ŠTORE IZVRŠITEV LETNEGA PROIZVODNEGA PLANA ZA AVGUST 1963 i. Aglomeracija......................... 66,7 % . 2. Elektroplavž . . . . . . . 69,9 % 3. Jeklarna . . . . ..... 64,1 % 4. Valjarna . . . . . . . . ... 65.2 % 5. Siva livarna . . . . . . . . . 67,5 %- 6. Livarna valjev . .. . . . . ■ -, . 63,6 %. 7. Obdelovalhica valjev . . . . ..... 67,9 % 8*. Samotna . . . . . .. . - 67,4 SKUPAJ PODJETJE (brez gredic) . 15. september 1963 Ši. 9 Leto 111 ZELE1AR 66,8 % I g! a Priznanje kolektivu Dve seji upravnega odbora Upravni odbor je na svoji 8. in 9. redni seji razpravljal o poslova-podjetja v prvem polletju. Poročilo je podal tov. Miklavc. O reami-li poslovanja je bil kolektiv seznanjen že v prejšnji številki našega p. Obratni delavski sveti kakor tudi IO sindikalne podružnice so [razprav dali svoje pripombe in predloge, katere je HO v razpravi Jšteval. razpravi, po danem poročilu, Mio ugotovljeno: - podjetje je v prvem polletju feirom na težave v prvih mese-» leta, uspešno poslovalo. Kljub kršenemu fizičnem planu pro-pinje, pa je realizacija financira plana zelo ugodna, kar ne pedini o v prejšnjih letih. Del-vpliva na realizacijo proizvod-I tudi kvaliteten premik, kar predvsem odraža v letošnjem Z osvajanjem nove iproiz-fjjtje, so naši proizvodi na do-'čem tržišču zelo cenjeni in je •je veliko povpraševanje; " obrati si prizadevajo zamu- 1,0 Proizvodnjo v prvih mesecih ^oknaditi, kar se delano že od-i!a v drugem polletju; čeprav je velik kvalitetni ramik navzgor, pa so reklama-6 minimalne, kar je vsekakor % uspeh prizadevanj v izpol-fevanju obvez kupcev; ' sredstva, ki so bila namenje-za osvajanje novih kvalitet, ^izvodov in tehnoloških postop-Miso izkoriščena po planu, lta® preobremenjenosti obrat-' z naročili; ' obrati si tudi v letošnjem le-Prtzadevajo zmanjšati stroške ’“'zvodnje, kar pa jih ovira, je pestano naraščanje cen osno-I11 proizvodnim surovinam. Ven-j so kljub temu uspeli, čeprav ra sredstva dokaj skromna; ^ razni pokazatelji, kot so: I » ti; ekonomičnost, produktivnost in rentabilnost so ugodni; — razpoložljivi' koledarski fond je izkoriščen z 76 %, če pa upoštevamo .tudi nedelje in praznike, pa je efektivni čas izkoriščen z 89 %. 11 % pa odpade na odsotnosti z dela. To so predvsem do- ’ pusti in pa bolezni. Predvsem zaskrbljujoč je odstotek nezgod doma. Po tem vprašanju je treba izvršiti analizo nezgod, nato pa storiti potrebne ukrepe za zmanjšanje teh nezgod; — fluktuacija in pomanjkanje delovne sile ter povečanje naročil, je vplivalo tudi na povečanje nadurnega dela. V zadnjih letih smo uspeli nadurno delo zmanjšati. Porast v letošnjem letu pa je kljub vsemu zaskrbljujoč, ker pripravljamo analize za 42. urni delovni teden. Potrebno je izvršiti analizo nadur, če so povsod ekonomsko upravičene; — osebni dohodki so se v primerjavi z lanskim letom poveča- li. Povečali pa so se tudi življenjski stroški. Povečala se. je delovna storilnost za 6,6 % in so zato povečani osebni dohodki realni. Pri analizi osebnih dohodkov je bil predlog naj se prikazujejo bolj detajlno in ne samo povprečje na zaposlenega; — ugodne rezultate beležimo tudi v izvozu. Zaradi nekaterih sprememb pa ne bomo mogli realizirati plana izvoza; ŠTORSKI ŽELEZAR, glasilo* delovnega kolektiva železarne Štore — Izhaja vsak mesec ,-r-j Odgovorni urednik: Stane Ocvirk — Uredniški odbor: inž. Dušan Burnik, Anton Mackošek. Rajko Markovič, Stane Ocvirk, Stane Sotler, Borivoj Wudler, inž. Niko Zakonjšek in Ivan Žmahar — Tiska ĆP »Celjski tiske Celje Iz ekonomskih enot — uspeli smo z zmanjšanjem zalog, kar v prejšnjih letih nismo bili vajeni: Tako so zaloge sedaj minimalne. Glede na dosežene uspehe prvega polletja, kljub težavam s katerimi so se borili obrati, izrekajo organi upravljanja na tem mestu pohvalo celotnemu delovnemu kolektivu. Ti uspehi se odražajo predvsem v: izboljšanju kvalitete, dvigu storilnosti, osvajanju novib kvalitet, zmanjšanju stroškov proizvodnje in prizadevanjih za uspešno realizacijo nalog, ki se postavljajo pred njih. Obenem apelirajo organi upravljanja, da naj delovni kolektiv s takšnim poslovanjem še nadaljuje v drugem polletju. Tako bomo uspešno reševali naloge, ki smo si jih zadali z družbenim planom podjetja. V drugi točki dnevnega reda je predsednik komisije za kontinu-irano inventuro podal poročilo o delu te komisije. V uvodu je poudaril, da je ta komisija še zelo mlada, ker je bila šele letos formirana, in nima še velikih izkušenj v svojem delu. Vendar sp naloge, ki so bile postavljene pred njo uspešno izvršene. Razlike, ki so bile ugotovljene pri popisu so minimalne in se ujemajo z izvršeno lanskoletno inventuro. Ugotovili so razne pomanjkljivosti za katere predlagajo nekatere ukrepe, da bi se skladiščna služba še izboljšala. UO je poročilo in predloge sprejel. Komisija za odkup in razdeljevanje osnovnih sredstev je v tretji točki' predlagala z obrazložitvijo odpis oziroma prodajo osnov- Obraitni delavski sveti ,v vseh ekancmsMh enotah so na svojih zasedanjih v mesecu avgustu sfcupno z sdnidifeaümiimi odbori enot posvetili največ svoje razprave polletnemu poročilu o poslovanju. Vsi delavski sveti so pri obravnavi gradiva, ki .govori o polletnem ‘poslovanju posvetili' še prav posebno štorih obravnavi rezultatov polletnega dela v 'svoji ekonomsiki eruditi.: Razpravljali so o količinsiki in kvalitetni proizvodnji, stroških proizvodnje, stroških vzdrževanja, zalogah, iz-piemih, porabi energije, delovni in Valjarna QDS obrata valjarne • je'; bil v< preteklem mesecu zelo aktiven pri upravljanju, čeprav je znano, da so zaizvrševanje planskih nalog bori z mnogimi, težavami, kot so .precej zastarele naprave, nezadovoljiva zaloga ingotov , in gredic •in drugo. V obravnavi izvrševanja proizvodnje v' juliju so ugotovili, da so mesečni plan'dosegli . v primerjavi z "osnovnim; takole: 32,8% tomb .šipk, 37%,. lahkih ,in., srednjih šipk, 119 “/o vzmeti in 87,3% vzmeti 150 X 14,5 mm. V juliju so opravili (tudi nekaj večjih popravil na proizvodnih napravah, zaradi. tega so imeli 0,98% zastojev na gnofoi progi,' pri eiektro-emargijd in generatorskem plinu, dočim so pri porabi TH plina malo nad normaidvom. Obratni nezgodi so imefli sarmo 2 in še te lažjega značaja, kar je dokaz, da posvečajo HTV službi veliko skrb. Veliko skrb so posvetili rezanju gredic in gotovih izdelkov, kar se pozna pri dvigu izplenov, ki so že nad normativi. Obravnavi polletnega poročila o poslovanju v prvem polletju so .posvetili posebno sejo: Na tej seji so posebno dobro pregledali tisti del poročila, M govori o delu in uspehih tega obrata, s tem v zvezi pa še poročila služb, katere dajejo svoje usluge valjarni. PdUet- tehnološki disciplini, skratka o : vsem, ■ kar je vplivalo na rezultat polletnega dela. Temeljite analize uspehov, pa ponekod tudi neuspehov v ekonomskih enotah, so pokazale, da so Öland ODS gospodarsko močno razgledani. Tako kot ODS v ekonomskih enotah, so tudi sindikalni odbori s’ svojimi člani obravnavali poslovanje v letošnjem prvem polletju. Tako, da je na ta način bilo seznanjenih kar največ članov kolektiva z uspehi poslovanja v prvem polletju letošnjega leta. nega piana niso v celoti izvršili,. v zaostanku so za 0,5% to pa največ zaradi pogostega menjavanja: programov valjanja zaradi nedo-f%Dpjnih zalog ingotov določene kvalitete.. Dogovorili so se, da bo ob rato vodstvo izračunalo izpien za posamezne dimenzije gotovih izdelkov, kar bo. nedvomno pri-, pomoglo k večji in cenejši proizvodnji. Iz obeh zapisnikov ODS v avgustu velja volja in skrb za povečanje in pocenitev, izdelkov. obrata valjarne. nih sredstev, ki jih v podjetju ne moremo več uporabljati. Predlog je bil soglasno* sprejet. Nadalje je razpravljal o predlogu mehanične