to je v zvezi z naraščajočo zaposlenostjo v Ameriki. O ceni bakra glej poseben člančič.
Italo-VViener Kreditna banka, ki pripada koncernu Credito Italiano v Milanu, bo zvišala delniško glavnico od
712.000	na 1 milijon šilingov.
Ogrska prizadevanja za francoski denarni trg, ki so po vojni prenehala, so postala sedaj zopet zelo živahna. Gre zlasti /.a kratkoročna posojila za dobo 8 do 0 mesecev.
Dividentla Vereiuigte Stalihverke lx> letos nekoliko nižja kot lani, ko je znašala 6%.
Borzo volne v Pragi bo otvorila praška produktna liorza. Služila bo svetovni trgovini in poravnavanju sporov. Uzance bodo izdelane na temelju uzanc na inozemskih borzah.
Bob soja bodo pričeli pridelovati v Avstriji; tozadevni poskusi so se dobro obnesli.
Za izvoz pšenice iz Jugoslavije je znižalo prometno ministrstvo po konferenci /. eksporterji železniško tarifo za 50 odstotkov.
Kumunski proračun so spravili v ravnovesje in so tako stroški kot dohodki proračunjeni z 88 milijardami in 200 milijoni lejev.
Koncentracija belgijske premogovne industrije je v toliko napredovala, da bosta ustanovljena do 1. aprila premogovni in kokspi sindikat ter prodajni urad za industrijski premog.
Prepoved izvoza petroleja iz Kumuni-je ho£e nova vlada ukiniti in prav tako izvozno takso za izgotovljene petrolejske produkte.
Nove označbe o izvoru blaga hoče v boju proti inozemski konkurenci vpeljati angleški parlament.
American Glanzstoff bo izdala 150.000 novih osnovnih delnic.
Svetovni žitni trg je postal v zadnjem času nekoliko bolj prijazen, a je še vendar zelo miren. Vidne zaloge se kopičijo.
Družbo z glavnico 735 milijonov belgijskih frankov so ustanovili v Bruslju. Združila bo vsa industrijska podjetja Bruseljske banke (Banque de Bruxel-les) in njenih podružnic.
Bilanca nemške tekstilne industrije za preteklo leto je neugodna. Padajoča konjunktura se pozna najbolj v bombaževi industriji.
Banke na Francoskem izvršujejo znatna zvišanja delniške glavnice, tako Ban-gue de 1’ Union Parisienne od 150 na 200 milijonov frankov, Credit Commer-cial de France od 126 na 154 milijonov frankov.
ZA SPOJITEV V ANGLEŠKI BOMBAŽEVI INDUSTRIJI.
Skupni odbor angleških bombaževih prodajnih organizacij priobčuje poročilo o položaju angleške bombaževe industrije. Med drugim beremo:	Pičlost
kreditov je prisilila mnogo podjetja, da so prodajala svoje zaloge za vsako ceno, večinoma z zgubo, zato, da si nabavijo finančna sredstva. Posledica je bila obenem tudi ta, da so cene za lan-cashirske izdelke zelo kolebale, s čimer je bilo zaupanje importnih dežel močno ogroženo. Samo ena alternativa je: Ali bo sedaj proces trajne likvidacije prisilil toliko tvrdk do bankrota, da bodo mogle preostale tvrdke potem delati rentabilno, ali pa se morajo finančni pogoji bombaževe industrije temeljito reformirati. Tovarnarji naj se združijo v več skupin, ki bi pa morale biti med seboj v tesnih stikih. Najprvo naj se izvede ta koncentracija v predil-ništvu. Iz koncentracije je možno pričakovati olajšanje obrestovanja, boljša izraba odpadkov, prednosti pri skupnem nakupu oziroma pri skupni prodaji, dalje prihranki v poslovanju in v plačah ravnateljev ter izločitev prekupo-valne trgovine. Slednjič zahteva poročil®, naj se produkcijske metode izpopolnijo ter naj se uvede produkcija na debelo. Če le mogoče, naj sledi nato tudi reforma v apreturnih tovarnah in v ostalih sekcijah bombaževe industrije. — Kot v nekako dopolnilo k temu poročilu beremo danes, da se je združilo v Angliji okoli 250 bombaževih predilnic z desetimi milijoni vreteni v končno spojitev, potem ko so se bile zedinile interesirane banke. Pričakujejo, da bo nova družba, Lancashire Cotton Corporation imenovana, v začetku leta 1929 registrirana kot družba z omejeno zavezo.
* * *
CENE BAKRU ZOPET RASTEJO.
