,1 r , Leto XIII. V Osljn, dne 31. decembra 1903. L z aj a va ra na teden, in sicer vsak torek in petek. — Dopisi naj se izvolijo pošiljati uredništvu, in sicer trankirano — Rokopisi se ne vračajo - Za Inserate se plačuf« rono eme jne prisoj me ter od vsake petit-vrste po 20 v za vsakokrat; za večje inserate in za mnogokratno inseriranje primeren popust — Naročnina za celo leto 8 kron, za pol leta 4 krone, za četrt leta 2 kroni; ista naj se pošilja- Upravništvu .Domovine’ p Celju Srečno novo leto! Leto je v svojem teku zopet pri kraju. Hitro, da človek sam ne ve, izginja. teden za tednom, mesec za mesecem, in že smo zopet na koncu leta. Še »Silvestrov večer", ko z neko posebno nestrpnostjo pričakujemo, da se snideta kazalca na dvanajsti številki, in staro leto je vzelo slovo. In naj si je bilo veselo ali žalostno, z veseljem se poslavljamo od njega, in z veselim upom, da nam bo z novim letom napočilo lepše in boljše, kakor je bilo staro, pozdravljamo porajajoči se prvi dan. Leta beže. Kratek je njihov tek in predno se zavemo, imamo že za seboj leta^mladosti, predno dobro občutimo, že se nam bliža brzih korakov neizogibna starost, toda ne vsakemu. Ako pogledamo v vrste vrstnikov, vidimo tupatam zevati marsikak prazen prostor, marsikoga, 'ki je stal svoj čas ob naši strani, ni več, marsikdo je izginil že med potom in ravnotako bo zmanj¬ kalo kedaj tudi nas in naši vrstniki se nas bodo le še spominjali, pozneje bo izginil tudi spomin, in tudi nas — ne bo več. To je pač usoda vsega pozemskega. Ali sedaj, sedaj živimo krepko življenje, sedaj še ne mislimo prepustiti svojega mesta drugim, sedaj še čutimo v seb> moči, ki nas gotovo privedejo do našega končnega cilja. Tako se borimo danzadnevom in mislimo le naprej, naprej v bodočnost, katera se nam zdi tako rožnata, tako lepa. Le naprej! Le ne zaostajati; kdor zaostane, je izgubljen! Torej, le naprej! Dolga so sicer leta, a kratek se nam zdi njihov tek, ko se spominjamo svoje prošlosti, ki se nam zdi tako blizu, da jasno vidimo vse njene dogodke, a vendar nas ločijo od nje leta in leta. Trinajst dolgih let je že minolo, odkar se je ustanovil za spodnještajarske Slovence listič s ponosnim imenom »Domovina". Majhen je bil v začetku, izhajal je le po enkrat na teden, toda leta so minevale in „Domovina" je z leti rastla, razvijala se je kakor se razvija otrok v krepkega moža, in danes, ko stojimo na koncu trinajstega letnika, smemo reči, da je »Domovina" list, katerega ugled je priznan ne samo v njegovi ožji domovini, temveč j pov sod. kjer ' gdvd2ic Stanka. Želeti bi bilo, da se udeleže letošnjega občnega zbora vsi društveniki in tudi drugi pri¬ jatelji društva, ki bi morebiti želeli pristopiti kot udje. (Čitalnica v Ljutomeru) ima svoj občni zbor z običajnim sporedom v nedeljo, dne 3 ja¬ nuvarja 1904 ob 7. uri zvečer v prostorih gosp, Seršena. K polnoštevilni udeležbi vabi odbor. (Sv. Jurij ob Ščavnici). Na dan 6. prosinca priredi mladina našega bralnega društva veiiko veselico z jako zanimivim sporedom: Mili glasovi tamburic se bodo menjali z lepimi pesmimi naših domačih g tamburašev in pevcev. A v tem objetju lepih zvokov bode naša mladina predstavljala dramatično igro „Požigalčeva hči!“ Ker obeta biti ves spored jako zanimiv, vabimo vse bližnje in daljne somišljenike in prijatelje k obilni udeležbiDruštvo. (Vabilo) k petemu občnemu zboru društva „Zvezde", ki bode v nedeljo 3. januvarja 1904 na Dunaju v dvorani B Zum Regensburgerhcf“, I , Sonnenfelsgasse 2. Začetek ob petih popoldne. Dnevni red: Nagovor g. predsednika, poročila gg. tajnika, blagajnika, pregledovalcev, volitve, slučajnosti. Občnemu zboru sledi društvena za¬ bava s sodelovanjem g, Avg. Janša in dru¬ štvenega pevskega zbora pod vodstvom g. Vinka Krušica. Odbor. Umno ravnanje s travniki. Predavanje inženerja Lupša v „kmetij- skem društvu za ormoški okraj“ dne 13. decembra 1903. Marsikomu se bo morda čudno zdelo, da ravno danes govorim tukaj o umnem ravnanju s travniki, o čemer se poprek še jako malo sliši in čita, toda na to so me napeljale edino le okolnosti, namreč nepravilno ravnanje, ali bolje rečeno nobeno ravnanje s travniki, kajti navadno se lahko opazuje, da povsod gospodarji jemljejo s travnika krmo za svojo