delavnice o povečanju delovne sile v tem obratu. Predlog je bil utemeljen s potrebo delovne sile pri razširitvi del v zvezi z rekonstrukcijo podjetja. Predlog je bil sprejet. Tudi valjarna zaprosila za razširitev delovnega mesta vtikalec 1. ogrodja od 9 na 10. Glede na obrazložitev je UO prošnjo ugodno rešil. UO je razpravljal tudi o popravku cenikov jeklarni in elek-troplavžu. Osebni dohodki teh obratov so pod povprečjem ostalih obratov, kljub povečani proizvodnji. Na podlagi analize osemmesečnega poslovanja in študije, kako popraviti OD tem obratom, je osvojen predlog o popravkih cenikov jeklarni in elektro-plav-žu. Za izplačilo OD za mesec julij je po doseženih rezultatih proiz- vodnje in realizacije sprejel predlog o izplačilu akontacije po dohodku za mesec julij. Na tej seji se je razpravljalo o kreditiranju izgradnje zasebnih stanovanjskih hišic, iz sredstev, katera je DS za to namenil. Sprejel je interna pravila, katera mora izpopolnjevati prosilec. Ta pravila vsebujejo predvsem: pogoje za najetje kredita, višina in način odplačevanja. Sklenil je tudi, da naj se poraba teh kreditov kontrolira, da jih prosilci ne bi uporabljali v druge svrhe. UO je sprejel tudi operativni plan za mesec september z obrazložitvami za odstopanja od predvidenega plana. Knez ing. Petru je odobril službeno potovanje na kongres elektrotermije in elektro-metalur-gije, ki bo v Wièssbadnu v Nemčiji. Kongres bo trajal 6 dni. V tem času pa si bodo udeleženci ogledali tudi nekatera podjetja elektro-metalurgije v Nemčiji. fK STRAN 2___________»STORSKI 2ELEZAR« IZ EKONOMSKIH ENOT LIVARNA SIVE LITINE V livarni sive litine ODS na vsaki seji pregleda Sklepe, ki jih je sprejel. 'Če niso izvrešni vztraja na njih izvršitvi. V razpravi o rekonstrukciji sive litine, kaitera se too rekonstruirala tako, da bo zgrajena nova livarna na področju Store II že do srede drugega leta in bo veljala cca 500 milijonov, je ODS postavil vprašanje kadrov. ODS je toil mnenja, da je potrebno že sedaj s pripravo kadrov, ki bodo kos nalogam,, postavljenim pred ta Obrat, ki se zelo uveljavlja in za katerega izdelke se zanima Italija in Zapadna Nemčija. V Obravnavi polletnega poročila o poslovanju so ugotovili, da so dosegli kljub majhnemu kalupar-sksmu prostoru in težavam s komprimiranim zrakom dobre rezultate, tako pri ceveh 51,5%, ko-kilah OK 55,8%, kokilah -OKG 39,3%, pri strojni litini 56,9%, no-dularni litini 77% in pri metaldh 37,5%. Dosegli so 54,7% realizacije. Za mesec avgust so sprejeli operativni plan s Item, da so predvideli povečanje modularne litine na račun strojne litine za 150 ton. Ko so razpravljali o delovni disciplini, so sklenili, da odvzamejo pravico za aivtdbusno vožnjo, tov. Perc Mihi radi nediscipline, neupravičenih izostankov in zaradi nerganja. To-pravico so pa dali tovarišu Lipar Stefanu iz cevne livarne. Ta ukrep je nujen, saj točno 'prihajanje na delo in vestno izvrševanje nalog zagotavlja proizvodnjo, ta pa dohodek podjetja iz katerega se- odvaja del sredstev za avtobusne vožnje. JEKLARNA V Obratu jeklarne je ODS v ’mesecu avgustu obravnaval pro-izvpdnjo za mesec junij in julij. Z ozirom na izredno težke pogoje deda v tem obratu je bila proizvodnja v teh mesecih že zadovoljiva, proizvodni plan sicer ni bil izpolnjen, radi remonta v juniju, pomankamje kompromiranega zra ka din pa kokil OKGV 185 je pomagalo pri neizvrševanj-u .plana. Storilnost peči pa se je povečala za 0,32 %! V mesecu juliju je bilo 'proizvedeno največ kvalitetnega vzmetnega jekla, storilnost peči pa je bila z oziram na junij povečana za 0,59 tone na šaržo. Analiziral je vzroke izmečkov I in ugotovil vzroke za izmečke in smatral, da se mora v vlivališču posvetiti še večjo pozornost kvaliteti dela. Pri obravnavi polletnega .poročila o poslovanju celotnega podjetja je ODS posvetil velik del razprave onemu delu poročila, ki obravnava njihovo ekonomsko enoto: Planirano proizvodnjo po družbenem planu so dosegli s 45,1 odstotka, vzroki so pa huda zima, izredna popravila dna peči in pa dva remonta. Res je, da so skoraj dve tretjine proizvodnje proizvedli legirana jekla in s tem znatno pripomogli k, finančnemu uspehu podjetja. ODS je smatral, da se morajo podvzeti vsi ukrepi, da bi se v 13. .polletju nadoknadilo zamujeno. Ko je ODS obravnaval stroške vzdrževanja in remonta' v obratu je ugotovil, da se le-ti iz meseca v mesec znižujejo radi smotrnejšega presojanja rentabilnosti in radi ostrejših ukrepov in,štednje. V obravnavi rekonstrukcije SM peči je ODS z veseljem vzel na znanje razširitev livne jame proti obdelovarilici valjev Za 10 metrov saj bo s tem omogočeno postaviti hkrati dve garniture kokil, delo samo pa ibo olajšano. Veliki remont SM peqi pa too predvidoma v začetku prihodnjega leta, ko too nova peč dala 45 tonske šarže. Na koncu je ODS obrata jeklarne sprejel še tele sklepe: 1. Trudili se bodo, da bo proizvodnja jekla tekla čimbolj nemoteno in da bo izmeček čim manjši. 2. Stremeti morajo za čim manjšimi stroški vzdrževanja, da se varčuje na vsakem koraku. Poostriti nadzor nad prispelimi va-gonskimi pošiljkami, da ne too stoj-nin po krivdi obrata. 3. Za prihodnjo sejo ÒDS morajo zbrati podatke o invalidih in bodanih da ibi ODS o tem razpravljal. ODS obrata jeklarne je v avgustu temeljito obravnaval vse momente, ki vplivajo na uspeh obra- EKSPEDIT ODS tega obrata je obravnaval kadrovsko poročilo in polletno poročilo o poslovanju. Prav posebno je obravnaval tiste dele poročata, ki obravnavajo delo tega obrata’. Radi važnosti je ODS sklenil, da skliče sestanek sodelavcev v. ekspeditu in da tam predela pomočilo ó polletnem planu. Tako .bi bil sleherni delavec seznanjen /Z rezultati polletnega dela. V zvezi s poročilom o poslovanju je ODS obrata ekspedit obravnaval delovno in tehnološko disciplino. Največ se je zadržal pri nevestnem opravljanju dela transportnega Odpremnika tov. Kitafc Edija, ki nima čuta odgovornosti na tem delovnem mestu. Njegov odnos do dela je skrajno malomaren in neodgovoren, sicer se ne ibi pojavljali slučaji, da so se, morali zaradi napačnega tariranja prazniti že naloženi vagoni. Predvsem pa je vsega obsojanja vredno, da je poslal iz podjetja še nerazloženo cisterno mazuta, katera se je po krožni vožnji po Jugoslaviji vrnila nazaj. Zaradi take malomarnosti je ODS obrata efcspeddta sklenil, da se ga premesti na položaj tehtalca ozkotirne proge in preda disciplinskemu sodišču, na njegovo mesto pa postavi tov. Zupanc Martina. ODS in vodstvo obrata bo storilo vse, da se delovna in tehnološka disciplina spoštuje, ker le na tak način bo obrat kos zahtevam proizvodnih obratov in pa znižanju stojnim, katerih cena se je dvignila od 300 na 1000 din za uro. ODS obrata ekspedit pä je tudi .prepričan, da bodo vsi obrati pripomogli s svojo organizacijo dela, da bi se vagoni ki so last Železnice čim manj zadrževali v tovarni. GRADBENI ODDELEK je obravnaval kadrovsko poročilo 'in pri tem analiziral izvrševanje produktivnih ur. Bil je mnenja, da je ta izpad previsok in sklenil, da bo strmel, 'da se to stanje izboljša. Polletno poročilo o poslovanju. so obravnavali temeljito in prišli do zaključka, da jih proizvodni obrati prepozno seznanjajo s časom remontov, tako, da niso v celoti pripravljeni in večkrat ne morejo pravočasno dokončati svojega dela v normalnem času. Težave pa imajo tudi zaradi pomanjkanja nekvalificirane delovne sile. ENERGETSKI OBRAT je na zasedanju ODS pregledal in analiziral poslovanje za prvo polletje tekočega leta. Iz analize stroškov je ugotovil, da izvirajo vzroki za prekoračitev planske cene pri pari in uporabe dražjih vrst goriva v zimskem času. Kljub težavam, kot so dotrajale črpalke, umazana voda in drugo, je obrat zadovoljil 'potrebe osnovnih obratov in znižal ceno energiji. Delavnica energetskega obrata pa je opravila ysa vzdrževalna dela in izvršila razne rekonstrukcije. V črpališču je vse pripravljeno za montažo tlačnega cevovoda, ki bo omogočil sigurno dobavo industrijske vode za povečane potrebe obratov. OBDELOVALNIGA VALJEV ODS obrata obdelovanlice valjev je. svojo sejo posvetil problematiki v obratu. Ugotovili so, da bodo režim dela tako uredili, da bo omogočen kolektiven dopust in, da bo delo vnaprej pripravljeno. za vse, ki se bodo vračali z dopusta. Radi vse večjih zahtev trga ibodo že sedaj začeli posvečati preciznosti in pa zunanjem izgledu izdelka še večjo pozornost, kot doslej. Izognili se bodo kar ibo največ mogoče nedovršeni proizvodnji in bodo gledali na to,' da se gotovi valji tudi po najkrajši poti odpremi jo. Z veseljem so vzeli na znanje začetek zemeljskih del na področju Store II za nove obrate. ELEKTROPLAVŽ ODS Obrata elakltroplavž je na svoji seji, iki jo je imel 23. 