Šele 27. decembra je Mednarodni kartel cene bakru zvišal za V\ na 16'50 centov in 31. decembra jih je zopet, na 16%. Vzrok tega stalnega dviganja je povečano nakupovanje v Evropi in v Zedinjenih državah, ki je zaloge zmanjšalo, čeprav je tudi produkcija zelo narasla in izkazuje rekordne številke. Mesečna povprečnost ameriške produkcije leta 1927 je znašala 123.000 ton, leta 1928 pa 135.000 in so se kljub temu ameriške zaloge skrčile od 95.000 na
52.000	ton. Vse evropske dežele so im-portirale dosti večje množine kot v prejšnjih letih. Kljub temu se sprašujejo, koliko znaša razlika v ceni med bakrom in aluminijem, njegovo najvažnejšo konkurenčno kovino, samo nekaj malega več kot 300 mark pri toni, dočim je bila normalna razlika prej 1000 mark. Mislijo, da se bodo evropski konsumenti kovin zmeraj bolj oprijeli aluminija.
40.000 DOLARSKIH MILIJONARJEV IN ZA 28 MILIJARD DOLARJEV HRANILNIH VLOG.
Na nekem zborovanju je izjavil zastopnik newyorške Zvezne rezervne banke, da se je število dolarskih milijonarjev zvišalo od 7000 v letu 1914 na
30.000 do 40.000 v letu 1928. — Dalje je priobčila ameriška vlada poročilo, ki pravi, da so se hranilne vloge pri vseh bankah v Zedinjenih državah v letu 1928 dvignile za dve milijardi dolarjev in da so znašale na koncu preteklega leta 28 milijard in 132 milijonov dolarjev. Na vsakega Amerikanca je prišlo na koncu leta za 214 dolarjev ali 12.000 dinarjev hranilnih vlog.
* * *
ENOTNA PETROLEJSKA FRONTA V AMERIKI?
Holandski »Allgemeen Handelsblad« pravi, da se pripravljajo v ameriški petrolejski industriji pregrupacije in koncentracijska gibanja največjega pomena, ki bodo dovedla do nove dobe v ameriški petrolejski industriji. Pivi korak v konsolidaciji ameriške petrolejske industrije je na iniciativo predsednika Standard Oil, Teaglea, ustanovljena eksportna organizacija, ki je obsegala doslej samo družbe, vključene v Standard Oil združenih koncernov z drugimi družbami, ki bi v slučaju, da se pogajanja uspešno zaključijo, ustvarila na svetovnem petrolejskem trgu enotno ameriško fronto, ki bi na vsak način mogla vplivati na bodoči razvoj svetovne petrolejske industrije.
• * •
N DVOVRSTNE PARNE LOKOMOTIVE PRI AVSTRIJSKIH ZVEZNIH ŽELEZ
NICAH.
Avstrijske zvezne železnice se bavijo sedaj s pripravami za preskušnjo novo-vrstnih parnih lokomotiv, ki jih bodo kurili s premogovnim prahom. Vsled tega bo omogočena tudi uporaba domačega avstrijskega premoga v večji izmeri kot je bilo to doslej. Na iniciativo avstrijskih zveznih železnic in Alpine Mon-tan so kurili v lokomotivah, ki so jih zgradile nemške državne železnice za poskuse kurjenja s premogovnim prahom, tudi avstrijski premogovni prah, in sicer z izredno ugodnim uspehom. Zato bodo pričeli v Avstriji sami s poskusi večje izmere in daljše dobe. Zaenkrat bodo zgradile zvezne železnice dve taki poskusni lokomotivi. Pričakovani uspeh pomeni najprvo prihranek gorivne snovi. A. E. G. v Berlinu je priobčila o prav velikih prihranitvenih možnostih z uporabo takih lokomotiv zelo zanimive podatke. Tudi razbremenitev kurjača je zelo važna, zlasti ker je pri lokomotivah z veliko kapaciteto konstrukcijska meja določena sedaj po telesni delozmož-nosti kurjača. Ta omejitveni moment pri kurjavi s premogovnim prahom popolnoma odpade. Za Avstrijo posebej nastane še ta ugodnost, da se bo mogel uporabljati na smotren način domači sicer ne ravno najboljši premog, s čimer bi dobilo domače premogarstvo širši temelj in bi se tudi dobave premoga za zvezne železnice precej preorieniirale.
! Za Jugoslavijo bi bil novi način kurjave i seveda tudi prav velikega pomena.
TRŽNA POROČILA.
KUBANSKI SLADKOR.
