Porodoslovje u babice. PORODOSLOVJE za BABICE. c. k. Dr ALOJZI VALENTA, pravi javni profesor teoretično-praktičnega porodoslovja v učilnici za babice in pervi zdravnik v rodivnici in najdenišnici ljubljanski, pravi člen mnogih učenih družb i. t. d. i. t. d. S 10 tablami. V Ljubljani 1860. Natisnil in založil Jožef Blaznik. PREDGOVOR. Mojim učenkam so namenjene te bukve; — zvesto naj jih spremljajo in naj jim bojo vseskozi prijazen svetovavec v težavnem njih poklicu, da bojo ravnale vselej tako, kakor je potrebno in dobro za matere, ktere so se jim s polnim za¬ upanjem izročile. Vse moje želje so spolnjene, ako dosežejo moje bukve ta namen. Prizadeval sem si skozi in skozi podučevati tako, kakor skušnje naj novejše g a časa vele¬ vajo, in nadjam se, da vsak praktični porodni¬ čar, zlasti na deželi, mi bo poterdil, da je prav, ako, na priliko, tudi babice imajo gumilastični tampon med svojim porodničarskim orodjem in znajo z njim prav ravnati. Ker tudi v svoji šoli razlagam nauk teo¬ retično-praktičnega porodoslovja po tej knjigi, sem v nji le tiste reči, ki so babicam imenitne, obširno razložil; vse drugo, kar jim ni tako važ¬ no in česar tudi po svoji vednosti do dobrega razumeti ne morejo, sem pa le bolj poveršno omenil, ker sem popolnoma prepričan, da take reči se morejo in morajo jasno in razumevno po¬ vedati le z besedo, kadar okoljšine nanesejo, da se da to, kar se govori, tudi pokazati in skazati. VI Zatega voljo sem se tudi, kolikor je bilo le mogoče, ogibal jalovemu besedovanju in vse le bolj na djansko ali praktično stran obračal, zla¬ sti pa to, kar v posebnih primerljejih babica sa¬ ma storiti more in storiti sme, in kar nasproti opustiti mora, da ne prestopi meje, kjer neha delavnost njena in se začne zdravnikova pomoč. To mejo babicam natanko določiti, sem si priza¬ deval po celih bukvah od konca do kraja. Med pridjanimi podobami so nektere iz¬ virne , nektere pa posnete po drugih, kakor se na¬ hajajo skorej v vseh boljih porodničarskih bukvah. H koncu se še serčno zahvalujem gosp. prof. dr. Bleiweis-u in gosp. Fr. Malavašič-u, ki sta mi bila zastran jezika verla pomočnika, zakaj veliko mi je bilo na tem ležeče, da je slovenski jezik mojih bukev lahko razumljiv, zraven pa tudi terminologija, ktero je bilo sem ter tje tre¬ ba še le ustvariti, zapopadku besed in duhu slo¬ venskega jezika primerna. V Ljubljani mesca maja 1860. Pisatelj. KAZALO. Stran UVOD. 1. Pomčn babištva . 1 2. Lastnosti babice . 2 Pervi del. Sostava človeškega telesa sploh in ženskih spolovil posebej. Pervi oddelek. Sestava človeškega telesa sploh. 7 Drugi oddelek. Sostava ženskih spolovil posebej. I. Ženska medene«.10 1. Njeni posamni deli . .10 2. Medenca kot cela ......... 13 a. Velika medenca . ... . 13 b. Mala medenca ......... 13 II. Melike ženske spolovila.15 1. Unanje mehke spolovila.16 1. Sramnica. 16 2. Sisca.17 2. Notranje mehke spolovila.17 1. Materna nožnica..18 2. Maternica.• .... 18 3. Jajčične vodila ..19 4. Jajčnika.. . . . 20 Drugi del. Nosečost, porod v zdravem stanu, redovna otročja postelja, novorojenček in dojenček. Pervi oddelek. Zdrava nosečost. I. Nosečost sploh.23 II. Kako razdeljujemo nosečost ....... 24 III. Terpež nosečosti ... ... 24 VIII Stran IV. Spremembe o nosečosti.25 A. Spremembe v celem života ........ 25 B. Spremembe v spolovilih.26 a. Na maternici ......... 26 b. Na nožnici in unanji sramnici ...... 29 c. Na jajčnikih, jajčičnih vodilih, na širokih in ozkih mater¬ ničnih vezkih ......... 29 d. Na siscih ...30 e. Na medenci . 30 O. Spremembe na uplodenem jajca ....... 30 1. Celo jajce sploh in zginljiva kožica.30 3. Jajcovi deli .......... 31 1. Jajcove mrene.31 2. Plodova ali sadova voda ....... 32 3. Materna potica.32 4. Popkovina .......... 33 5. Plod ali sad ..-31 3. Godno ali zrelo dete ........ 35 1. Kakošno je sploh.35 2. Posebne znamenja godnega deteta ..... 36 3. Dete v razmeri do maternične votline, do medence, in do njegovih posamnih delov med sabo ..... 38 a. Deržanjc otroka . . . . . . . 38 b. Lega otrokova ........ 38 c. Postava otroka sploh, in posebno naprej ležečega dela 39 V. Kako nosečost sploh spoznati.40 A. Nauk od znamenj nosečosti.40 1. Znamenja nosečosti sploh ........ 40 a. Negotove znamenja nosečosti ...... 