8. .pregledal proizvodne uspehe za mesec. jiuini j in julij, tako za TH peč kot za aglomeracijo. Ugotovil je, da je .bil v juniju dosežen plan na aglomeraciji s 105% na plavžu pa z 102,5%, dočdm je bil plan v juliju na aglomeraciji dosežen z 101,5% na plavžu pa 100,9%. Pri obravanavi polletnega potočila o poslovanju je ODS posebno temeljito razpravljal uspehe proizvodnje v lastnem obratu in finančni efekt te proizvodnje. Največ teža 7 imajo radi pomanjkanja manganove rude in manganove žlindre, ker dobalva ni sigurna. Radi tega kljub dobri volji ne morejo držati kvalitete, zahtevane po JUS-u. Na koncu se je ODS zavzel, da se radi pogostih kadrovskih sprememb izdajo namestitvene odločbe in da bo ODS določil višino odtegljajev za tiste, ki še ne izpolnjujejo v celoti vseh zahtev na delovnem mestu. Pišite v v četeaeeja ! St. 9. -— 15. septembra : IZ KADROVSKEGA P0R0ÜU za I. polletje 1963 V »Železarju« št. 7 smo poročali o gibanju kadrov v podjetij in o odsotnosti z dela v prvih petih mesecih, sedaj pa navajaj problematiko za prvo polletje v primerjavi z istim razdobjem w skega leta in v primerjavi z družbenim planom o zaposlenosti Število zaposlenih v podjetju je v povprečju za prvih 6 mesecev letošnjega leta za 0,8 % višje, kakor v istem razdobju lanskega leta. Številčno stanje zaposlenih se bo pa povečalo v naslednjih mesecih, ker j e. tudi plan za letošnje leto višji, kakor je bila povprečna zasedba v lanskem letu. V navedenem razdobju smo bili s stale-žem zaposlenih pod planom za 0,7 %. Da smo bili's številom zaposlenih v prvem polletju pod planom je predvsem vzrok, da ni bilo mogoče dobiti nove sodelavce za razna pomožna dela. To stanje se je bistveno spremenilo v prvih mesecih II. polletja in je pričakovati, da bo povprečna zaposlenost v tem razdobju nad planom, kar sé je pokazalo že v juliju. Fluktuacija zaposlenih TJ £l (D K m o cd m Wm .g CQ -a Razmerje izplačil v breme podjetja :. zavod Beto tropi avž 512.948 78 :-22 Sdama 1,069.896 69 : 31 aljarna 1,627.543 . 69 : 31 lama I 53.086 29 : 71 lirama II 1,720.346 60 : 40 1 jdel. valjev 298.036 33 :67 Samotama 694.859 50 : 50 fchaniöna Klavnica 490.840 95 :5 Jjkitroobrat 134.769 45 :55 ■delna Rama 63.833 14 :86 pm et 484.469 74 : 26 peirfieitski pat 253.920 46 : 54 fcpedit. 282.573 67 : 33 poratorij 145.312 29 : 71 liim. strok. liižbe 706.290 28 : 72 (om-unaini (Metk 314.-928 41 :59 [vtooddelek 29.096 14 :86 Skladišča 65.249 39 :61 JDK 1-88.113 90 :10 Štopaj: 9,2-88,877 ■52 :48 f Skupaj j e plačalo podjetje Mesec Štavilo dni odsotnosti Izplačilo nadomestila 1 2.075 2,019.139 11. 1.962 1,914.662 in. 2.058 2,013.240 IV. 2.087 1,9-98.482 i 1,940 2,043.347 ii. 1.734 1,933.364 bpaj 11.856 11.922.234 444 319 430 339 548 520 Skupaj lo. Ker preteklo leto nismo posebej evendaitirati to vrsto nezgod, nimamo primerjave. Nezgode pri delu 1,288.877 din iz sredstev, ki jih soci-sino zavarovanje odstopi podjetju ta namen. Razmerje med strofi podjetja in Zavoda je v povprečju 'Ostalo isto, kakor v povprečju prvih petih mesecev, median ko so se razmerja v obratih tremenda. ! Odsotnost z dela samo zaradi olenj lievito dni odsotnosti jfe v opä-' teju proti koncu polletja, stroški Pačila pa varirajo, na kar vpli-ii višina OD tistih, ki bolujejo. IStatìstì'èna pregled izgubljenih M: in 'izplačila nadomestila OD siradi nezgod Izven dela (Računa s, kakor navadno obolenje): m ■M sgva . 3 ... a 's >« 'S 3 Dg >o c S o J k Ir. -9 |0 Skupajji 1(997 105.3 2,116.432 118.94 Število nezgod pri delu je nižje kcit lanisko leto, vendar šio terjale daljši čas zdiravljaiija. Zaradi česar tudi porast ištevila izgubi j enih dni v primerjavi z .lanskim letom'. Odsotnost zaradi porodniškega dopusta Odsotnost z dela zaradi porodniškega- dopusta je v primerjavi z lansikim letom pio številu dni za 7 %' iniižje, izplačilo nadomestila pa za 2,6% višje. -Celotno nadomestilo gre v breme socialnega zavarovanja, ker -traja porodniški dopust 105 dlni. Število 'dni odlsot-. nositi znaša 1.187, izplačilo nadomestila pa din 993.028, oboje za celih šest mesecev letošnjega leta. Ce porazdelimo celotno odsotnost z dela po 'vzrokih odsotnosti ugotovimo, da odpade od -skupnega števila odsotnosti,, zaradi bolniških dopustov na: _______i _________število dni % Obolenja 11.-856 67,3 Nesreče pri delu 1.997 11,3 Nesreče izven dela 2,600 14,8 Porodniški dopust________1.187 6,6 Skupaj 17.640 100,0 Izostanki z dela iz drugih vzrokov V primerjavi s I. polletjem 1962 leta je. odstotek,izostankov,z dela, če izločimo že prej navedene izostanke, porasel za 1,4%- in sicer: izostanki zaradi rednih letnih dopustov za 2,8%, zaradi izredno plačanih dopustov za 19,9% predvsem je povečana odsotnost zaradi izrednega istudija zaposlenih, neplačani izostanki so se znižali za 27%-, neopravičeni izostan-ki pa zvišali za 84,9%, tu sp predvsem izostanki ob -samovoljnem prenehanju delovnega razmerja (do 7 zaporednih dni), odsotnost po zakonu so nižji za 37,2%- (zapor pripor), ostali izostanki so tudi nižji za 4%. iStaijšstično nam ito prikazuje ' naslednja tabela: 414.420 322.412 460.460 349.232 ,546.266 604.-164 Vzroki izostankov . število ■ dlni % n: 1962 Redni letni, dopusti Izredni plačani , 12.887 102,8 dopusti Izredni neplačani 1.128 119,9 dopusti Neopravičeni 181 73,0 izostanki 159 184,9 Izostanki po zakonu Ostala -vrsta 272 ©2,8 izostankov 3.17-1 96,0 2.600 2,696.954 ,. Število nesreč -doma, kakor j-im Pravimo, izaskrbljujoče narašča, ■Prav tako izplačilo nadomestil in i8 celo višje, kakor za nadomestilo za-radi nezgod pil delu, za kate-pse izplačujejo 100% nadomesti- Skupaj 17.798 101,4 Torej }e_-skupni % odsotnosti z dela zaradi bolezenskih dopustov 5,89 %•, zaradi rednih dopustov in drugih 'izostanik-ov -pa. 6,1% ali skupaj 11,99 izračunano na povprečno število zaposlenih in število delovnih -dni v šestih 'mesecih, ne pa na izvršene ure. R. M. PETER KOPA IN »POPOLO DTTALIA« * času italijanske okupacije je °a Cetinju izhajal list »Glas Črnogorcev«, Italijani pa so vsiljevali svoj časopis »Popolo d'Ita-h«. Ko so sprevideli, da ljudje ne marajo njihovega časopisa in ?a nihče ni hotel prodajati, so odredili, da ga mora prodajati »olporter Peter Kopa-Prco, ki je hčer sodeloval z NOV in je ka- sneje padel v Trstu. Peter se je na moč izgovarjal, češ, da nima vseh zob in da zato ne more pravilno izgovarjati »Popolo d'Italia«. Toda vsak izgovor je bil bob ob steno, moral se je lotiti del:a. Že naslednje jutro je Peter na ves glas prodajal časopise: »Glas Črnogorcev, Propala Italija, Propala Italija.