živino, a redilnih snovi, katere potrebuje ta zopet v ohrambo in novo razvijanje rastlinstva, mu skoro nikjer ne vračajo. Polje in druga obdelana zemlja je po naših krajih že popolnoma izsesana, ona ne do naša dobička, katerega bi imeli iz nje pričako¬ vati in zato je nujna potreba, gledati na to, da si kmet zagotovi na drug način svoj obstanek. Živina je danes en tak vir, iz katerega se lahko vedno jemlje, ona je tisti studenec, ki nikdar ne usahne. Kdor pa hoče živino rediti, temu bodi glavna naloga, da dobiva za živino dobro krmo za pokladanje. V podlago in vzgled naj nam služita dva travnika, prvi je suh, trava na njem je slaba, rumenkasta in sežgana, zemlja pa peščena; a lepa, zelena in velika trava, med njo se v pri¬ jetnem vetru nagibajoče bele, rumene in višnjeve rožice na drugem sosednem travniku govore o razumnosti gospodarjevi. Tukaj nastane vpra¬ šanje: odkod pride to, da je prvi travnik suh in slab, a drugi tako lep in razvit, da ga je kar veselje gledati ? Majhni in plitvi jarki (k večjemu do 5 cm. globoki), po katerih curlja polagoma iz bližnje mlake napeljana voda, je vse, kar tukaj opazimo. Skoro neverjetno je, da bi v tem ležala tista čarobna moč, ki pospešuje rast rastlinstva tako živahno in intenzivno, a vendar je to istima! Voda donaša rastlinam živalske in rast¬ linske redilne snovi, posebno deževnica in stu¬ denčnica ter voda ki priteče po lapornati ali apneni zemlji, krepi prav izdatno nižje dele rast¬ lin. Voda je torej glavno živilo! Očividen dokaz tiči že v tem, ker znanstvena preiskavania ka žejo, da obstoji nad polovico vsake rastline le iz vode. ona pa je nadalje še tudi tista moč ki privaja celo v najmanjše koreninice zdrobljene živalske kakor rudninske redilne snovi ter rahlja prst, v kateri se nežne koreninice prav lahko širijo in šopirijo, ona je tudi tista moč, ki po zimi razganja vse večje kamenje in ga drobi v rodo vitno prst, itd. Na suhih, posebno na peščenih travnikih se kaj rade udomačijo raznovrstne škodljive ži vali, izmed katerih so poljske miši najškodljivejše. Ako se pa razliva po njih voda primerno, tedaj se ne bodo take škodljivke na njih nikdar nase lile Posebno se jih ogibljejo vse tiste, ki prebi¬ vajo v podzemeljskih luknjah in so najbolj kvarljive. Ob tej priliki bodi omenjeno, da lopa tarja krta ne prištevam takim škodljivkam, če ravno mu še dandanes, to je v stoletju učenosti in napredka, mnogi gospodarji strežejo — seveda le v lastno škodo — po življenju; krt ie kmeto valčev prijatelj, ker on se živi le s škodljivim mrčesom in nikdar od korenin, kakor pravijo kmetovalci, ki hočejo še vedno gospodariti po svojem starem kopitu. To zna pač vsak naravo slavec a čudno, da ravno marsikateri kmet še tega noče vedeti! Torej če hočete, dragi kmetje, da bodete imeli po vaših posestvih nekoliko manj mrčesa, prizanašajte krtu, čeravno tudi z neko nevoljo, poravnajte in razgrabite rajši narovano krtino. Kake važnosti je napeljana voda za travnik, to lahko spoznamo po nekaterih travah, ki se zdaj začnejo razprostirati po njem ter dušijo ničvreden in kvarljiv plevel. Ako se vsled na peljave vode prikažejo mnogoštevilne in razne latovke, lisičji repi, bilnice itd., tedaj lahko tr¬ dimo, da je dobra in da zadostuje navadnim potrebam. — Nikomur pa ne svetujem napeljevati take vode na svoja zemljišča, ki se odceja od raznih tovarn, rudokopov itd., kajti to bi bila smrt vsemu rastlinstvu. Kar sem rekel o porabi vode, isto velja tudi o gnojenju travnikov z gnojnico, in resničen je pregovor, ki se sliši tuintam iz ust izkušenih kmetov: pokaži mi svoje gnojišče in videl bom, kak gospodar si ti! Nihče ne verjame, kake va¬ žnosti je gnojnica, katero mno^i gospodarji — kakor sem z lastnimi očmi premnogokrat opa zoval — spuščajo brezmiselno v bližnji potok ali jarek, in lahko rečem, da le deseti del naših kmetov zna ceniti vrednost gnojnice. Zato, dragi kmet, ubogaj in pre skrbi si ravno sedaj, ko nimaš preveč dela, kako staro posodo, napolni jo z gnojnico ter jo dovažaj svojim trav nikom in prepričal se bodeš, da bo tvoja prihodnja košnja izdatnejša kakor je bila do sedaj; ne bo trajalo dolgo, ko bo*deš kosil po trikrat tam, kjer si do sedaj le po dvakrat! ' Zboljšanje suhih travnikov na