40 b. Verjetne znamenja nosečosti ...... 41 c. Gotove znamenja nosečosti ...... 42 2. Mnogotere znamenja nosečosti po posamnih mescih ... 43 B. Nauk od preiskovanja ......... 46 1. Kaj je preiskovanje prav za prav ...... 46 1. Unanje preiskovanje ........ 46 a. Preiskovanje trebuha ....... 46 1. Otipanje trebuha.46 2. Poterkovanje trebuha.48 3. Poslušanje na trebuhu ...... 48 4. Pregledovanje trebuha samega .... 49 b. Preiskovanje siscov ....... 49 c. Preiskovanje unanje sramnice ..... 49 2. Notranje preiskovanje . . . . . . . . 50 a. Preiskovanje skozi nožnico ...... 50 1. Sploh.. 50 2. Namen preiskovanja ...... 51 b. Preiskovanje skozi mastnieo.52 2. Kako nosečo izpraševati.53 3. Pravila za preiskovanje sploh ....... 53 VI. Spoznanje otrokovega življenja.54 VII. Spoznanje mertvega otroka.55 VIII. Spoznanje otrokovega spola.56 IX. Spoznanje dvojčkov.56 X. Spoznanje perve ali večkratne nosečosti .... 57 XI. Kako se zve terpež nosečosti.58 Pratika za prerajtanje časa nosečosti.60 IX Stran XII. Kako naj noseče žive.73 1. Obleka nosečih.72 3. Snažnost.73 3. Sprehajanje in pokoj.73 4. Čisti zrak ali luft ..74 5. Živež ..75 6. Opravljanje potrebe in odcejanje vode.75 7. Pečanje z možkim ..76 8. Skerb za sisca . . . . . . . . . _ • 76 9. Pokoj duše in serca — Tako imenovano zagledovanje nosečih 77 Pristavek.78 Drugi oddelek. Zdravi porod. I. Porod sploh. 1. Kaj je porod .. 3. Razdeljenje porodov ... .. 3. Porodne moči .. 1. Popadki. 3. Kerčenje nožnice .. 3. Potrebušnica. 4. Porodba ali mehanizem poroda ...... 1. Pravila porodbe . 3. Pogoji porodbe ........ a. Pogoji ali lastnosti matere . ... . b. Pogoji ali lastnosti otroka . . . . . 5. Pretek poroda sploh, njegova razdelitev in njegov terpež . 1. Porodove dobe sploh ....... 3. Prikazki v posamnih porodovih dobah posebej Perva porodova doba . . Druga porodova doba .. Tretja porodova doba. četerta porodova doba .. Peta porodova doba . . II. Zdravi porod posebno .. 1. Navadna porodba pri čepininih porodih . . . . a. Pri pervi čcpini.ni legi ...... b. Pri drugi čepinini legi ...... 3. Nenavadna porodba pri čepininih porodih . III. Dvojčkeni porodi. IV. Spoznanje otrokovega življenja o porodu . V. Spoznanje otrokove sinerti o porodu . . . . VI. Oskerbovanje porodov. 1. Občni nauki .. 3. Pravila, po kterih sc je pri vsakem porodu ravnati . a. Pervo preiskovanje in kako ravnati po tem b. Porodna stanica in pripravljenje porodne postelje c. Druge priprave .. 3. Pravila pri čepininih porodih po posamnih porodovih dobah Perva porodova doba ....... Druga porodova doba . . Tretja porodova doba ....... Varovanje presredka ....... četerta porodova doba ....... 79 79 79 80 81 83 83 83 83 84 84 84 85 85 86 86 88 90 91 93 93 94 94 95 96 97 98 98 99 99 101 101 103 103 103 103 105 106 106 107 X Stran 1. Podperanje presredka ....... 107 a. Podperanje presredka v postranski legi . . . 108 b. Podperanje presredka, kadar porodnica s podloženim herbtom vznak leži ..108 2. Sprejetje otroka.109 3. Ločenje popkovine.. . 110 Peta porodoba doba . . .. . . . . .111 4. Pravila pri dvojčkenih porodih.113 Tretji oddelek. Zdrava otr o čja po s t elj a. I. Kaj je otročja postelja.115 II. Spremembe zavoljo otročje postelje.115 1. Spremembe v celem životu . ..115 3. Spremembe v spolovilih ... 116 1. Spremembe v spolovilih samih '. . . . . .116 a. Na maternici . . • . . . . .116 1. Otročnično eišenje.117 3. Poporodni popadki.118 b. V drugih spolovilih.. . 118 3. Spremembe na siscih . . . . . . . .119 III. Oskerbovanje otročje postelje.130 1. Oskerbovanje otročnice preči po porodu ..... 120 3. Nadaljno oskerbovanje otročnice.121 1. Postelja in stanica otročnice.121 3. Skerb za telesni in dušni počutek.122 3. Skerb za živež, za spraznovanje života .... 125 4. Skerb za sisca, uredba dojenja . . . . . .127 a. Splošne pravila .. 127 b. Obnašanje pri dojenju.129 c. Kako se ima mati vesti, kadar ne doji sama, in kako, kadar otroka odstavlja.130 Četerti oddelek. Novorojenček in dojenček. I. Spremembe na novorojenčku.131 II. Oskerbovanje novorojenčka in dojenčka . ... 132 1. Pervo oskerbovanje novorojenčka.132 2. Nadaljno oskerbovanje novorojenčka in dojenčka . . . 