« NA OBISKU... Mesec m H ■ II- iŽIl >wj .jH % na 1962 , izplačila % na 1962 I. 460 119.17 438.137 109.19 II. 459 139.51 487.130 150,56 1 III. 322 149.07 390.138 181.83 IV. 304 68 341.661 76 V. 255 107.59 271.072 129.42 VI. 197 77.63 187.294 72.63 Ko sèm se počasi prebijal preko Halarjevega brega sem se domislil Kischevih besed: Nič ni bolj močno kakor preprostost resnice, nič bolj eksotično kot naša okolica, nič ni fantastič-nejšega od stvarnosti in nič na točko ga ne poznajo samo Šmarčani, ampak tudi izletniki iz bližnje in daljne okolice. Ravno tako pa radi obiščejo tudi nekoliko nižjo Donačko goro. Kraj je bil obljuden že v starem veku. Ob nekdanji rimski nja v Sotelsko dolino. Te prometne žile so se ohranile vse do danes. Levo in desno od njih rastejo vedno nova poslopja. Največ je stanovanjskih hiš. Med njimi zavzemajo vidno mesto novi stanovanjski bloki. ' • — svetu ni bolj senzacionalnega od časa v katerem živimo! Nehote sem se vprašal, ali ni nastal umni izrek ravno na teh serpentinah?! Če.ne na njih, pa vsaj na najožji okolici. Tu je vendar vse tako eksotično, obenem pa preprosto, domače in vabeče. Kako lepa si, zelena Štajerska, tako lepa, da te ne bi zamenjal za nobeno, še tako bogato deželo! Medtem, ko mi je pogled plaval po nizkem valovitem svetu in ko sem z očmi božal sliko narave sem se za hip zasanjal. Na ušesa mi je udaril zvon Sv. Miklavža. vojaški cesti, ki je držala tod mimo iz Petovije (Ptuja) v Celeio (Celje), je stalo šest rimskih razkošno opremljenih vil. Ena med njimi se nahaja nasproti sedanjemu gradu nad šmarskim potokom na Dvoru. Baje krajem tudi kuga ni prizanašala; najhuje je razsajala v letih 1645 — 52. Leta 1875 je postalo Šmarje sedež okrajnega sodišča. Ob tej priliki je bil kraj proglašen za trg. Zgodovina kraja je neločljivo povezana z župno cerkvijo. Ta-baročna stavba jez rokoko okraski še danes tarča umetnostnih Ob ogledu Šmarja pa kar ne moreš mimo novega, modernega zdravstvenega doma, nove postaje in samopostrežne trgoviné, (s katero se celo Štorovčani ne morejo postavljati). Novo upravno poslopje nasproti gostilne »Boč« da čutiti, da stopa Šmarje z ver likimi koraki novemu času nasproti. In v tem novem času bodo našli mesto tudi nova kinodvorana, Društvo ljudske tehnike in radio klub, ki se sedaj prerivajo v stari in občutek imam, tudi premajhni hiši. Preko ceste je opaziti prve zametke šmarske \y ...V ŠMARJU PRI JELŠAH Kako so že prepevali naši dedje? ... Pri fami cerkvici... Med griči se iz zelene podlage dvigajo gmčice hišic, ob katerih rastejo visoko v nebo vitke jagnje. Skupna preteklost je nerazdruž-ljivo povezala te bujne stražarje z domovi Šmarčanov. Kadar zapiha med .griči veter in se poigira z njihovimi krošnjami dobiš vtis, da so se jagnje nagnile zato, da bi objele in zaščitile svoje varovance. Toda nisem imel časa za Sanjarjenje. Cilj mojega potovanja je bil trg — Šmarje pri Jelšah. Trg —Upravno središče — leži nekako v sredi te plitve, široke doline Šmarskega potoka ob cesti Šentjur—Mestinje. Ta cesta je sedaj v rekonstrukciji; kobo popravljena, bo brez dvoma , še pripomoljla k popularizaciji krajev. Na južni strani se dviga hrib Sv. Roka, visok 366 m — nekoč znana božja pot. Skozi kraj vodi železniška proga Grobelno—Rogatec.' Na severo vzhodu . je opaziti mogočen Boč (980 m). Kot prijetno izletniško zgodovinarjev, kiparjev, slikarjev... Ko se v štirinajstem stoletju kraj prvič omenja, je cerkev že stala. V obdobju turških napadov je bila obdana z močnim taborskim Obzidjem, ki pa sö ga okrog petsto let kasneje, ob prenovitvi cerkve podrli. Nekdaj je cerkev slovela kot znamenita božja pot, imenovana »Marija na ježem«. V notranjosti so deloma Sé ohranjene zanimive freske. , . Predniki današnjih Šmarčanov so bili zaposleni v poljedelstvu, obrtništvu in trgovini; predvsem sadni in živinorejski. Prisojna pobočja okoliških gričev so jim dajala izvrstno kapljico. Dohodke so si pridobivali tudi s perutninarstvom, v mlekarni pa so odkupovali in prodajali mleko. Gospodarsko in prometno je kraj težil proti Celju, kamor je bil usmerjen živahen promet po železnici in cesti. Prometna pota pa so držala tudi na vzhod, predvsem proti Rogaški Slatini, na zahodu proti Ponikvi,- na sever proti Poljčanam in preko Mesti- indrustrije: mlekarno s podnaslovom sirarna in maslama. Tudi Šmarteks, ki zaposluje predvsem žensko delovno silo, naj bi bil znanilec nove dobe. In kaj naj rečem šmarski obrti? Ljudje pravijo: problem zase ... krivi so davki... ljudje gredo rajši v tovarne ... primanjkuje nam dimnikarjev, pekov, kovačev... Prepustimo te stvari občanom. Gotovo sami vse najbolje vedo in bodo stvari po svojih močeh in zmožnostih uredili. Saj so živ-ljenski, tile Šmarčani. Skrivaj sem prisluhnil njihovim pogovorom. Beseda je tekla o vsem, o potresu v Skopju, o prednostih armiranega betona, o njihovem oddajniku, ansambluJuretaZdov-ca... Na žalost se nisem mogel vključiti v njihov pogovor. Mrak se je spuščal na obronke Boča, ko sem sedel na moped in po- ; gnal v Halarjeve strmine. Nisem si mogel kaj, da ne bi pritrdil Kischu: nič ni bolj eksotično kot naša okolica! L. Vrečko KAKO SE ZAVARUJEMO PRED STRUPENIMI PLINI Izolimi dihalni aparat Kadar govorimo o zaščiti pred strupenimi plini, moramo prvenstveno vedeti -kakšni plini so prisotni in v kakšni količini. Kako in s čim ugotavljamo prisotnost in količin» zdravju škodljivih plinov je bilo govora že v eni izmed zadnjih številk Železarja. Danes je na vrsti naprava s -katero se zavarujemo pri delu v takih prostorih, kjer je koncentracija škodljivih plinov izredno, visoka tam, kjer-je slaba ventilacija ali je pa sploh ni. Tu pridejo v poštev predvsem zaprti prostori in zadimljeni prostori, jaški, peči itd. Ta naprava se imenuje izolimi dihalni aparat, ki vsebuje jeklenko napolnjeno s kisikom, katerega lahko uporabnik aparata vdihava s pomočjo maske ali ustnika. Obstoja več vrst teh aparatov, tako uporabljajo v rudniku 2 in 4 ter večurne aparate, dočim v metalurgiji le enourne aparate. Pri enournem dihalnem apara- tu vsebuje jeklenka 150 litrov kisika, ki je v njej stisnjen pod pritiskom 150 atm, dočim je pri več- 1. Shema izolirnega aparata dihalnega urnih aparatih jeklenka temu primerno večja. Aparat je opremljen z reducirnim ventilom in pljučnim avtomatom, ki omogočata primeren dotok kisika iz jeklenke. Ko -odpremo ventil na jeklenki, teče kisik skozi reducimi ventil v pljučni meh, od tu po vdi-halni cevi v pljuča. Pri izdihu teče zrak po izdihalni cevi skozi kalijevo patrono, katera zadrži ogljikovo kislino, nazaj v pljučni meh, kjer se pomeša s svežim zrakom iz jeklenke. To kroženje traja toliko časa, da je jeklenka prazna, oziroma ko zapremo ventil na jeklenki. Količina kisika, ki ga rabimo za dihanje je odvisna od težine dela. Cim težje je delo, tem večja je poraba kisika, nasprotno je pri lažjem delu manjša poraba. Reducirani ventil je urejen tako, da omogoča stalni dotok 1,5 1 kisika v minuti, kar zadostuje za dihanje pri normalnem gibanju telesa (normalna hoja, govorjenje), pri (dalje na 6. strani) STRAN 6 ŠTORSKI ŽELEZ AR« (Nadaljevanje s prejšnje strani) povečani porabi kisika pa stopi v delovanje pljučni avtomat, ki omogoča dotok kisika od 1-5 do 2,5 I v minuti. Kako se zavarujemo pred strupenimi plini? Delo z dihalnim aparatom Aparat je opremljen tudi z ventilom za nadpritisk, ki služi zato, da odvaja odvisno količino kisika na prosto. Iz tega je razvidno, da je uporabnik aparata zavarovan tako, da mu ne more primanjkovati kisika niti mu prevelika količina škodovati. Količina kisika v jeklenki se kontrolira s pomočjo manometra, ki je nameščen ob strani aparata. Ta-kontrola se mora vršiti pred delom 'in med delom. Poleg tega je aparat opremljen s signalno napravo, ki opozori uporabnika take j ko je v jeklen ki man j kot 3 atm pritiska. Na ta signal ne smemo čakati, temveč se ravnamo le po manometru. Cim pade -pritisk izpod 20 atm moramo zapustiti zastrupljeni prostor. Signalna naprava nam služi samo v slučaju če odpove manometer, to je v skrajni sili. Vedeti pa moramo, da je v tem primeru v jeklenki samo še 3 atm pritiska, to je praktično 3 litre ki- sika, kar zadostuje le za tri minute lažjega dela. Vsekakor mora biti vsak, ki opravlja taka dela v zastrupljenih prostorih dobro poznati tehniko dela s temi aparati, kakor tudi z ostalimi zaščitnimi napravami. K. Š. 2. Pljučni meh s pljučnim avtomato m; 1 = pljučni avtomat v delovanju; 2 = normalno napolnjen plju čni meh; 3 = ventil za nadpritisk v delovanju Kako prijavimo požar? Uspešno gašenje nastalega požara zavisi predvsem od pravilne in pravočasne prijave. Večkrat se pa zgodi, da tisti,’ ki telefonično kliče dežurne gasilce ali vratarja navede pomanjkljive podatke. Da bi v bodoče do taikih primerov ne prišlo, naj služi naslednje navodilo: 1. Vsak požar se'javlja na telef. štev. 206, to je dežurni gasilski službi tali 212 — vratarju. 