tak način je pač najcenejše, torej tudi najpriporočljivejše. Ob¬ stoje sicer marsikatera druga sredstva, toda vsa tista se dobe le za neki gotov denar, a omenjeni sredstvi ste pri vsakem gospodarstvu na razpo lago. Vsakdo pač zna predobro, da so nastopili za kmeta budi časi, on je danes tisti, ki se s krvavimi žulji bori za vsakdanji kruh, in zato se moramo učiti vendar enkrat štedit', to je z najmanjšim denarjem doseči največ. Naj mi bo dovoljeno nadalje govoriti še tudi o takih travnikih, na kojih zaostaja voda, kar je vzrok, da dotična zemlja tudi nima prave vrednosti in krma je kisla in nevžitna — odtod izhaja tudi ime močvirni ali kisli travniki — kako se torej izpremene na najpripravnejši način kisli travniki v sladke? Mnogi posestniki kopajo v to svrho večje ali manjše navzgor odprte jarke, toda s tem se ne doseže nikdar namen popolnoma, kajti oni so navadno preplitvi. Po mnogih krajih naše domovine sem često opazoval, da se najde pod prstjo ilovica, tukaj pa zaostaja voda, kajti ilovica je ne pušča nižje v zemljo in zato se tudi s pomočjo plitvih jarkov ne more vsa moča travniku odvzeti. Nadalje se na ta način izgubi precej površja, povprečno se za izkopanje srednjega jarka porabi 30—35 kva¬ dratnih metrov. Recimo, da bi na tem izgub Ijenem površju rastlo ob vsaki košnji sena za 1'5—2 kron, torej na travniku, kjer se kosi po trikrat na leto za 4‘5—6 kron; pet takih jarkov — kar se tudi često najde — bi povzročilo torej posestniku za 22'5—30 kron izgube sena, to pa bi bilo v desetih letih 225—300 kron. Pa to še ni vse! Jarki se kmalu zasujejo, voda ne more odtekati, in že jih je treba iznova trebiti. Izme tana zemlja otežkoči košnjo in ob straneh se prav rad naseli vsakovrstni plevel. Iz tega sledi dovolj, da so take naprave nepriporočljiva. Tuintam se najdejo jarki, ki so z deskami, kamenjem itd. pokriti ter s prstjo posuti. Toda tudi ti ne zadostujejo popolnoma svojemu na¬ menu; voda nanese sčasoma tuintam vsako¬ vrstne tvarine in se ne more končno pravilno odcejati; ker pa se navadno ne ve, kje tiči na¬ paka, zato ga je treba celega odkopati in raz¬ kriti in to je zopet z vsakovrstnimi stroški v zvezi. Kakšna bodi torej naprava, ki bi zadostila zahtevam kmetovalčevim ? Mnogo se govori o drajnaži ali podcevljenju, t. j. lesene ali bolje lončarske cevi se napeljejo približno 1 m pod zemljo po celem travniku ter imajo odtok v takozvani glavni cevi, jarku ali potoku. S tem pa so zopet zvezani precejšnji stroški. Gledati je treba posebno na to, da se dno popolnoma zgladi, predno se cevi v nje polože. zato da ne more voda zaostajati. Ob koncu, zlasti ako se izlivajo cevi v odprt jarek, pritrdi naj se mreža iz žice, da ne morejo vanje živali, ki bi redni odtok zabranjevale. S tako napravo se doseže seveda več ko z jarki, toda drajnaža stane precej in se kmalu poškoduje, kajti luknjice, po katerih se voda preceja, se kaj rade zama¬ šijo z drobno pestjo in ne služijo več svojemu namenu. Kakor se mi dozdeva, bi bilo za našega kmeta najugodnejše to, da bi polagal namesto drajnažnih cevi kamenje (recimo v premeru 0 3—10 dm) ter šibje in vejevje i. t. d. v zemljo, v obliki kakor se porablja isto n. pr. pri regula cijah rek in potokov. S tem bi pridobila voda svojo potrebno pot v odtok, ona bi curljala po¬ lagoma po praznih prostorčkih med kamenjem, šibjem i. t. d. naprej in bi na ta način izginila kmalu iz travnika, zemljišče bi se osušilo popol¬ noma. Plevel ne bi dobival več hrane, jel bi hirati in bi končno tudi popolnoma izginil. Spo mladi bi se zemljišče poprej ogrelo in rastline bi se sigurneje razvijale, redilne snovi bi od zgoraj navzdol prodirajoča moča zopet redno prinašala v hrano nežnim koreninicam itd. — s kratkimi besedami, kisli travnik bi se izpre- menil v sladkega na prav ugoden način, ki se je tuintam že tudi prav dobro obnesel. Za vsa taka ali enaka opravila pa bi bil sedaj najugodnejši čas! Morda mi bo ugovarjal kdo, da je voda itak potrebna travniku tako kakor ustom gri¬ žljaj zakaj bi jo torej odvajali? Na to pa odgo¬ varjam le s tem: Voda, ki na travniku zaostaja, mu je v škodo, ki pa se po¬ časi in enakomerno razliva po njem in sicer tako, da pride ^o vsake kore¬ ninice, zato d a jej nekaj hrane podel ir je travniku v korist! Druge slovenske novice (Državna nagrada za gojence na konser¬ vatorijih) v znesku 1000 kron je ravnokar raz¬ pisana. 