134 1. Skerb za popek in za odpravljanje navadnih sledov poroda 134 3. Skerb za snažnost života. .135 3. Reja novorojenčka in dojenčka.136 a. Dojenje otroka po materi ali dojnici . . . .137 Volitev dojnice.137 b. Umetna reja ali pitanje novorojenčkov . . . 140 4. Skerb za počutenjo novorojenčka in dojenčka . . . 141 5. Izreja dojenčka.141 a. Pri dojenju.142 b. Pri pitanju.142 XI Stran Tretji del. Napčnosti o nosečosti, poroda in otročji postelji in pa nektere navadne bolezni novorojenčkov. Pervi oddelek. Napčnosti o nosečosti. I. Napčnosti o nosečosti ali take, ktere iz nosečosti same izvirajo, zavoljo kterili pa ni, da bi nosečost prene¬ hati mogla . . 1. Spremenjena lega spolovil. a. Used in trut maternice. b. Nagnjenje maternice navspred . ... . c. Nagnjenje maternice navzad. d. Nožnični truti . . 2. Ako se perilo vnovič prikaže . . . . 3. Nepravilni iztoki iz spolovil. a. Belo ali beli tok ........ b. Vodotok iz maternice ....... 4. Otoki nog in spolovil ....... a. Vodeni otoki ......... b. Tako imenovane otročje žile . . . . . 5. O vere v scanji. a. Tičanje k scanju . .. b. Opornost ali zapcranje scanja . . . . . 0. Nepovoljno scanje. 6. Nekterc druge ložeje bolezni ...... 7. Omedlevica in dozdevna smcrt ...... II. Napake o nosečosti ali zavoljo nosečosti, ktere so krive, da nosečost večdel pred pretekom pravega časa neha. Kervavitve iz maternice. 1. Kervavitve iz maternice v pervih sedmih mescih — splavi a. Vzroki tajistih. 1. Odloček jajca ali materne potice . . . . . 2. Napčnosti izvirajoče iz jajcovih delov . . . . 3. Hude bolezni nosečih, ktere jih sploh zadenejo, in nap¬ čnosti maternice posebej . . . . 4. Bolezni ploda samega — plodovom navadni pogini b. Pretek in nasledki splavov. c. Spoznanje splavov. d. Kako v splavih ravnati. 1. Obvarovavne opravila ....... 2. Pohitrivne opravila ....... a. Mestne opravila .. b. Ravnava sploh. 2. Maternične kervavitve v poslednjih treh mescih — zgodni porodi a. Zgodni porodi, kadar materna potica leži na pravem mestu b. Zgodni porodi, kadar se je materna potica vlegla čez ma¬ ternično ustje. 1. Spoznanje čez maternično ustje ležeče materne potice sploh. 2. Kaj početi, kadar materna potica na materničnem ustju sedi, ali pa naprej leži . .. a. Mestna ravnava, ko je mehur še cel b. Mestna ravnava, kadar plodova voda prezgodaj odteče 147 147 148 148 149 150 151 152 152 153 153 153 154 156 156 156 157 157 157 159 161 161 161 162 162 163 164 165 166 166 168 168 170 172 172 173 174 176 177 179 XII Stran III. Nosečost z inolo ali snetoni .180 IV. Nosečost zunaj maternice.182 Drugi oddelek. Napčnosti o porodu. A. Porodove overe iz matere izvirajoče ...... 184 I. Porodove overe iz mehkih spolovil izvirajoče . . . 184 a. Porodove overe izvirajoče iz unanjih spolovil .... 184 1. Presrcdkove popake ..184 2. Popake piskov.185 3. Popake cele sramne špranje.186 b. Porodove overe izvirajoče iz notranjih spolovil .... 187 1. Nožnične popake.187 2. Popake maternice . . ..189 a. Napčni stan materničnega ustja . . . . . . 189 b. Napčnosti lege in oblike maternične ..... 190 1. Napake v legi . ..190 2. Napake v maternični obliki.193 c. Napčno kerčenje maternice — napčni popadki . . .193 1. Preslabi popadki.194 Ravnava s preslabimi popadki . . . ■ .196 2. Premočni popadki .197 a. Kerčevni popadki maternice ..... 198 b. Vesoljni ali občni kerč maternice .... 198 c. Zoženje maternice.. .199 Ravnava s premočnimi popadki .... 201 d. Kervavitve iz maternice o porodu ali kmali po porodu . 201 1. Kervavitve zavoljo prezgodne ločitve materne potice . 201 2. Kervavitve zavoljo napčne lege maternične potice . 203 3. Kervavitve (v peti porodovi dobi ali kmali potem) za¬ voljo napčnih popadkov ...... 204 4. Kervavitev zavoljo materničnega razterganja . . . 206 II. Porodove overe izvirajoče iz mcdcnce .... 207 1. Napčnosti medenčne prostornosti.208 a. Preprostorna medenca . 208 b. Pretesna medenca . ... 209 1. Delitev stesnjenili medene po vzrokih stesnjenja . . 210 a. Medence zavoljo popak v izpodobljenju pretesne . 210 b. Medence zavoljo bolezen stesnjene . . .211 2. Nasledki stesnjene medence . . . • • 213 3. Medenčno merjenje. 215 a. Unanje merjenje medence ..... 215 b. Notranje merjenje medence ..... 216 4. Ravnava s porodi pri pretesnih medencah . . . 217 2. Napčno nagnjena medenca ....... 218 III. Porodove overe iz druzih delov izvirajoče — zlasti kerči 219 Kerči.222 B. Porodove overe izvirajoče iz jajca ...... 