Pred par dnevi je podpisal predsednik Kube dekret, ki določa popolno prostost pridelovanja in neomejeno prodajo sladkorja. Delovanje eksportne komisije, ki se peča s statističnimi deli in z likvidacijo starih sladkornih zalog, se zaključi z 31. januarjem t. 1. Pogovor ima samo provizoričen značaj. Novi dekret ni povzročil nobenega vznemirjenja, ker so že itak splošno računili s prostim sladkornim gospodarstvom na kubanskem trgu od začetka letošnjega leta naprej. Pride k temu še okolnost, da bo bodoči kubanski pridelek v količini več kot 5 milijonov ton prekosil lanski zaključek za 1 milijon ton. Slabo tendenco na svetovnem sladkornem trgu označajo kot posledico tega dejstva. Omejitveni nameni so se popolnoma izjalovili.
Mariborsko sejinsko poročilo. Na svinjski sejem dne 28. decembra 1928 je bilo pripeljanih 40 svinj. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 7 do 9 tednov stari 225—250, 3 do 4 mesece stari 280—450, 5 do 7 mesecev stari 480—540, 8 do 10 mesecev stari 580—750, 1 leto stari 1100 do 1400, 1 kg žive teže 10—12-50, 1 kg mrtve teže 16—18. Prodanih je bilo 32 svinj.
DOBAVA, PRODAJA.
Prodaja. Direkcija šum v Ljubljani sprejema do 10. januarja 1929 ponudbe glede prodaje 700 m-1 bukovih polen. (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
Dobave. Direkcija državnega rudnika v Zabukovci pri Celju sprejema do 9. januarja 1929 ponudbe glede dobave raznih tiskovin. — Delavnica državnih železnic v Mariboru sprejema do 12. ju-uuarja 1929 ponudbe glede dobave Grif-fin-koles. (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.)
Dobave. Saobračajno - komercijelno odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 14. januarja t. 1. ponudbe glede dobave raznih knjig in tiskovin ter glede dobave 4000 kilogramov dekstrina. (Pogoji so na vpogled pri istem odelenju.) — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 5. januarja t. 1. ponudbe glede dobave 1000 kilogramov olja za transformatorje in strokovnih knjig; do 11. januarja t. t. pa glede dobave 8000 kg karbida. — Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 16. januarja t. t. ponudbe glede dobave kopalne kadi in klozetov; do 18. januarja t. 1. pa glede dobave bele snažilne volne, mavca, salmijakove soli in kamna, členskih meril, minium-barve itd. (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.)
NAZNANILO.
Te dni dzideta knjigi Ivan Hribar:
MOJI SPOMINI,
katerih 1. del smo priobčevali v našem listu, v posebni knjigi, ki obsega 508 strani velike osmerke. Izšel bo pa ob-nem tudi II. del spominov istega pisatelja pod naslovom »Osvobojevalna doba«. Obseg II. dela 552 strani. Obe knjigi bosta v platno vezani in se predznambe na naročnino v naši upravi že sedaj sprejemajo. Evo obsega obeh knjig:
I.	dal:
Predgovor.
I.	Otroška lota.
II.	Gimnazijska doba.
III. Po poti k poklicu.
IV. Samostojen podjetnik.
V.	Važnejši dogodki Ir Javnega udejstvovanja: Banka »Slovenija« — Slovansko uradovanje pri sodiščih — Dr. Janeta Bteiweisa 70-letnica — Narodni dom — »Slovensko Dramatično DruStvo« — Josip Jurčič — »Narodna Tiskarna« — »Slovenski Narod« — Volitve v občinski svat ljubljanski — Mestna hranilnica ljubljanska — Ljubljanski vodovod — »Slovan« — Biskup Josip JuraJ Strossmagr
— »Ljubljanski 8okol« — Izvolitev v deželni zbor
— Delelna hipotečna banka — Dr. Valentin Zarnik — Vekoslav Legat — Avgust Endllcher --Deželna hipotekarna banka dalmatinska — »Ljubljanski List« — Fran Sukl|e — Cepitev delelno-zborskega narodnega kluba — Simon Gregorčič
— Anton Aškerc — Josip Gorup — Zveza s Slovani Avstrogrske — Zveza s Slovenci drugih pokrajin — Prvi poskusni koraki po poti k zedinjenju — Zveza s Slovani zunaj državnih meja — Družba sv. Cirila in Motoda — Ivan Vrhovnik — Dr. Jakob Missia — Dr. Danilo Majaron — Potres.