614 (Shod profesorjev slovenščine.) V nedeljo se je v mali dvorani ljubljanskega .Narodnega doma' vršil od dr. Ilešiča sklicani shod srednje¬ šolskih učiteljev slovenščine; udeležilo se ga je tudi več ravnateljev, tako šolski svetnik dr. Detela iz Novega mesta, ravnatelj Schreiner ie Maribora, ravnatelj Senekovič, ravnatelj Wies thaler in ravnatelj Črnivec. Pod predsedstvom gosp. ravnatelja Senekoviča se je razpravljalo o staroslovenskem, srbo hrvatskem pouku, o šte vilu slovenskih ur in še o več točkah učnega načrta. Sklepi so izročeni odseku, ki jih bo v posebnem memorandu predloži učni upravi (Beseda avstrijskim sodnikom) Dne 24 t. m. so v dunajski porotni dvorani odkrili ce sarjevo sliko; pri tem je imel Kbrber kot justični minister jako pomemben nagovor. Rekel je med drugim: .Kadar boste sodili v tej dvorani, po¬ glejte sliko in pri tem se boste spominjali last nosti, ki mora krasiti sodnika, pa naj pripada državni službi ali naj bo porotnik, namreč vest nosti. Nič ni bolj zaničljivo, kakor površnost sodnikova. Cesto stojite pred težko odločitvijo, Poskusiti morate, ali z milostjo napram nesreč¬ nežu — saj vsak, ki tu stoji, je nesrečneč — ne storite človeški družbi večje usluge, kakor z okorelo izpolnitvijo zakona. Ob uri odločitve, gospoda moja, poglejte na to podobo in sodite v imenu Nj. Veličanstva cesarja po njegovem duhu in njegovem srcu “ — To so lepe besede, ki bi jih morali naši sodniki imeti shranjene globoko v duši, in ki bi se jih morali spominjati zlasti pred izrekom sodbe nad kakim obtožen cem. Dobro bi bilo, da se sodniki teh besed nauče na pamet in jib vsako jutro ponove, ko stopijo v urad. (Južna železnica uradnikom) Upravni svet jnžne železnice je sklenil, da za leto 1904 do¬ voli certifikate državnim in dvornim uradnikom, s katerim jim je dana pravica do voznih listkov za polovico vozne cene. ako zaprosijo za to pismeno in na posebnih formularjih, ki se pro¬ dajajo na Dunaju. Kdor ima tak certifikat, za katerega je plačati ceno, določeno po zakonu, ima pravico do voznih listkov po znižani ceni, ne da bi trebalo v to posebne prošnje. (Reorganizacija čebelarskega društva) iz¬ vršila se bode, kakor nam poročajo, na ta način, da bode isto omejilo svoj delokrog le na kranjsko deželo. Pričelo bode prihodnje leto ustanavljati podružnice ter pošiljati potovalne učitelje po deželi. Med inteligentnimi sloji kaže se za čebe¬ larstvo še vedno premalo zanimanja, akoravno je ta stroka tako lepa in zanimiva, vrhu tega pa za prebivalstvo tako koristna in dobičkonosna kot nikjer na svetu Kranjsko čebelo kupujejo drago in negujejo s pravo marljivostjo drugo- rodci, domačini pa je ne znajo in ne vedč prav eeniti. Krivo je seveda največ to, da se čebelar stvo premalo pozna, ker kakor hitro so koga čebele v svoje zanjke vplele, ne zapusti jih nikdar več. (Iz Celovca) Celovec teži nekako za Grad cem, kjer je najnovejše iznenadenje famozni de ficit v mestni blagajni Tu se zdaj hvalijo s preostanki od prejšnjih let, a istina je, da se v sedanjih obračunih mesta nihče ne izpozna Sa- movladar je podžupan dr. Metnitz ki postaja zelo nervozen, kadar kdo kaj zine o čudnem mestnem gospodarstvu Celo vsenemški listi ga radi tega prijemajo. Znamenje časa je, da ravno izkušeni možje beže kar zaporedoma iz mest¬ nega odbora, ker nočejo biti še dalje odgovorni za stvari, ki se tam gode — Občinski svetnik Eckhart je izjavil, da ne veruje, da bi mestna bla gajna imela kaj preostanka, kakor se vedno trdi in da tega tudi občinstvo ne verjame. Te besede so občinske svetnike silno razburile. Župan je zahteval sestavo preiskovalne komisije. (T Šmartinuana Dholici na Koroškem) so pri občinskih volitvah dne 21. decembra 1903 Slovenci žal popolnoma propadli. Do sedaj so imeli drugi razred zmiraj v rokah ter bi ga tudi sedaj še lahko obdržali, če bi nesramnim nemčurjem malo bolj gledali na prste. Pri pri hodnjih volitvah dobijo Slovenci na vsak način drugi razred zopet nazaj! Zgubljena pa zaradi tega Dhohca. ki je obkoljena krog in okrog od nemčnrskih in nemških občin, še ni, kajti ve čina kmetov je