224 I. Napčnosti iz otroka izvirajoče.224 a. Napčne lege otrokove ..224 1. Napčna čepinina lega . . . . . . . 224 2. Obrazove lege.225 a. Porodba pri obrazovih legah.227 Pri pervi obrazov! legi . . . . . . 227 Pri drugi obrazovi legi.228 XIII Stran b. Porodbine napčnosti pri obrazovih legah . . . 229 c. Ravnava z obrazovimi legami.230 3. Medenčno-končne lege.231 a. Porodba pri medenčno-končnih legah .... 232 1. Pri pervi ritkini legi.232 2. Pri drugi ritkini legi.233 3. Pri koleninih in nožnih legah.233 b. Nepravilna porodba pri medenčno-končnih legah . . 233 c. Ravnava z medenčno-končnimi porodi .... 234 4. Poprečne lege.235 a. Porodba pri poprečnih legah — tako imenovano samosvojno izmotanje poprek ležečega otroka.237 b. Spoznanje poprečnih leg in ravnava z njih porodi . 237 5. Povežne lege ... 239 Ravnava s porodi pri povežnih legah . . . . 240 b. Napčno deržanje otrokovo.241 Predpad ročic ali nožič. 241 e. Napčna velikost otrokova ........ 243 d. Napčna podoba otrokova ........ 245 II. Napčnosti iz materne potice izvirajoče .... 246 1. Napčna velikost materne potice.247 2. Napčna podoba materne potice ...... 247 3. Napčno število maternih potic ...... 247 4. Napčna privoza materne potice.247 5. Napčna snova materne potice.. 249 6. Napčni sedež materne potice ...... 249 III. Napčnosti iz popkovine izvirajoče.249 1. Napčna dolgost popkovine ..249 2. Ovitje popkovine.250 a. Zanjkc popkovine.250 b. Vozli popkovine.250 3. Napčno zvitje popkovine.251 4. Napčni vsad popkovine.251 5. Kadar popkovina spred leži in predpade .... 252 6. Kadar se popkovina uterga.253 IV. Napčnosti iz jajcovih mren izvirajoče ..... 254 1. Pretanke jajcove mrene — prezgodno razpočenje mehurja 254 . 2. Preterdne jajcove mrene.255 V. Napčnosti iz plodove vode izvirttjoče.256 1. Napčna množnost plodove vode.256 2. Napčne lastnosti plodove vode.257 Tretji oddelek. Napčnosti v otročji postelji. 1. Poporodna vročnica otročnic.259 2. Kervavitve iz spolovil.260 3. Napčna otročnična čiša.261 a. Glede množine.261 b. Glede kakosti.262 4. Napčni poporodni popadki.262 5. Otekljine unanjih spolovil.263 6. Presredkovo preterganje.263 7. Persne bolezni ali bolezni persnih žlez.264 XIV Stran a. Napčnosti snove persnih žlez.264 b. Napenosti odločevanja mleka ...... 266 8. Napenosti v scavilih ........ 267 a. Zaperanje vode ........ 267 b. Nepovoljno seanje. 268 Četerti oddelek. Najnavadneje bolezni novorojenčkov. 1. Dozdevna smert novorojenčkov.269 Ravnava z dozdevno-mertvim novorojenčkom . . 270 2. Prirojene popake.272 3. Kervni otok na glavici.272 4. Napčnosti na popku.273 a. Kervavitve iz popka.273 b. Popkov prisad.273 c. Popkova goba.274 d. Votli popek.274 5. Oteklina persic novorojenčkov.274 6. Osenj in nekteri kožni spušaji.275 7. Gobice v ustih.276 8. Bljuvanje novorojenčkov . 277 9. Šipanje in driska.277 10. Zlatenica novorojenčkov.277 11. Unetje ali prisad oči novorojenčkov.278 12. Kerči novorojenčkov.278 Četerti del. Nauk o opravah ali operacijah zgolj porodoslovnih, nekterih manjših ranocelskih in družili opravilih. Pervi oddelek. Zgolj porodoslovne oprave. I. Umetno razširjenje materničnega ustja.284 a. Umetno raztegovanje materničnega ustja s perstmi . . 284 b. Vkladanje klobka. 285 II. Umetno predrenjc plodovega mehurja.286 III. Ravnava z zanjkami popkovine.288 IV. Nazajspravljanje predpadlc popkovine .... 289 V. Nazaj spravljanje naprej padlih udov.289 VI. Porodoslovna obračva.290 1. Obračva na glavico .290 a. Obračva na glavico z rokami odzunaj samo . . . 291 b. Obračva na glavico z rokami odznotraj .... 291 2. Obračva na ritko.292 3. Obračva na nožiče. 293 a. Obračva na nožiče, ko mehur še stoji .... 294 1. Pri pervotni poprečni legi.294 2. Pri glavičnih legah ....... 296 b. Obračva na nožiče po razpočenem mehurju . . , 296 VII. Izlečenje otroka.295 XV Stran 1. Izlečenje za nožiče ........ 296 a. Izlečenje za nožiče o navadnih okoljnostih . . . 299 b. Izlečenje za nočice o posebnih nepravilnih okoljnostih 301 2. Izlečenje otroka za ritko .. 303 3. Izlečenje trupa po že rojeni glavici ..... 301 VIII. Umetno Iočenje posteljee.305 IX. Nazajspravljenje prcbočeiie maternice .... 