2. Tisti, ki vrši prijavo, mora obvezno povedati svoje ime in priimek, kje gori (obrat), kaj gori (n. pr. eL motor na drobilcu, katran v jami, mazut v livni hali, streha /nad pečjo št. 5 itd.), obseg požara, ter iz katere telefonske številke javlja. To je potrebno izato, da je poklicani gasilec točno abveš-čen, oziroma upozna kakšna gasilska sredstva, koliko ljudi in opreme bo predvidoma potrebno za gašenje požara. Gasilska služba Prvi uspeh pričete rekonstrukcije: 110 kV razdelilna postaja Store s pripadajočim daljnovodom do RTP Selc Natančna definicija Na politični uri je komisar neke. čete v- sestavu Tretje sandjač-ke brigade preverjal, kako so borci razu mèli predavanje, ki je bilo pravkar končano. Spraševal je nekaj fantov, potem pa še je, obrnil k nekemu borcu, za katerega ni vedel, da je prišel v brigado šele pred nekaj dnevi. Daj, tovariš, pa nam ti povej, kaj je ■ to fašizem? Fant se je dvignil in pojasnil: To ti je tovariš komisar,1 poln kamion Švabov!« . Ta in oni se je nasmehnil, komisar pa je resno spraševal dalje: »Že, že, toda daj, objasni nam to malo širše! Fant se je začudil nad takim, nerazumeva- njem, razširil roke in kratko povedal: »širše? Pa širše je, če poskačejo s kamiona in se razvijejo v strelsko vrsto!« . ta* V oz v nase S glasilo ! © 110 kV odvodno polje za plavž I, ki bo v kratkem rekostruiran. | Iz partizanske malhe Sredi leta 1943 je v Majevski odred prišla cela četa novincev. Ko jih je komisar zbral/jim je začel dajati napotke. Med drugim jih je opozoril, da pri ljudeh ne smejo ničesar vzeti na svojo roko. Za hrano da skrbe ekonomi in intendanti. Komisar je naglasil, da ne smejo jemati niti • sadja, in .nazadnje vse skupaj opozoril, da bodo kršilci teh .navodil strogo kaznovani. Kmalu za tem se je ta četa ustavila v neki vasi. Gospodinja ni vedela s čim bi fantom najhitreje postregla, pa je prinesla košarico sliv ter jim jih ponudila. Tovarišem so se pocedile sline toda spomnili so se kaj jim je rekel komisar. Drug za drugim so odgovarjali sramežljivo« ,Ne hvala! Nismo lačni! Res ne!« Vsi pa niso bili taki. Nekdo izmed njih je kljub vsemu stegnil roko in segel po slivah. Ostali so ga začudeno pogledali. »Kako to, da je on lačen?«'je vprašal novinec nekaj dni starejšega partizana. Ta mu je pojasnil: »Verjetno še ni slišal komisarjeve lekcije!« ! SLUŽBO ftoraj še zaspan jo mßham v '0o. Do 6. ure manjka še ne-hninut in pri vratarju si pribo voščimo sodelavci dobro to. Stopajoč po dvorišču podlo se pri priči znajdem v ne-msti. Za mojim hrbtom še je pripodi z nezmanjšano hitijo zakasneli motorist in mo-jjsf. Ko skočim vstran proti Ini moram paziti na tiste, ki uščajo službo. Kar lepo šte-j motorjev, mopedov in koles Iazvije mimo vratarja v vse tri 'železarne. V želji, da si iojšajo delovni čas se peljejo Iraj do delovnega mesta. Vo-}'r »pravzaprav dirkači« se ne mjo na vidni prometni znak ifvratarju, temveč z nezmanj-fo hitrostjo ne oziraje se na he in predpise hitijo proti valni, livarni ali pa celo do plav-tfudi tabla za prepoved vož-Is kolesom in simbolično ce-tkazni 100 din ne služi svoje-! inamena. Mesarji so sicer discipliniramo gredo mimò vratarja, sto-m s kolesa potem pa za njegovi hrbtom zopet na kolo in se lijejo do obrata. Za vse te pre-\ fke je bilo izrečeno že dosti nminov in kazni, .vse to pa še ■Sflfcj Morda bi kazalo posta-Ua nekaj časa k vratarju pro-mlnika-miličnika, jki bi urejal I met obenem pa bi lahko po-h hi tudi denarce za prekrške. Po prestanem strahu in popolino. buden grem dalje v svoj j te. Premišljujem kaj je prav j Ini, ko se spotaknem ob koja odpadnega železa. Tega od-! i nega železa je na srečo vse-isod: v livarni, valjarni, jeklar-j wa tudi izven obratov ob ozko-j li železnici. Med valjarno in Brno leži že pozabljen ingot Hk vsakih rojstnih podatkov. Ila; ta revež, leži pozabljen in I ta kdo ga bò pobral in porinil I leč. Res je, da pri transportu 1 lotov iz jeklarne jv valjarno isih pade eden ali več ingotov j lagončkov, ker niso dobro na-oni. Nihče jih pa noče takoj frati. Seveda takšen ingot ne \ Vre premikač sam pobirati, S je pretežak. Zanimivo pa je i|to-lahko skoraj 200 kg težak j |ot pogrešajo v obratu pri pre-j Imu. fekoč sem poslušal starejšega ina kolektiva, ki je delal v ko-\tiyu takrat ko je upravljal s Ujetje kapitalist. Ta je zahte-da se vsak najmanjši komad feZa pobere in odnese na. doloro mesto. Danes pa vidim, da ykrat gremo mimo tega, če-smo mi upravljalci. ||rafc v kolektivu, ki ima oprav-, s transportom, z nakladä-K ali razkladanjem kakršnekoli materiala, mora paziti, da Dopust - Rab NAŠ PARK Pred leti so imeli stanovalci desnega brega Štor za pošto vrtove poleg svojih stanovanj. No to je bilo takrat danes pa stojita tam lep kulturni in gasilski dom, ki sta v okras prebivalcem Štor: Okolico pa so preuredili pridni delavci, in pa gospodinje s prostovoljnim delom. S | pomočjo stanovanjske skupnosti in odbora za delovno akcijo je okolica postala lepša, bolj priljubljena. Nekdanji vrtovi so se spremenili V zeleno trato, posajeno z drevesi med katerimi se vijugajo belo posute poti. Za najmlajše so poskrbeli tudi S peskovnikom in gugalnico, kjer se razvedrijo in prebijejo svoje vedre urice. Stanovalci so pazili na mladike okrasnih dreves in opozarjali o-troke naj ne delajo škode. Tega so se držali otroci, za strah in spoštovanje »višje sile« pa je enkrat ali dvakrat na dan prišel tudi čuvaj. Tako je bilo nekaj časa, vse v redu in lepo. Otroci so se igrali v peskovniku, na igrišču za odbojko in se zibali na gugalnici. Starejši smo govorili, da bomo uredili tudi potrebno razsvetljavo okoli kulturnega centra v Štorah in še kaj... Po letošnji dolgi zimi, ko je skopnel sneg pa so na zeleni travi začeli divje nabijati nogomet. Kljub opozorilom starejših akcija za uničevanje ni prenehala. Tudi čuvaja ni bilo več na kontrolni pregled. Tako je nastalo na relaciji med kulturnim in gasilskim domom neregistrirano igrišče. Tu se igra nagomet, rokomet, pa tudi igra med dvema ognjema. Zanimivo je, da se teh iger udeležujejo predvsem, starejši otroci, kjer 'kažejo svoje, umetnosti in sposobnosti z o-1 kroglim usnjem, čeprav imamo v Štorah za vso to športno dejavnost . zavidanja vredne objekte. Nogomet se igra skoraj vsak dan s tem pa se uničuje trava, tako, da se že kažejo na posameznih ■mestih površine zemlje. Tudi mladim drevesom ne prizanesejo. Nizko grmičevje bo kmalu ostanek tega, kar so nekoč s prostovoljnim delom zgradile pridne roke. Za vsa opozorila starejših * V bo to v redu izvršeno. Po nesreči razsuti material pa je treba takoj pospraviti, če pa to ni mogoče takoj javiti pbratu, kateremu je bil ta material namenjen. V razmišljanju tried potjo sem prispel na Svoje delovno mesto. Nisem bil več {zaspan, temveč poln delovnega elana, vse to so mi pripomogli naši tirni »disciplinirani« vozači. pa imajo vsi gluha ušesa. Res je, da mora imeti mladina razvedrilo. Vsi, ki bi radi igrali žogo, v katerikoli obliki, naj se vključijo (v kolikor še niso) v vrste športnega društva, kjer bodo svoje znanje še izpopolnili pod vodstvom j izkušenih vodnikov, pri tem pa ne bodo napravili nobene škode. Da bi škoda ne bila še večja na nasadih v parku bi morala poskrbeti poleg samih stanoval-cel tudi stanovanjska skupnost, ki je bila organizator in pobudnik, da je vse to nastalo v Štorah. Vse tiste, ki na karkšenkpli način nočejo spoštovati navodil stanovanjske skupnosti pa je treba primemo kaznovati. Če pa že hočejo imeti igrišče tudi na desnem bregu Voglajne pa ga naj uredijo tako, da ne bo kvarilo izgleda Štor. Seveda pa morajo v tej akciji obvezno sodelovati tudi starši. Težko je preboleti besede starejših stariòvalceV: »nekoč šo bili vrtovi in smo imeli povrtnino in še kaj, danes pa ni podobno ničemur najmanj pa parku!