trdna, kakor malo kje. Nem- čurski hajlovci so sleparili le preuspešno s tem, da so upili, če oni zmagajo, dobijo deset tisoč zastonj za novo šolo! Judeževi groši, ti nas tepejo. Tudi za agitaoijo so prejeli! Pri volitvi so bile klobase, žganje itd. (Kuga v Vrbskem jezeru.) Med ščukami v Vrbskem jezeru je kuga. Mnogo mrtvih ščuk se vidi na površini jezera. (Samomor na sv večer.) Ustrelil se je na jeseniškem pokopališču na sveti večer Andrej Pesjak, delavec pri tunelu na Hrušici. Vzrok alkohol. (Biskup StroBsmayer) veliki dobrotnik ju goslovanski je malone že popolnoma ozdravel. Z ozirom na njegovo visoko starost mu je stanje povsem normalno. (Poskusen samomor.) Na dan pred Bo¬ žičem ob pol 10 uri dopoldne se je v magacinu Morassijevem na Stolnem trgu v Gorici dvakrat ustrelil z revolverjem Janez Lutman, star 25 let. En strel je šel v zrak, drugi ga je zadel v prša, Lutmana je bil pred nekaj časom našel policaj ob 3. uri zjutraj v kavarni pijanega. Lutman je rekel: .Pusti me, da izpijem še sto steklenic žganja, potem me bo konec*. Potem se je hotel utopiti v Soči, a so mu zabranili. V četrtek si je kupil cigaret in v magacinu prižgal eno ter rekel fakinom: „To je zadnja cigareta, ki jo po¬ kadim*. Nato se je ustrelil. Predno je ustrelil tretjič, so ga zadržali in prenesli v bolnišnico usmiljenih bratov. Umrl ne bo. Pravi, da mu je žal in da ne bo nikoli več tako neumen. (Hrvatske novice.) Dne 9. prosinca 1904 se vrši v .Hrvatskem domu* v Zagrebu veliki sijajni koncert v korist družbe sv. Cirila in Me toda za Istro. — Zopet je povodenj v Stari in Bosanski Gradiški. Sava je narastla za 7 m nad normalo in se razlila po polju. Ljudje se vozijo v čolnih, škoda je velika. — Dve novi lekarni sta bili te dni otvorjeni v Zagrebu. — Ex - !ex in plačevanje davkov Kakor se vidi iz izvestja finančnih ravnateljstev na Hrvatskem, je plače¬ vanje direktnega davka jako nepovoljno, in to ravno zdaj na jesen, ko bi moral narod še ono doplačati, kar je spomladi zamudil. V sriemski županiji je bilo 466.571 kron manj plačanih kakor lani, v virovitički županiji je bilo meseca oktobra 46.160 kron manj plačanih kakor lani in v požeški županiji je plačevanje zaostalo za 92.450 kron. Ko izgine sedanje nezakonito stanje v deželah ogrske krone, bo moral narod vendar plačati davek, in zelo se je bati, da pride tedaj do licitacij kmetskih posestev. (Ameriške novice.) Avstrijski izseljenci po¬ šiljajo znatne svote domov. V prvih desetih me seči h tekočega leta so poslali v Avstrijo iz Arne rike 12 milijonov kron prihranjenega denarja in to po pošti. Pri tem ni s vračunjen denar, ki ga pošiljajo potom bank in v pismih. — No¬ benih davkov ne bo od svojih državljanov po brala država Wisconsin prvič letos. Prvega oktobra se je namreč nahajalo v državni bla gajni 1,515 701 dolarjev, ki popolnoma zadostu jejo za pokritje vseh državnih stroškov v enem leta Dopisi. Za Gorico in vso njeno okolico v Savinski dolini se bližata dva najbolj vesela dneva V dan treh kraljev, t. j. v sredo, dne 6. pro sinca in v nedeljo dne 10 prosinca 1904 se namreč otvori na Gorici slovesnim načinom .Javna šolska narodna knjižnica* za vse ljudstvo po sledečem sporedu: 1. Deklamacija. 2. Dvo- in troglasno petje narodnih pesmi šolskega pevskega zbora- 3. Slavnostni govor, prednaša učenec. 4. Otvoritev knjižnice; otvori jo v benga¬ ličnem svitu belo oblečena deklica. 5. Deklamacija in triglasno petje v zboru. 6. Kratko razlaganje knjižničnega reda. Knjižnica šteje 600 knjig. Ona sestoji iz sloven skega, hrvatskega in češkega oddelka. Slovenski oddelek šteje 518, hrvatski 20, a češki 62 knjig. 7. Deklamacija in triglasno petje v zborm 8. Trpljenje naših mučenih slovanskih bratov Maoedoncev pod grozovitimi Turki. Govori nad učitelj R Knaftič. 9. Deklamacija in triglasno petje v zboru 10. Pevajoč slovesno pesem: »Tja od izhoda solnčnega“ v D-molu, se vračajo trije kralji iz Betlehema preko Turške na Slovensko, noseč seboj „Velike egiptovske sanjske bukve 11 . Prišedši na Gorico poročajo na kratko, kaj so na Turškem groznega doživeli. Na šaljivi dražbi prodajo svoje Velike egiptovske sanjske bukve' ter podare eno polovico dobička knjižnici, a drugo mučenim našim bratom Macedoncem v pomoč. 