307 Drugi oddelek. Tako imenovane manjše ranocelske oprave indruge opravila. I. Manjše ranocelske oprave.308 1. Razne klištire.308 Ravnanje pri klištiranju ..310 2. Brizgljanja v nožnico in maternico . . . . .311 3. Nastavljanje odcedilnika . . . . . . . 312 4. Postavljanje pijavk . ... 313 II. IVekaj drugih za babice važnih opravil . . .315 1. Okladki . 315 2. Caj in druge pijače . . . . . . . .316 3. Unanje dražila . . . . . . . . 317 Razjasnjenje podob. . . . . . . . . . . 318 2 pač od sreče govoriti, ne dokažejo pa še ne s tem, da so res dobro izučene in pripravne, marveč razodevajo s takim govorjenjem, da so nevedne in nespametne. Nosečost, porod in otročja postelja so res popolno¬ ma zdravju primerni, naturni stanovi, pa vendar so tako posebni, da se kaj lahko v bolezni preveržejo, če se ženske prav ne zaderže. Take bolezni morejo naenkrat največjo nevarnost za življenje matere ali otroka, ali pa obeh prinesti. Nosečost, porod in otročja postelja so tadaj stano¬ vi , o kterih se je treba vselej z zvedenimi posvetovati in ktere morejo zvedeni oskerbovati. Lahko je tadaj spoznati, da mora nepripravna babica ravno tako veliko škode narediti, kakor zna dobra babica človeštvu koristna biti. Babice so krive, da morejo matere kakor otroci vse svoje žive dni terpeti, prav dostikrat pa tudi, da morajo umreti, ker niso prav in ne o pravem času spo¬ znale napačnost, in so torej zamudile, koj zdravnika po¬ klicati, ali pa zadnjič, ali celo nič niso pomagale ali so pa vse narobe storile, ko je bilo zavoljo silne nevar¬ nosti brez mudenja pomagati treba in zdravnika ni bilo najti. 2. Lastnosti babice. Iz ravno rečenega se vidi, da ni vsaka ženska za babico 5 za to je treba na vsako vižo mnogoterih telesnih kakor tudi dušnih lastnost. Samo ženska terdnega in stanovitnega zdravja more prestati mnogotere trude in težave. Babica mora tadaj terdnega in zdravega života biti. Kakor zdravega života mora biti babica tudi zdra¬ vega, brihtnega uma in dobrega pomina, da se lahko spominja vselej tega, kar se je učila; zakaj samo tako ji bo mogoče, vse dobro prevdariti in v naglih nevarno¬ stih se umno in serčno obračati. Dobra babica mora pa tudi dobrega serca biti. Ni dosti, da je za svojo umetnost uneta brez dobičkarije; ona mora biti posebno usmiljena, poterpežljiva in krotkega serca. 1. Pomen babištva. liabištvo ima petero nalogo: 1. Nosečost, porod in otročjo posteljo, dokler terpi, pri ženski v zdravem stana ohraniti, to je, tako, kakoršni morajo ti stanovi biti, da ostaneta mati in otrok vsake škode na zdravju in življenju obvarovana. 2. O pravem času spoznati nevarnosti, ktere se morejo v nosečosti, porodu in otročji postelji primeriti, da je mogoče zdravnika o pravem času poklicati. 3. Preden zdravnik pride že vse pripraviti, kar je za pomoč pri porodu treba in za kar je več časa treba, in do zdravnikovega prihoda se, če se v nosečosti, po¬ rodu ali otročji postelji kaj napčnega kaže, tacih pripu- šenih pomočkov poslužiti, s kterimi se dajo take napčno- sti odpraviti, ali, če to ni mogoče, vsaj olajšati in ne¬ škodljive storiti. 4. V najhuji sili, to je, če se je največje nevarnosti za mater in otroka bati in zdravnik ne pride, porodne opravila, ktere se z rokami opravljajo, opraviti, ktere sme sicer po postavi samo zdravnik opravljati. 5. Pomagati z nekimi majnšimi ranocelskimi (jpadar- skimi) in drugimi opravili, kteri gredo sicer zdravniku. Dobra babica je samo tista, ktera zna vsako nap- čnost v nosečosti, porodu in otročji postelji prav in o pravem času spoznati; samo taka babica pokaže tudi, da pozna te stanove, kadaj so redovni. Taka babica stori več za blagor človeštva in za¬ služi več obrajtana biti, kakor truma babic, ktere se ba¬ hajo, da se jim pri porodih še nikolj nič napačnega ni prigodilo, kakor če bi mogle zapovedati, da se morajo porodi tako pa ne drugač zgoditi. Take babice smejo 1 a Dobra babica mora biti tudi zamolkljiva, prijazna in miroljubna; živeti mora pošteno in sramožljivo, spodobno in trezno; prizadeva naj si posebno snažnosti na životu in na obleki. Babica mora biti dalje gosposki pokorna, do zdravnikov, ktere si ima kot svoje predpostavljene misliti, pa pohlevna. Prava vera, poštenost in tanka vest v spolnovanju svojih dolžnost so poglavitne čednosti dobre babice. Da bo pa vselej storiti mogla, kar umetnost od nje