«. Upajmo, da bomo z dobro voljo in z majhnim trudom stanovalcev in s pomočjo vrtnarja ponovno uredili nasade, ki bodo nam vsem v ponos in okras. Rekreacija v okoliških vaseh Mnogo je bilo doslej govora o športu in rekreaciji mladine in starejših na območju Štor, za kar so danes res dani najidealnejši pogoji. Menda doslej ni izšla niti ena številka našega »Že-lezarja«, da ne bi bila v njem omenjena tudi rekreacija in to je lepo in prav. Moj namen pa je govoriti o rekreaciji iz neposredne okolice Štor. Odkar je lani v čast dneva mladosti, 25. maja, takrat še »živeči« KK ZMS Štore priredil turnir na Teharjah in sicer v odbojki, namiznem tenisu in šahu, je čutiti velik napredek fantov iz Teharij, Kompol in Pečovja, da né omenjam Štorjanov, ki itak dominirajo ■— predvsem v odbojki. Takratni krajevni komite mladine in njegov predsednik Rozman Franci sta znala aktivirati mladino, ki se je rada odzvala, da med seboj pomeri svoje znanje v športu. Zdaj komiteja ni več, mladina pa vseeno igra, in to odbojko, šah, tenis itd. Pridite si ogledat odbojkarsko igrišče v Organi upravljanja so odobrili sredstva za regres, da bi bilo čimveč članov kolektiva deležno zasluženega počitka v počitniškem domu na Rabu. Prijave v tem letu presegajo zmogljivost doma, kar dokazuje, da člani kolektiva zelo radi pridejo na Rab. V našem glasilu in tudi v knjigi vtisov v domu je zapisano več zahval in priznanj \osehju, če-, ravno je poleg zapisanega izrečeno marsikaj, kar ni v skladu z napisanim. Splošno mnenje je, da je hrana izredno dobra, pripravljena v zadostni količini in zato vse zaposlene v kuhinji zaslužijo priznanje in zahvalo. Drugačno oceno zaslužijo tisti-, ki bi morali skrbeti za dokaj zanemarjeno okolico doma, inventar v domu, objekte oz. naprave za šport idr. Napačno je mnenje, češ železarna ne da denarja in se ne briga za razna popravila. Kolektiv daje res samo za najnujnejše, vendar bi tudi brez posebnih sredstev bilo marsikaj storjenega za videz okolice in doma. Za mala popravila na inventarju in odstranitev visoke trave vseh vrst ter 'čiščenje dvorišča, pač niso potrebna posebna jinančna sredstva, ampak malo dobre volje, smisla za lepoto, poleg čuta odgovornosti do kolektiva. Še, bolj prijetno bi se počutili naši člani kolektiva na zasluženem oddihu, če bi bile odpravljei ne te malenkosti. Mnenje večine bo sigurno upoštevano in za naslednjo sezono pripravljeno vse v taki meri, da bo v resnici prijeten oddih za vsakogar, ki bo obiskal naš • počitniški dom na Rabu. O. V. Kompolah, ki sicer ne odgovarja normi po dolžini, toda v prostem času ob. popoldnevih in ob nedeljah je tam ob šoli vse živo. Igrišče so si z udarniškim delom uredili Kompolj čani sami, mrežo in žogo kupili z lastnimi sredstvi in najpotrebnejšimi rikviziti so bili tu.. Čez štirinajst dni so že povabili v goste »večne rivale« Pečovčane in jih premagali z 2:1. Reprezentanca Pečovja, ki ima že od lanske sezone boljšo skupno bilanco, se je tolažila: mi smo izgubili na vašem terenu, vi boste pa na našem. Povratno! srečanje, ki je bilo sledečo nedeljo, je pokazalo, da so Kom-poljčani boljši odbojkarji od Pečovčanov, ker so tudi to srečanje odločili v svojo korist z rezultatom 2:0. Na Pečovju, kjer je bilo prvo nogometno igrišče štorskega Kovinarja so si fantje, (še nekaj deklet je pomagalo), urediti igrišče za odbojko in postavili tudi koš, ki naj bi bil zametek bodočega košarkaškega igrišča. Nedelja, 1. septembra letos. Na igrišču Kompol sé odigrava turnir v odbojki med Štorjani, Teharskimi »plemiči« in domačimi. Oslabljeno Pečovje ni moglo sestaviti ekipe, je pa zato poslalo na turnir »arbitra«. Vse tekme so se končale v miru, brez izgredov, v pravem mladinskem prijateljstvu. Mlada publika je bila objektivna, vsekakor pa navdušena nad vsako, dobljeno točko za Kompole. Prihaja zimska sezona, z njo raj na snegu. Smučanje pa je zvrst, kjer so prav fantje iz vasi, ki sem jih prej naštel, odvzeli primat svojim štorskim kolegom. (Dalje na naslednji strani) DRAGI TOVARIŠI! Namenil sem se, da vam, vsem članom kolektiva Železarne Štore, napišem par besed o vtisu, ki sem ga dobil, ko sem bil dne, 15. VII. na kratkem obisku v železarni. Napisal bi vam rad svò-je občutke, ki sim jih imel, ko sem po petih mesecih službe v JLA zopet prestopil znani prag tovarne. Že, ko sem odhajal iz Mostarja sem premišljeval, kako najti čas, da bi obiskal svoje stare sodelavce, da bi obiskal kolektiv v katerem sem delal več let. Res, da sem imel kratek dopust do potankosti planiran, toda našel sem toliko časa, da sem vsaj par ur tega dopoldneva prebil v tovarni. Priznam, da mi je bilo tesno, ko sem po dolgem času zopet zagledal znane mi objekte tovarne. Srce mi je kar hitreje pričelo biti, ko sem stopal proti pisarni ing. Plevnika. Vstopil sem, sprejel me je s smehljajem na ustih in z veseljem v očeh. V me-nj se je takrat prebudilo spoznanje, da nisem nikoli pogrešil, kadar sem trdil, da v našem kolektivu vladajo zdravi tovariški odnosi. Niti ni tako dolgo, ko sem zapustil podjetje, toda v novem okolju se mi zdi, da čas tako počasi teče, da se mi je zdelo kot da sem se vrnil po dolgih letih. Prisrčen sprejem, ki sem ga doživel me bo pa spremljal vso dobo službe v JLA. Prav tako sem naletel na prijazne, besede tovarišev v kadrovskem oddelku, posebno pa še v konstrukcijskem biroju med svojimi bivšimi sodelavci. Ne bi naredil prav, če ne bi to priliko izkoristil, da bi se zahvalil za prisrčnost in toplino šefu konstrukcijskega biroja tovarišu Erihu Hajnšeku in ostalim sodelavcem. Prijetno je obiskati taksen kolektiv kjer vladajo takšni odnosi, imel sem občutek kot, da bi obiskal drugi dom. V kolektivu . sem se zadržal prekratek čas in mi je zelo žal, Ho, pisem utegnil obiskati tovarišev iz mladinskega komiteja in komiteja ZK. Med svojim obiskom£ sem opazil, da se je pričelo v železarni novo življenje. Vse to kar smo delali v biroju in drugje za rekonstrukcijo prehaja v življenje. Prav vesel sem bil, ko sem videl razrito zemljo —-znak da se je delo pričelo na terenu samem in ne v ec samo na risalnih deskah. Nikoli mi ni bilo Žal časa, ki sem ga prebil, če je bilo potrebno v popoldanskem času v biroju, sedaj vidim, da je ta čas, ki smo ga dali, bogato poplačan že s tem, da je delo na gradnji novih objektov in rekonstrukciji steklo. Ves ta razvoj sem prej spremljal iz. glasila »Štorski železar« in iz pisarn, ki so mi jih pisali tovariši. Veselil sem sé vsakega izmed novih uspehov, ki jih je kolektiv dosegel. Omenil sem že, da sem razvoj dogodkov v kolektivu spremljal iz tovarniškega glasila. To pome-, ni, da list redno in brezplačno prejemam, za kar se toplo zahvaljujem tovarišem, ki