11. Med nekaterimi točkami s vi ra godba 12. Slovansko himno „Kje dom je moj 1 , pojo vsi zbrani stoje. Začetek ob pol 3 uri popoldne ob vsakem vremenu. Vstopnina: Sedeži po 50 v, stojišča po 20 v. Ves dohodek se nakloni knjižnici. Ker so šolski prostori za večje število ljudi premajhni, se vrši otvoritev dva dni. V dan sv. treh kraljev se vabi k otvoritvi v3e ljudstvo iz vseh sosednjih 14 vasi, a v nedeljo, dne 10. pro sinca vsa velecenjena inteligenca iz Rečice, Mo¬ zirja, Nazarja, Ljubnega. Gornjega grada, Šmart¬ nega, Bočne, sv. Frančiška itd. Začetek in spored obakrat isti. Blagovolite nas počastiti v obilem številu, da se razveselite z nami vred prekrasnega novo letnega darila našemu narodu in da potočimo solze usmiljenja za trpeče svoje slovanske brate pod turškim jarmom. S knjigo in petjem k srcu, azvsem srcem k domovini in narodu svojemu! Politični pregled. (Položaj na Ogrskem) Tudi med prazniki se položaj ni spremenil. Obstruiralo se bo še dalje. Zmerna opozicija bi rada pomirljivo vpil vala na obstrukcijo, toda radikalci je ne slušajo Debata o rekrutnem zakonu še lahko traja pol¬ drugi mesec, obstrukcija ima namreč še priprav ljenih osem govornikov za zaključne govore potem pridejo na vrsto podrobnosti in končno še razprava o drugem delu rekrutnega zakona Finančni odsek je predložil poročilo o finančni nagodbi med Hrvatsko in Ogrsko. — V debati o rekrutni predlogi je govoril skoraj tri ure po¬ slanec Szederkeni. Za njim je govoril brambovski minister Nyiri. Svoj govor je zaključil z apelom na obstrukcijo, naj ne odvzame 40 000 nado mestnim rezervistom ugodnosti, da se morejo vrniti domov še pred spomladanskim delom. (Češko-nemska sprava). Na shodu posl Jande se je sprejela resolucija, da bi nasproto¬ valo časti češkega naroda, ako bi poslali svoje zastopnike k sestanku za sporazumljenje z Nemci; to bi bilo tudi v protislovju z državnim pravom dežel češke krone. (Pogajanja med Avstrijo in Italijo) za ob novitev trgovinske pogodbe so se takorekoč raz¬ bila ter skoraj ni upanja na obnovitev. Deluje se z vsemi sredstvi, da bi se vsaj carinska vojna preprečila. Najbrže se sedanji provizorij podaljša. (Avstrija in Vatikan). „Oservatore Romano 11 prinaša v svoji božični številki odgovor na izva¬ janja grofa Goluchowskega o avstro • ogrskem .veto* pri papeževi volitvi. Vatikanski list juri- dično dokazuje, da ima Avstrija samo navado vlagati svoj .veto*, ne pa pravice. Sveti kolegij se sicer ozira na želje velevlasti, vendar pa to ni nobena pravica, ampak le kršenje cerkvene prostosti. (Srbija). Večina zarotnikov je sklenila od¬ stopiti od svojih častnih mest, da tako odstrani težkoče kralju Petru. Po ekspozeju grofa Golu- chovskega pa so morilci kralja Aleksandra skle¬ nili, da ne odstopijo, da ne napravijo vtisa, da so se udali želji Avstrije Dijaki in delavci so poslali francoskemu poslaništvu zahvalo, ker Francija ni odpoklicala svojega poslanika. Tudi ruskemu poslaniku Muravjevu so se zahvalili. er je izjavil, da se ne strinja s stališčem opo- zicijonelnega časopisja in da Rusija ne zahteva odpoklican je zarotnikov. Ruski poslanik Muravjev dementira, da bi bil kedaj rekel, da je Rusiji vse eno, ali ostanejo morilci kralja Aleksandra v armadi ali ne (Bolgarska). V seji sobranja 25 t, m. je ve cma sprejela vojni proračun in proračun zuna¬ njega ministrstva. Opozicija je obstruirala. V zbornici je bil velik vihar. Poslanec Christof 616 je bil dejanski napaden. Nato je opozicija šla iz dvorane. Položaj se je zapletel vsled izstopa opo¬ zicije iz sobranja. Ministrstvo se baje preosnuje pod predsedstvom Petkoviča. Zasedanje sobranja se je podaljšalo do 3. januarja 1904. (Macedonija) Bolgarski knez je baje prosil pismeno ruskega carja, naj ga meseca februarja sprejme, ker le potem bi mogel knez zaustaviti naosdonsko gibanje, ko se bo skliceval da po¬ stopa po naročilu in v smislu carjevem. Turška vlada je obvestila zastopnike velesil, da je prišel vodja vstašev v Kistendil, da odpošlje orožje, strelivo in bombe v Rumunsko. Nadalje pravi, da se za denar, ki ga je naložil Sarafov v neki danajski banki, kupuje orožje, da se italijanski, francoski in angleški časniki ponujajo macedon skemu odboru za novo vstajo, ki se začne baje