terja, mora znati vsaka babica gladko brati in pisati, da bo mogla v svojih šolskih bukvah preberati, če bi uteg¬ nila kaj pozabiti. Pa tudi tega ne sme pozabiti, da stopa umetnost vedno naprej; zavoljo tega naj si prizadeva, se v vsem podučiti, kar se znajde novega v njeni umetnosti. Kakor zdravnik, tako se tudi babica nikolj ne izuči po¬ polnoma. Iz tega namena naj prevdarja vse natanko, če spazi kadaj kaj nenavadnega pri porodih, in vselej, ka¬ dar je v kaki dvombi, naj pogleda v svoje bukve ali pa naj se posvetova s kakim zvedenim zdravnikom. Tako bo vedno z umetnostjo vred naprej stopala in če ravno od dne do dne stareja prihaja, bo vender vedno brithna ostala; tako se bo tudi sramote obvarovala, da ji nebo očitala grobih pregreh zoper umetnost kaka mlada babica, ktera je še le šolo zapustila. 1 * v Sostava človeškega telesa sploh. Na človeškem telesu razločimo glavo, trup in ude. — Podlaga celemu telesu so kosti, ktere so s hrustanci in vezmi zvezane. To vse skupaj se ime¬ nuje kostnjak (Skelet). Kosti dajejo telesu podobo; na nje se vežejo mehki deli; one delajo votline, v k t eri h za življenje naj po- trebniši deli leže, kakor v zavetju, da jih kajne pritisne ali sicer ne poškoduje. Na kostnjaku razločimo spet: 1. Kosti glave, ktere razdeljujemo v kosti čepi nje (Schadel) in kosti obraza; 2. Kosti trupa, h kterim štejemo herbtiše (Wirbelsaeule), ktero je sostavljeno iz vretenc (Wir- bel) vratu, pers in ledja s križnico ali križno kostjo (Kreuzbein), in zadnico ali ritno kostjo (Steissbein), in pers ni koš (Brustkorb), kteri je so- stavljen iz dvanajstih reber na vsaki strani in iz na- persnice ali persne kosti. 3. K osti gornjih in d oljnih udov, obstoječe iz ključa (Schlusselbein), plečnic ali p leč n ih kosti, nad ko m olčnih (nadlahtnih) in pod komolčnih (pod- lahtnih) kosti in iz kosti roke. Doljni udje so so- stavljeni iz neimenovanih kosti, stegna, pišali in iz kosti noge. Mehki deli so veliko različniši. Celo telo je, ra- zun nekterih tuljav ali odpertin, z unanjo kožo pre¬ vlečeno, pod ktero je povsod več ali menj tolše ali ma¬ sti. Unanja koža pokriva povsod, zlasti pa na udih, 8 mišice (Muskel) in kite (Sehnen), ktere zvezane s kostmi pripomorejo, da se posamni deli gibljejo. To gibanje bi pa ne bilo mogoče, če bi ne bilo čutnic (jNerven), ktere imajo svoje središe v možga¬ nih in herbtancu (Iliickenmark); tudi peterih čutov bi brez čutnic človek ne imel, namreč ne vida, ne sluha, ne duha, ne okusa in ne tipa. Vse te dele pa redi in živi kri, ktera po žilah teče. Da jih pa kri rediti more, mora človek vedno no¬ vega živeža dobivati in iz sebe spravljati, kar ni več za rabo. Živež jemljemo skozi usta, iz kterih pridejo pre¬ žvečene jedi po goltancu ali gerlu (jSchlund), in ješčniku ali požiravniku (jSpeiserohre) v želodec. Od tod pride z želodcovim sokom zmešana in po njem predelana ješčna kaša (Speisebrei) po čevesu, kteri se imenuje d v a n a j s t n i k (Žwdlffingerdarm), v kte- rem se še iz jeter izločevali žolc in sok trebušne sli— njavke (Bauchspeicheldruse) z njo zmeša, v tanjko čevo (Diinndarm}, in iz tega v debelo čevo (Dick- darm), kjer dobi ješčna kaša podobo m le čj ega soka ali m lezi v a (jMilchsaft), kterega potem sesavnice (jSaugadern) iz čev poserkajo in kot redivni sok peljejo v kri. Kar ni za to rabo, ali tako imenovani nevabljivi ostanki jedi gredo pa kot blato po mast niči ali ritniku iz telesa. Mlezivo ali mlečji sok pride zadnjič v kervne žile, ki se imenujejo odvodnice (jBlutadern, Venen), po kterih se staka zamokla, za preživljenje ne več pri¬ pravna kri; ondi se zmeša z njo in obe pridete tako v desni predalček serca. Serce ju poganja, kader se skerčuje, v pljuča, kjer se v lepo rudečo in za življenje pripravno kri premenita po zraku ali luftu, kteri skozi nosnice, gerlo (Kehlkopf) in sapnik (Tmftrohre) vsaki trenutek, kadar sopemo, v pluča prihaja. Iz pljuč pride potem kri v levi predalček serca, kteri se enako desnemu prenehoma skerčuje in steguje in skozi kervne žile, ki se zovejo privodnice (Arterien, Pulsadern), in so po celem telesu razdeljene, kri poga¬ nja, in tako telo' redi. To naredi tudi, da te žile bijejo 9 ali trepljejo, kar, kakor na več družili krajih, čutimo tudi na roki nad palcom, pri odrašenem človeku, na