VI.	županska doba: župansko uradovanje — Viija dekliška šola — Vprašanje uličnih tabel — Zasebne napisne table in objave — Zdravstvene zadeve — Regulacija mesta — Mestna kanalizacija - Odpeljavanje smeti — Vprašanje tujskega prometa in olepšava mesta — Ljudska kopelj in mestna uboinioa — Vprašanje osrednjega kolodvora — šolstvo — Vprašanje slovenskega vseučilišča — Tržnica — Mehanilke delavnice državnih železnic — Elektrarna in električna cestna Železnica — Slovensko gledališče —■ Vrhniška železnica — Javni spomeniki - Jubilejske stavbo — Ivan Kavčič — Ljubljanska kreditna banka — Dalmatinsko parobrodarstvo — Oogodki meseca septembra 1908 — Prizadevanje za imenovanje Jugoslovanskega ministra rojaka - Škotovi zavodi v šent Vidu — Nepotrditev moje so-
glasne šeste izvolitve za ljubljanskega župana Brezvestna gonja proti meni - Lipe Haderlap-— Miroslav Malovrh — Or. Karl Triller — Dr. Ivan Tavčar — Ivan Šubic — Moje udejstvovanje in moji načrti v dobi, ko mi Je odvzeto bilo župansko poslovanje — Preiskava mojega županskega poslovanja — Retrospektivne ugotovitve.
II.	del:
I. Po balkanski vojni.
II.	V Berlinu.
III. V Petrogradu.
IV. V Moskvi.
V.	Na poti v Sofijo.
VI.	Pri Cešovu in Paiiču.
VII.	Pri Hartvlgu. — Na poti za Pašičem.
VIII. Vnovič v Petrogradu.
IX. V Parizu.
X. Po sarajevskem atentatu.
XI. Vojna napoved.
XII. V policijskem zaporu.
XIII. V preiskovalnem zaporu.
XIV. Vnovič v policijskem zaporu.
XV. V prognanstvu v Abtenau-i. — Pričevanje v* v pravdi proti dr. Kramčfu.
XVI. Pred vratmi svoje ožje domovine.
XVII. Zopet v Ljubljani. — Pripravljalna dela z» bližajoče se velike dogodke. — Narodni »vet In Narodno veča.
XVIII. Proglasitev odoepitve od Avstro-Ogrske in zedinjenje s Srbi In Hrvati v eno državo. — Revolucionarna ustanovitev Narodne vlade.
XIX. Na poti v Ženeva. — Sestanek s Pašičem v Rimu. — čez Brindisi in Krf v Dubrovnik in odondot preko Hercegovine in Bosne v Beli-grad.
XX. Oržavnopravni čin ujedinjenja. — Kako smo do njega dospeli. — Moji razgovori s Pašičem o uredbi skupne države.
XXI. v Belem gradu. — Sestavljanje vlade in delegacije za Pariz. — Načrt za privtelesenje Bolgarije. — Moje imenovanje za poslanika in polnomočnega ministra v Pragi.
XXII. Zopetno potovanje v Beligrad. — Odklonitev časti in dolžnosti glavnega delegata pri mirovnih pogajanjih v Parizu. — Poslanik In polnomočni minister v Pragi.
XXIII. Konopištt. — Nadvojvoda Fran Ferdinand d Este. —	Srbski	dvorski arhiv. — Kralj
Aleksander Obrenovič.
XXIV, Koroška in Rapallo — dve naši naoijonalni katastrofi. — Kdo Ju Jo zakrivil.
XXV. Opazovanje iz Prage, kako se razvijajo dogodki v domovini. — Odločba vrniti se vanjo.
XXVI. Pokrajinski namestnik v Ljubljani.
XXVII. Doslov.
Cena L dela	Din	100'—;	s	poštnin«
Din 110—.
Cena II. dela	Din	100'—;	s	poštnino.
Din 110—.
Naročnina naj se	pošlje	na	naslov:
Tiskarna Merkur, Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Dobivata pa se oba dela knjige tudi pri vseh knjigarnah.
nJ\NO Cf>
° w	tovarn«	w
vinskega kis«, d. s o. s* Ljubljana
(Midi najfinejlt in naJokusnaJH namizni kis Iz pristnega vina. Tahniino in higi|aniCno naimoderneja urejena kisarna v Jugoslaviji.
c MnMjMsa« Dunajska cesta la, n. na« Samevajte ponudbo I
TISKARNA
MERKUR
Ljubljana
GregorCiCeva ul. 23
s« priporoča ta tlak vsakovrstnih tiskovin za trgovino, obrt tn Industrijo tar m urade, druStva Ltd.
Lastna
KNJIGOVIZNICA
- DRUŽBA Z O. Z. -
Tvornlca kuvert In konfekcija papirja
LJUBLJANA
Vožarskl pot št. 1 Karlovška cesta št. 21
VELETRGOVINA kolonljatne in špecerijske robe
IVAN JELAČIN
LJUBLJANA
Zaloga sveSe profane kave, mletih dllav in rudninske vode.
Toina In solidna postraiba!
Zahtevajte cenik!
Trmi, ottite o .Tlmda Pstol
Ureja dr. IVAN PLB8S. — Za tegovdro-kubistrt,j«k« o .1. »MERKUR« bot iadajatelja jo tidurja: O. MLHALBK, HnlMiana.