v februarju. Tudi že odbor baje razpošilja tajne agitatorje po vseh vilajetih in celo v Carigrad s krivimi potnimi listi. (Nemško tiranstvo). Vlada v Poznanju je na vse šolske nadzornike v svojem okraju izdala naredbo, v kateri poljsaim učiteljem prepoveduje, nalagati denar v poljskih bankah. Ako imajo že naloženega, naj ga vzamejo nazaj, drugače mo¬ rajo iz službe. (Zanardelli), bivši italijanski ministrski predsednik je umrl v svoji vili ob Gardskem jezeru. Njegovo življenje je bilo zelo viharno. Z 19. letom se je udeležil revolucije proti Avstriji ter moral bežati v pregnanstvu; pozneje ga je Avstrija pomilostila. Pozneje se je bojeval pod Garibaldijem. Po vojni se je naselil v svojem rojstnem mestu v Bresciji kot odvetnik. Kmalu so ga poslali v parlament, odkoder je prišel skoraj v vse ministrske oddelke, dokler ni pred par meseci izstopil iz parlamentarnega življenja kot ministrski predsednik (Francoska) Senat je tudi med prazniki imel seje. Pri proračunu zunanjega ministrstva je govoril minister Delcasse, ki je dejal, da hoče Francoska zagotoviti Maroku neodvisnost. Glede položaja na skrajnem vzhodu je dejal, de se ni nič pripetilo, kar bi dalo povod verjeti bojevitim vestem. Kot ideal državnih zvez je proslavljal Euakc-trancosko zvezo. (V Maroko) zopet vre. V bližini Casablanca ležeče mesto Settat, ki ima približno 4000 pre bivalcev, so okolu mesta stanujoči rodovi na¬ padli, oropali in deloma razdejali. (Nova republika Panama) je izjavila, da prevzame svojemu prebivalstvu primerni del zu¬ nanjega dolga Kolumbije, ki znaša 13 milijonov dolarjev, ako Kolumbija prizna novo republiko. (Rusko-Japonska vojna.) Ruska je naročila v San Frančišku milijon funtov konzervnega mesa, ki mora biti pripravljeno do 26. jan. 1904. Kitajska vlada je naročila vsem svojim podkra¬ ljem, naj takcj naznanijo, koliko je pripravljenih vojakov, ki so jih izvežbali tuji častniki. Anglija pomnožuje svoje brodovje na vzhodu Vsi rezer¬ visti mornarice so dobili ukaz, naj takoj nazna nijo, kam se jim lahko pošlje brzojavni poziv. Taka odredba je izšla tudi neposredno pred vojno z Buri. Književnost in umetnost. (Oton Zupančič: „Čez plan") Zupančič je gotovo najboljši izmed vseh naših mlajših pes¬ nikov. Njegove pesmi se čitajo tako prijetno, da človek, ki mu pridejo v tem ali onem beletri- stičnem listu pred oči. z vidnim veseljem seže po njih ter vnovič in vnovič zopet čita. Pred seboj imamo lično knjižico Zupančičevih pesmi, tavnokar izšlo v Schwentnerjevi zalogi v Ljub Mani pod naslovom »Čez plan". Knjižica obsega na 114 straneh 66 pesmic, katere so razdeljene v štiri oddelke. Na čelu je motto, ki jasno kaže, da ima pesnik vzlic raznim strujam, ki ga va¬ bijo k sebi, vzlic temu, da se tupatam udaja hipnim vtisom, vendarle ima svoj gotov cilj pred seboj: »Predaj se vetrom — naj gre, kamor hoče! Naj srce se navriska in izjoče! Vendar mornar, k 0 j e najviSji dan, izmeri daljo in nebeško stran. - * . Prvi oddelek je posvečen prijatelju pesnikovemu, tudi pesniku, prerano nmrlemu Josipu Murnu, drugi in četrti obsegata pesmi najrazličnejših motivov, tretji .Dan", štiri kratke pesmice, pa obsega že mnogo grajani, a vzlic temu le krasni, odkritosrčni »oonfiteor* pesnikov napram ljub¬ ljenki, ki mu je s svojo ljubeznijo razsvetlila temno noč prejšnjega življenja v beli dan. V podrobno kritiko spuščati se ni naš namen, saj je Zupančič toliko znan našemu čitajočemu ob činstvu, da ga samo lahko oceni in ceni. — Elegantno broširana izdaja stane 2 K, po pošti 2 K 10 v. Pantheon-izdaja (v usnje vez. z zlato obrezo) stane 3 K, po pošti 3 K 10 v. Naroča se pri Schwentnerju v Ljubljani. (»Slovenska pisarna".) List četrtletnik, ki je svojčas zbudil mnogo zanimanja pa je našel premalo podpore, tako da ni mogel izhajati, bode vnovič izšel v prvi polovici meseca pro sinca 1904. Isti je društveno glasilo in zastopa koristi slovenskih odvetniških in notarskih urad¬ nikov in njih delodajalcev. Zunanja oblika listu se bode spremenila, a program ostane prvoten in nespremenjen. Naročila sprejema društvo slo¬ venskih odvetniških in notarskih uradnikov v Celju, Rotovška ulica št. 19. Cena listu je 3 K za celo leto. Ako se bode oglasilo dovolj naroč nikov, izhajal bode list