pri¬ liko, 72krat v minuti. Žile, ktere peljejo kri iz serca po životu, prihajajo čedalje tanše in tanše in prestopijo nazadnje v kakor las drobne žilice, za tega voljo lasnice (Haargefasse, Capillaren) imenovane, iz kterih pride neporabljena kri z nevabljivo kervjo in tako imenovanim mlezivom v žile, ktere peljejo kri nazaj , da se verne tako v desno pre- dalce serca i. t. d. Ta tek kervi se imenuje kervni krogotok (Kreislauf). Za ohranjenje življenja je silno treba, da se kri vedno čisti skozi unanjo kožo in skozi ledice (Nieren). Na koži se razodeva to po hlapenju kože in po znoju ali potu, v ledicah pa po scavnici, kterapo obeh scav- ničnih tokih (Harnleiter) v mehur teče, iz kterega se po scavniku (Harnrohre) iz telesa odceja. Pri možkih kakor pri ženskih pa nahajamo še take dele, kteri so za množenje in ohranjenje rodu; imenuje¬ mo jih spolovila (Geschlechtstheile). Kar lego životnih delov zadeva, leže možgani v čepinini votli ni (Sehadelhohle) in se stikajo slierb- tancom v strugi (Kanal), ktero store vretenca. Na vratu najdemo v sredi gerlo s sapnikom ali dušnikom; pokriva ga ščitna žleza (Schilddriise), za njima požiravnik ali ješčnik, na levi in na desni žile, po kterih se staka kri v glavo in nazaj v serce. V persni votlini (Brusthohle), ktero od trebušne votline (Bauchhohle) loči preponka (Zwerchfell), leže na obeli Stranah pljuča, proti levi serce z veli¬ kimi žilami, prav zadej na herbtišu pa požiravnik, kteri gre skozi preponko v želodec. V trebušni votlini leže na desni jetra, pod njimi in proti levi je želodec, kteri se dotika vrance, ki leži prav na levi strani, in pokriva trebušno s 1 i— njavko. —Zadej poleg zgornih lednih vretenc ležite le- dici, pred njima pa so tanke in debele čeva. Trebušna votlina se izide zdolej naravnost v me¬ den čno votlino (Beckenhohle), v kteri so spolovila, mehur in mastni ca ali ritnik. 10 Trebušna kakor tudi medenčna votlina je s tanko kožico prevlečena, kteri pravimo trebušnica (Bauch- fell). Z njo so prevlečeni tudi večdel vsi deli, kteri leže v trebuhu in medenci, in dela za tega voljo mnogo¬ tere gube. ®rtp ©l&lelL Sostava ženskih spolovil posebej. Ženske spolovila imenujemo tiste dele ženskega telesa, ktere imajo pri spočetju in nosečosti, pri porodu in v otročji postelji opraviti in s kteriini doseže ženska svoj namen, namreč da pomaga človeški rod množiti. Razun siscov so vse spolovila na zdoljnem koncu trupa; večjidel so v medenci (Becken), to je v koše¬ nem obroču, kteri veže gorenji del telesa z zdoljnimi udi, ali so pa zvunej na medenci. Ker sta pa m eden ca in porod v posebni zvezi, jo po pravici imenujemo terdi porodni del nasproti drugim, mehkim porodnim delom, in treba je, da jo pred vsim drugim babica na¬ tanko pozna. I. Ženska medenca. 1. Njeni posamni deli. Medenca je košen obroč, kteri je narejen iz dveh lednih ali kolkovih kosti (Huftbeine), in iz križne kosti (križnice), in zadnjice (ritne kosti), ktere ste zadej med une dve vgvojzdene. Medenca leži na zdoljnem koncu trupa, na nji sloni zadej herbtiše in se opera po ponvicah na glavice steg- novih kosti. Imenuje se pa ta del trupa zato medenca, ker je podoben globoki posodi za vmivanje, na kteri je široki rob spredej in zadej odbit, (fig- /.). A. Ledna kost, lednica (Fig. 1. l.~). Ta je sostavljena prav za prav iz treh kosti, ktere se dajo pri novorojenem detetu tudi dobro razločiti. 11 Te tri kosti se imenujejo cevna kost ali čevnica (Darmbein) (Fig. 1. 2.), sed n a kost ali sed niča (Sitzbein) (Fig. I. 3.), in sramna kost ali sramnica (Schambein) (Fig. I. 4.). Tako obdajajo ponvo (Pfanne) (Fig. 111. 1.), da je čevnica nad njo, sednica pod njo in sramnica pred njo. a. čevnica je največji del lednice in je plošnata kost z enim notranjim (Fig. 1. 