skrbijo za to, da tudi mi, ki odslužuje-mo svój dolg domovini lahko spremljamo vsa dogajanja v kolektivu, kjer smo prej delali. Mislim, da tudi ostali tovariši, ki so v JLA čutijo, da je stalen kontakt preko tovarniškega glasila velika pozornost do vseh, ki so v vojski. Pri tovarniškem glasilu me moti to, da je mladina tako »molčeča«. Nikjer ni zaslediti članka o delu in življenju mladine. (MA slim, da mladi niso tako prezaposleni, da ne bi imeli časa vzeti v roke papir in pero ter napisati kaj o sebi, o svojem življenju. (Op. ur.: Kaj pravite k temu mladinci?) Želim vsem članom kolektiva, posebno tovarišem iz Uprave osnovnih sredstev, konstrukcijskega biroja, mladini in članom ZK veliko delovnih uspehov pri gradnji nove in lepše tovarne, pri rekonstrukciji obstoječe ter pri nadaljnjem razvijanju socialističnih odnosov. (Franc Medved) STRAN 8 ŠTORSKI ŽELEZ AR' Št. 9. — 15; septembra ,ig| V mesecu avgustu 1963 Novo sprejeti člani kolektiva Radmanovič Nilkola, NK .delavec, livarna šive litine; Renko Vilàibald, NK delavec, livarna sive ‘Miline; Hrovatič Franc, NK delavec, ekspedit; Jager Greta, NS uslužbenka, komercialni sektor; Jerič Jožef, .NK delavec, jeklarna; Tre-, bove Stanislav, NK delavec, jeklarna; Felidiin Emerük, NK delavec, jeklarna; Lipar Štefan, NK delavec, livarna sive litine; Potočnik AJbdni-Oto, 'stipendist, uslužbenec — pripravnik v komercialnem sektorju; Jošt Marjeta, NS uslužbenka, pripravnica v splošnem sektorju; K un št ek Srečko, NK delavec, jeklarna; Golob Kani, NK delavec, elektroplavž; Bovha Jožef, NK delavec, valjarna; Ozis Rafael, NK delavec, valjarna; Lamcner Jožef, NK delavec, vafjarna; Perc Konrad, NK delavec, valjarna;" Ur an jek -Andrej, NK delavec, valjarna; Gril Olga, kuhinjska pomočnica NK, Počitniški dom Svetina; Kovač Stanko, KV strugar, mehanična delavnica; Muka Friderik, NK. delavec, elektroplavž; Trupej Jože, NK delavec, elektroplavž; Gepiin Mihael, NK delavec, livarna sive litine; Knez Miiiko, NK delavec, Jivarna sive litine; Cavš Friderik, delavec NK, livarna sive litine; Ojsteršek Karl; strugar KV, mehanična delavnica; Tržan Franic, NK delavec, mehanična delavnica; Plahuta Jožef, NK delavec, mehanična delavnica; 'Siko'li Konrad, NK delavec, livarna slive litine; Šraj Hedvika, pripravnica v finančnem sektorju; Ribez el*j Juistina, KV bolničarka, splošni sektor; Senica Ivan, NK delavec, livarna sive litine; Malgaj Albin, KV livar, 'livarna isiive litine; Paščinskii Božidar, NK delavec, mehanična delavnica; Krajšek Jožef, KV strugar, mehanična delavnica; Vdnkovič Anton, NK delavec; elektropiavž; Pod-bevšek Andrej, KV strugar, mehanična delavnica; Žagar Konrad; NK delavec, -jeklarna; Jazbinšek Viktor, NK delavec, ökspedit; Ajlec Ivan, ključavničar; KV, mehanična delavnica. Odšli iz podjetja ■' Podlogar Alojz, star 55 let,_ je bil zaposlen v našem podjetju 9 det. .Zaposlen je bil v energetskem obratu kot pred-kurjač, sedaj pa je starostno upokojen. Medved Adolf, star 55 let, je bil zaposlen v našem podjetju, obratu jeklarna 25 let kot predreizaliep, sddaj pa je starostno upokojen. Dolganoč Mihael, KV eJektronaehanik, je bil zaposlen v elektro obratu, sedaj pa'je odšel v JLA. Zorc Franc, KV ključavničar, je bil zaposlen .v mehanični delavnici,'.‘odšel v JLA. Felicijan Vida, KV kuharica, zaposlena v komunalnem oddelku — okrepčevalnici, odšla sporazumno s podjetjem. Dečman Marija stara 50 let, v našem podjetju je bila zaposlena 16. let in to v obratu šamotarna kot dr oblika KV, sedaj pa je starostno upokojen. Cater Albin, NK delavec v valjarni, je zapustil samovoljno delo v našem podjetju, Ura-njek Andrej, NK delavec v valjarni, je odšel v preizkusni dobi. Arlič Ivan, P;K j elektromehänik v elektro obratu, je odšel po lastni želji; Vrečko Anton, PK zakladalec kupolke iz liivarne sive litine, je odšel po lastni želji. Perc Mihael, razbijalec v livarni sive litine, je; samovoljo zapustil delo. Rozman Alojz, delavec v vaJljami, je samovoljno zapustil delo. Kavka Jože, delavec v valjarni, je samovoljno zapustil delo. Tržan Jernej, pomožni dlefliavec v livarni sive litine, ie samovoljno zapustil delo. Malgaj Kristina čistilka v komunalnem : oddelku, je samovoljno zapustila delo; Kunštek Srečko, delavec v jeklarni, je Samovoljno zapustil delo. Lubej Rudolf, star ,57 let, v našem podjetju je bil zaposlen 17 let in to kot progovni delavec, na prometu, sedaj pa je invalidsko upokojen. Udrih Mihael, uslužbenec v komercialnem ' sektorju, je odšel po lastni želiji. Ing. Jelerčič Rado, ob rato vod ja jeklarne, je odšel po lastni želji. Krevs Ma- rija, qistilka v komunalnem oddelku, odšla po izteku delovne: pogodbe. Škornik Marija, čistilka v komunalnem oddelku, odšla po izteku delovne pogodbe. Žagar Konrad, NK delavec v jeklarni, odšel v preizkusni dobi. Naraščaj v družini so dobili Povalej Slavko iz elektro obratu, Gunzek Jože iz jeklarne, Gračner Janez iz valjarne, Rojc Milan iz valjarne, Hribernik Antom iz prometa, Ferme Maks iz mehanične delavnice, Šivak Jože iz valjarne, Pecigus Ivan iz mehanične delavnice, Ferenčak Ivan iiz | jeklarne. : Čestitamo! Poročili so se Škantelj Anton, graidbetai tehinik iz gradbenega oddelka; Sikošek Daniel, iz obdelovalmice valjev; ing. Biurnik Dušan iz uprave osnovnih sredstev. Čestitamo! Zaradi bolezni je bilo izgubljenih 2.275 delovnih dni, zaradi rednega letnega dopusta 4.753, zaradi izrednih dopustov 119, zaradi neplačanih dopustov 43, zaradi neopravičenih izostankov 45 in zaradi ostalih 'izostankov 638 -delovnih dni, torej skupaj 7.873 delovnih dni. Nezgode Pri delu so se poškodovali naslednji: Jeklarna: Jerič Jože je s kleščami vlekel ingot iz kokile pri čemer so mu zdrsnile klešče tako, da je izgubil ravnotežje ter se vse-del na vroč ingot. V tem primem gre za pomanjkanje poklicnih izkušenj saj je imenovani bil na 'tem delovnem mestu in v železarni sploh šele 6 dni. Delovna okolica je bila tudi zatrpana (sklad ingotov) tako, da je ob padcu zadel ob sklad ingotov. Firant Konrad je v bnnketrju pod podestom v jeklarni razbijal ferosilicij. Z vrha kupa se je sprožil kos težak' cca 15 kg ter mu padel na prste leve noge in mu poškodoval mezinec. Do nezgode verjetno ne bi pišlo, če bi ferosilicij bil pravilno zložen ali drugače zavarovan. Na večini delovnih mési v jeklarni so za zaščito nog v uporabi leseni coklji, ki pa nimajo jeklene kapice. Valjarna: Žafran Stanko, predsteguČ na grobi progi je stal pred ogrodjem, vozač gredic je medtem pripeljal novo gredico in jo vrgel pred napačen kaliber. Gredica je padla na vodo, ki se tam nabere ter brizgnila Žafranu skozi mrežasti ščitnik v Levfo oko. Livarna sive litine: Sevšek Andrej, brusilec litine je s sodelavcem montiral nov brusilni kolut na brusilni stroj. Ko je bil kolut montiran, ni odstranil matičnega ključa. Sodelavec je stroj pognal; pri tem je ključ, vrglo Sevšku v roko ter mu poškodovalo kazalec. Oba se nista ravnala po predpisih, ki določajo, da je treba vsak stroj predno se ga požene dobro pregledati. Še posebno pa velja to za brusilne stroje, ‘kd morajo po vstavitvi novega koluta v svrho preizkušnje teči prazni 5 minut; pri tem pa se morajo iz njegove bližine odstraniti vsi ljudi je. Zupančič Ludvik, zakladalec pri ku-p oliki je sedel ob žlebu kupolke. Železo je predrlo čep ter pričelo teči po žlebu ter tudi brizgnilo čez žleb imenovanemu za čevelj na desni nogi in ga opeklo. Prostor ob žlebu ‘kupolke jel dokaj neprimerno mesto za počitek. Modelna: Jančič Franc, mizar je na skobelnem stroju iz kvadratne letve izdeloval okroglo palico. Ko je z grčo. prišel na nož se je palica prelomila in imenovanemu zbilo roko na nož in mu odrezalo prva členka na palcu in kazalcu desne roke. Delo na skobelnih