vsak mesec. (Današnja priloga) Današnji številki smo priložili vabilo na naročbo „Prosvjete“, največ- jega in najlepšega hrvatskega ilustrovanega be letrističnega lista. Za nas Slovence je pač mnogo boljše, da si naročimo zabavne liste naših slo¬ vanskih bratov kakor pa one nemške liste dvom¬ ljive vrednosti, ki pa še poleg tega prinašajo ne samo napačne, temveč celo naravnost žaljive vesti iz življenja slovanskih narodov. »Prosvjeta" j v resnici zasluži, da bi krasila poleg domačih slovenskih listov mizo vsakega slovenskega na¬ rodnjaka. »Prosvjeta" izhaja vsakega 1. in 15 v | mesecu na 32 straneh z 10 ali 15 slikami ter stane po pošti na leto 14 K, pol leta 7 K, četrt leta 3 K 50 vin XVIII. izkaz darov za »Dijaški dom“ v Celju. (Za »Dijaški dom“ v Celju) so nadalje vplačali prispevke: Slav. okr. odbor v Šmarju je prepustil usta¬ novne stroSke Južnoštajarske hranilnice po 400 kron; sl. okr. odbor v Šmarju podporo pro 1903 200 K; dalje gg.: dr Jos. Strašek, Staravas, Bizeljsko, 5 K; Josip Janežič, Staravas, Bizeljsko, 5 K; Josip_Balon, Staravas, Bizeljsko, 2 K; Fr. Prosenički-Cikor, Čemehovec, 2 K; M. Kočevar, učitelj, Sušica, 1 K; J Pečnik, župan, Su¬ šica, 1 K; Fr. Šifrer, potnik, Sušica, 3 K; gospa Rezika Veršec, Sušica, 3 K; gg. V. Veršec, veleposestnik, Su¬ šica, 1 K; dr. Strašek Sušica, 2 K; Avgust Osojnik, po- sestnik, Sušica, 1 K; Martin Malus, posestnik, Drenovec, 2 K; Josip Vrečko, trgovec, Sušica, 1 K; Anton Lipaj, posestnik, Bračnavas, 1 K; pri odhodnici g. I. Petka, načelnika v Šoštanju, se je nabralo 30 K; znaša 660 K; prej izkazanih K 32.96612, je torej skupaj K 33.626 12. Velenjska železnica. ( 601 ) 1 Srečno novo leto želi vsem svojim odjemalcem in se priporoča za nadaljna naročila Jos, Hočevar konfekcijska trgovina. Srečno in veselo /wvc leto*) želi vsem prijateljem in znancem Rodbina Dragotin Hribat. Vabilo k rednemu občnemu zboru „I?rariilr\ice ir\ posojilnice v Gotovljah i registrovane zadruge z neomejeno zavezo" kateri se bode vršil v sredo, 10. januarja 1904, ob 10. uri dop. v občinski pisarni v Gotovljah. Dnevni red: 1. Potrjenje računa za leto 1903. 2. Volitev načelstva. 3. Volitev računskega pregledovalca in njegovega namestnika. 4. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi vse zadružnike (500) i načelstvo. V GOTOVLJAH, dne 29. decembra 1903. Stanovanje obstoječe iz: lepe sobe, kuhinje , drvarnice in kleti, se odda s 1. svečanom 1904. Kje, pove uredništvo ,Domovine 1 . ( 2 ) 2-1 Povodom prevzetja lokalne železnice Celje-Velenje v državno upravo se s 1. prosincem na progi Celje- Spodnji Dravograd opusti I. razred in deloma izpremeni vozni red. Vlak št. 1844, ki odhaja ob 7. uri 40 min. iz Celja, bo vozil znatno hitrejše in bo imel v Spodnjem Dravo¬ gradu zvezo z viškom, ki odhaja ob 11. uri 15 min. do¬ poldne proti Celovcu. Vlak št. 1846, ki odhaja iz fielja ob 10. uri 20 min. dopoldne, bo vozil tudi od Velenja do Spod. Dravograda in bo imel zvezo v Zeltweg, Celovec in Maribor. Večerni vlak počaka v Celju se iz Trsta ob 5. uri 22 min. prihajajoči osebni vlak št. 7 ter vozi do Spod. Dravograda, kjer ima direktno zvezo s Celovcem in Mariborom. V nasprotni smeri se z izjemo lokalnega vlaka, ki odhaja ob 6. uri 5 min. zjutraj iz Spod. Dravograda in prihaja ob 6 uri 31 min zjutraj v Slov. Gradec, ni nič posebnega izpremenilo. Preureditev voznega reda oziroma ločitev osebnega prometa od tovornega in s tem pospešitev osebnih vlakov na progi Celje-Spodnji Dravograd ni izključena, ako občine in drugi interesentje utemeljijo potrebo, oziroma ako se tovorni promet pomnoži. (499) Vsem svojim p. n. gospodom (&03) i naročnikom se zahvalim prav lepo za vsa cenjena naročila v preteklem letu ter jim voščim Franc Varlec >> Janez Pinterič a , » Uršič d Lipej Žalec: Albert Geiss c. ”, Jakob & Marija Janič St. Jurij: Fran Kartin Velenje: Karl Tischler ,» Josef Wutti Trbovlje: Konsumno društvo Anton Krammer Jos. Mahkovec Janez Miiller sen. Jos. Sporn Franc Dežman Ivan Novak Anton Jaklin Ulrih Lager Fr. Zottl Ferd. Jakowitsch Frid. Jakowitcsh Anton Kolenc Franc Pečnik. M. Rauscher lekarna Videm: Vitanje: Velenje Vojnik: Lastnina in tisk^D. Hribarja v Celju. Odgovorni urednik in izdajatelj Rudolf Libenskj,