5.), in enim unanjim licom (Fig. lil. 2.). Notranje lice je razdeljeno po ojstro bokasti če rti (Fig. I. 6.) v večji gornji del, kteri spada k veliki medenci, in v manji dolnji del, kteri gre k mali medenci in pomaga ponvo narediti. Gornje lice je spredej gladko, zadej hrapavo in je na enem me¬ stu kakor uho zavito, kjer se z enako plošo stranskega roba križnice veže. Gornji rob čevnice imenujemo gre¬ ben (Karam) (Fig. I. T.), in neha spredej z ostjo, za¬ dej ima rob dve osti in je pod njima izrezana. b. Sednica se razdeli v sredek ali telesje, v navzgorni in v navzdolni del. Sredek dela doljni del ponve in ima zadej ost, na kteri se imenovana izreza čevnice konča; navzgornji del konča zdolej s sedno her- go ali gerčo (Sitzknorren) (Fig. I. 8.), od ktere na notranji in zgornji strani navzgornji del izvira, kteri se z navzdoljnim delom sramnice sklepa. c. Sramnica ima dva dela, enega vodoravnega in enega navzdoljnega. Vodoravni del se sklepa zadej s čevnico in dela tukaj nad ponvo sramnično-čevnič- no gerbo (Schambein - Darmbeinhocker) ( Fig. I. .9.), spredej se pa stika s svojim notranjim koncom s kostjo enacega imena druge strani. Njeni ojstri gornji rob ime¬ nujemo greben sramnice (Schambeinkamm) (Fig. 1. 10.'). Navzdoljni del sramnice gre proti navzgornemu delu sramnice, s kterim se sklepa. Sednica in sramnica oklepate luknjo jajčne podobe (eiformiges Locli) (Fig. 1. 11.). Kjer se čevnica, sed¬ nica in sramnica sklepajo, leži ponva, v kteri je gla¬ vica stegnova. B. Križ niča (Fig- 1. 12.) ima podobo lopate, z enim sprednjim in enim zadnjim licom, dva stranska roba, zgornji in zdoljni konec. Sprednje lice je gladko, 12 izdobljeno, in ima 4 ali 5 parov lukinj, skozi ktere gredo veliki stremeni čutnic iz k r i ž n i č n e struge (Kreuzbein- kanal). Zadnje lice je garasto in izbokano; oba stranska roba imata ušesu podobno lice, da se z led- nicama skleneta 5 zgornji široki konec se sklepa s poslednjim lednim vretencom in naredi berdice ali pred¬ gorje (Vorberg), doljni špičasti pa z zadnico {Fig. 1. 13.). C. Zadnica {Fig. 1. 14.) ali ritna k'ost je so- stavljena iz štirih kosti, ktere so s hrustanci zvezane. Verh tega se šteje k medenci tudi še poslednje ledno vretence {Fig. 1. 15.), ker s širokim gornjim koncom križnice berdice dela. Vse medene n e kosti so zvezane ena z drugo bolj ali manj premakljivo s hrustanci in vezmi. Sklepa med križnico in lednicama po ušesu podob¬ nima licarna se imenujeta desni in levi lednično-križ- ničn-i sklep £Hiift-Kreuzbein-Fugen) {Fig. I. 16.). Sklep notranjih koncov vodoravnih podaljškov sramnic se imenuje sramnični sklep in naredita tako imenovani sramnični obok (Schambogen), kterega store navz- doljni podaljški sramnic in navzgornji podaljški sednic; ta obok je pri ženski veliko širji kakor pri možkem. Enako se sklepa križnica na svojem gornjem koncu s poslednjim lednim vretencom in naredi tukaj berdice, na zdoljnem koncu pa z zadnico j ta sklep je najbolj v gibčen vseh. Še bolj so pa medenčne kosti s terdnimi vezmi zve¬ zane , kterih na vsaki strani izvirate dve iz s e d n i č n e osti { Sitzstachel), in sednične herge ali gerče in greste ob strani križnice, namreč s e d n i č n o - o s t n 0 - križnične vezi (Sitzstachel-KreuzbeinbandJ {Fig. II. 1.) in sednično-gerčno-križnične vezi (Sitzknorren- Kreuzbeinband) {Fig. II. 2.), in delajo na gori imeno¬ vani izrezi tako imenovane 1 e d n i č n e luknje (Hiiftbein- loch) C Fig. 1L 3.). Tako narejena medenca se sklepa po ponvah s kost¬ mi stegnov, ktera sklepa se imenujeta ledna členka. 13 2 . Medenca kot cela. Če pogledamo celo medenco, vidimo, da je zgo- rej širja, zdolej ožja 5 zavoljo tega jo razdeljujemo tudi v zgornjo ali veliko in zdoljno ali malo medenco. Berdice z zgornjim delom križnice, obocne čerti čevnice, sramnična grebena in zgornji rob sramničnega sklepa de¬ lajo mejo (Begranzungslinie) med veliko in malo me¬ denco. a. Velika medenca. Velika medenca leži nad mejno čerto in njo de¬ lajo zadej poslednje ledno vretence, na Stranah: kolkne kosti, — spredej pa kosti, kterih manjka, namestuje tre¬ buh. Velika medenca nima v porodničarstvu in babištvu nobene posebne imenitnosti. b. Mala medenca. Mala medenca ali tudi kar naravnost medenca imenovana obseže prostor pod mejno čerto. Njo delajo spredej: sramni obok, zadej: križnica in zadnica, desna in leva stranica zdoljnega dela čevnice, sednice in široke vezi. Na mali medenci razločimo dalje vhod, votljino in izhod. Medenčni vhod ali zgorna odpertina gre ob mejni čerti med veliko in malo medenco in ima podobo tumpastega kvarlnega serca. Medenčna votlina je po¬ dobna jajcu in je v sredi križnice naj širja — to je medenčna širina (Beckemveitej) (Fifi- IV. in na koncu križnice naj ožja — to je medenčna ožina (Beckenenge) (Fi