strojih je zelo nevarno ter lahko vsaka, pa tudi manjhna neprevidnost privede, do težke nesreče. Šamoina: Ocvirk Stanko, pomožni delavec je delal na dovažanju materiala. Ko je peljal prazen voziček po, podestu mu je spodrsnilo; prijel se je za ograjo, da ne bi padel. Ko je stopil naprej je z roko potegnil po ograji ter se pri tem zaskalil v dlan desne roke. Imenovani ni iskal takoj pomoči v ambulanti -temveč mu je prvo pomoč nudil sodelavec. Ker pomoč ni bila nudena strokovno je prišlo do infekcije ter do večjih posledic kot sicer v takih primerih. Za vsako, pa tudi najmanjšo poškodbo, morajo ljudje iskati pomoč v ambulanti. Vrečko Anton, dovažalec materiala je s sodelavcem izmetaval odpadno Samotno opeko iz vagona. Pločevinasta vrata sta strmo postavila ob stranico vagona. Zaradi, nepazljivosti so se vrata prevrgla in padla 'imenovanemu na peto desne noge. Mehanična delavnica: Kumin Antona, kovač je šel skozi jeklarno pod podestom kjer nakladajo in razkladajo kanalsko opeko. V trenutku ko je šel mimo vozička mu je priletela v levi del obraza opeka, katero je zagnal na voziček zidar, ki je opeko nakladal. Vzrokov za to nezgodo je več:, prehod in zadržaManjie pod podestom kjeir so plinske komore in druge plinske naprave za SM peč je razen za najnujnejše primere prepovedan, vendar to takrat nii bilo vidno označeno. Pred vozičkom tudi ni bilo razvidno da gre za nakladanje^ Zaradi nepreglednosti je potrebna še večja pazljivost. Imenovani na nobeln način ne bi smel uporabljati tega prehoda, ker niti v tem obratu ni takrat delal. Ekspedit: Mohorko. Stanislav, transportni delavec je razkladal palic asta železo s federala. Pri tem mu je ena vez piadla na piščal desne noge in ga poškodovala. Nakladanje in razkladanje vezi predstavlja težaško dello, ki zahteva vedno dosti ' pazljivosti. I Volf Vinko, transportni delavec je, razkladal vezi palfičastega železa z vago-N na. Pri tem mn je padla vez na desno roko in mn poškodovala prstanec. Pušnik Martin, transportni delavec je po končanem razkladanju premoga z vagona ročno premik al vagon s pomočjo droga. Pri tem mu je železni drog spodrsnil, udaril z -roko .in drogom ob tračnico in si pri tem poškodoval palec desne/ r-oke. Na poti so se poškodovali naslednji: GAJŠEK Adolf, jedrar pl livarne sive litine se je s kolesom peljal iz službe domov. Pred brvjo mu zavoro ni prijela, tako da je zapeljal v jarek in se poškodoval po glavi. VERBIČ Franc, jadrar v livarni sive litine se je z motorjem peljal y službo po cesti na katdro j-s voda naplavila Medje ni pesek. Pri tem je poskušal voziti med hlodi mu to ni uspelo; zadel je ob hlod, se prevrnil ter poškodoval po obrazu in brisih. /KRESNIK Viktor, fkuTjač iiz dbrata promet se je peljal z motorjem po spolzki cesti na delo. Pri tem mn je spodneslo motor, da je .padel na le*vo ramo ter si jo poškodoval. STIPLOVŠEK Vekoslav, jemalec^ vzorcev v kemičnem laboratoriju se je peljal z motorjem na delo. Cesta s Svetine je bila na sveže posuta z gramozom. Imenovani je pripeljal na večji kamen pri čemer ga je spodneslo, da je padel in si poškodoval koleno. Opisane nezgode kažejo, da so kar. trd z motorjem. V glavnem gre za osebno neprevidnost. V zadnjem času opažamo, da je vedno več nezgod na .poti in tudi doma. Potrebno bo tudi te nezgode temeljito analizirati ter podvzeti možne ukrepe. Iz oddelka ekspedit... Sindikalna podružnica enote ekspedit-prostor, se je sestala dne 19. 8. 1963 in rapr avljala 'o problemih tega oddelka. Kot najbolj pereč problem, so smatrali uporabo zaščitnih sredstev. Stroški za zaščitna sredstva so zelo visoki. Zaščitna sredstva se ne uporabljajo v zato določene namene, n. pr. delavci jih upo- Janez je priden delavec in odličen nakladovalec. Že vagonček poln rude čaka, da ga odpelje strojevodja Jaka. rahljajo doma namesto, da bi jih uporabljali med delovnim časom. Zaradi teh napak se dogajajo razne nesreče, ki jih delavci sami zakrivijo, kar pa pomeni proizvodnji veliko izgubo. Nadalje so obravnavali in se seznanili o kadrovskem kakor tudi polletnem poročilu, o vseh ekonomskih enotah, izrecno so sé ustupili pri obratu ekspedit in se detajlno pogovorili o delu in uspehih v prvem polletju 1963. Kako je to lepo! In kmalu konec šihta bo ... Prezgodaj, Janez si vesel, slabo vagonček si pripel! Pomenili so se tudi o ekspeditiv-nosti nakladanja in razkladanja vozov, da ne bi zapadli nepotrebnemu plačilu I stojnim. V ta namen bo potrebno vložiti vse sile za večjo storilnost dela. Grajali so tudi poedine člane ODS, da nimajo dovolj čuta odgovornosti. Obenem so tudi na vse člane apelirali, da se v bodoče polnoštevilno udeležijo sestankov ODS. Po toči sto zvonov zaman pozvanjalo bi noč in dan. Zdaj nič ne tarnaj in ne toži! Vogonček znova spet naloži! §1 PMep Mm = Na izletu po Savinjski Sindikalni pododbor prostor-ekspedit se je odločil, da bo organiziral izlet v Logarsko dolino. Sredstva za ta izlet nam je dodelil izvršni odbor sind, podružnice podjetja. Čeprav je bilo deževno jutro smo krenili na dolgo pot, z upanjem, da nam bo naklonjeno lepo vremen Vozili smo se po lepi kar je na nas zelo ugodno vjl vaio. Medtem je nastopilo y| sončno vreme, kar nas je s»J vilo v veselo razpoloženje. M Naposled smo se vrnili v J lino, med cvetoče travnike, kitt re oživljajo kravji zvonci in m, kanje krav. Ustavili smo se vi; mu Planinskega društva Celj kjer smo se malet okrepi4 Savinjski dolini, kjer smo lahko občudovali pridne obiralce hmelja in na novo zgrajene objekte za sušenje hmelja. Mimogrede smo opazili še drugo novost stroj za obiranje hmelja., kar je velika pridobitev za. skupnost. Končno smo prispeli v Logarsko dolino, eno najlepših alpskih dolin. Povzpeli smo se k slapu Rinka, kjer smo občudovali krasoto narave. Nad slapom se vzpenjajo temni smrekovi gozdovi, ki se v višinah zaključujejo v sivih skalnih stenah. Opazili smo tudi, da je tam še poleti sneg. Mimo slapa drži pot na Okrešelj s planinsko kočo kamor so se podali najpogumnejši naše skupine. Vdihavali i smo čisti planinski zrak, in odpočili. V bližini doma je «i| dl počitniški dom Cinkarne iij Emajlirke iz/' Celja. Domovi J zelo okusno. opremljeni in pom zasedeni. Ogledali smo si tM gostišče »Sester. Logar«, odkom smo krenili na kosilo h góstim »Zadružnik«. Ob veselem raim loženju in dobri kapljici'snioM malo zavrteli in pokramljali Im čas hitro mine smo se odpravili proti domu. V stavili smo seih n rudarskem mestu Velenjut in sij ogledali novo Velenje, kar je poj nos pridnih Velenjčanov.' Takšne izlete smatram kot tor, ristne, saj se na-njih kuje sebojno prijateljstvo in sponi, va naša lepa domovina. S. M ■ . (Nadaljevanje š prejšnje strani) REKREACIJA Ko pride sneg, ne bo zmanjkalo mladih ljudi, ki se bodo hoteli pomeriti v slalomu za čast svoje vasi, čeravno tudi z bolje opremljenimi in situiranimi Štorjani. Ker, tako je: mladinci Kompol, Žerviš in Laške vasi pa že tako nekaj let nazaj tvorijo jedro našega smučarskega kluba in ekipe na Metalurških igrah... Na kratko sem v tem sestavku skušal prikazati športno udejstvovanje mladih iz najbližje feti In si zapomni, če brez glave je delo, nima cene prave, če enkrat kiper dobro bi pripel, bi dvojnega opravka ne imel. okolice Štor. Kmečki fantje pa/j ki bolj malo igrajo žogo, razenj seveda ob nedeljah, so mi naro čili, naj preko »cajtung« pova-j bim Štorjane na skorajšnje žuhanje z bučnicami, moštom] in plesom — če; si upam, takoj so rekli! No, pa »si upam!« Ppl dite! I. Kra* FILMI V ŠTORAH 21. — 22. 9. 1963: »POKLICAN JE TUDI 5 c« jugoslovanski film 28. m 29. 9. 1963: »PEKEL V MESTU« Italijanski film 5. — 6. 10. 1963: »TRI ANE« Jugoslovanski cinemaskopski : film 12. gl 13. 10. 1963: »JEZ NA PACIFIKU«. Italijanski cmemastapskii f“®