LETO XXXI., ŠT. 17 Ptuj, 26. aprila 1978 CENA 3 DINARJE YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA IZ VSEBINE Pred praznikom enajstih KS Ptuja (stran 3) Vplačila cestnega posojila (stran 2) Gnojilni poskus v Halozah (stran 7) Smo potrošniki na vasi manj vredni (stran 8) Končana revija gledaliških skupin (stran 9) Pohod po poteh revolucije v Kidričevem ^ ,Na vzgledih preteklosti gradimo svojo bodočnost' Sobota, 22. aprila 1978, lep sončen dan, v pomladnem vetru plapolajoče zastave po vsem nase- lju Kidričevega, naselju, ki se je poimenovalo po enem največjih sinov slovenskega naroda že takoj po njegovi smrti in to novo ime so delovni ljudje in občani Dravskega in Ptujskega polja, Haloz in Slovenskih goric, vsa slovenska in širša javnost takoj sprejeli za svojega. V pomladnem vetru so plapolale zastave in prapori odredov in čet na njihovem pohodu od Ptuja, Vidma in Stogovc pod Ptujsko go- ro (o njihovem pohodu podrobne- je poročamo na zadnji strani). Ok- rog 8 tisoč mladih in starejših ptujskih občanov je sodelovalo v pohodu, skupaj s pohodniki pa se je ob enajstih pred spomenikom Borisu Kidriču v Kidričevem zbra- lo okrog 12.000 ljudi. Slovesnost je začel Mirko Ko- vač, predsednik krajevne skupnosti Kidričevo, ki je pozdravil udeležence pohoda Kidričevega, Lackovega in Sagadinovega odre- da, pozdravil števibie goste in pozval komandante odredov, ki so predali raport ZORANU POLI- ČU, podpredsedniku republiške konference SZDL Slovenije in predsedniku zbora republik in po- krajin skupščine SFRJ. Za tem je zbrani množici spregovoril Zoran Polič. Objavljamo povzetek njego- vega govora. ZORAN POLIC je uvodoma orisal pomen pohoda po poteh revolucije in poudaril, da je to predvsem vzpodbuda, da na vzgle- dih preteklosti še hitreje in uspešnejše premagujemo vse teža- ve in gradimo svojo boljšo bodočnost v svobodni socialistični skupnosti vseh delovnih ljudi Jugoslavije, in nadaljeval: ,,Današnji praznik mora biti predvsem opozorilo vsem in vsakomur, da zaradi krvavih irtev, ki so jih terjali teiki vojni časi, ne bomo dopustili nikomur, da bi nam vzel, kar smo si z lastnimi rokami ustvarili, ali da bi skrenil našo pot od glavnega cilja, ki ga imamo, ko telimo ustvariti res svobodno in lepše ii v I jen je vseh delovnih ljudi. Mora pa biti opozorilo tudi nam vsem, da še ni konec naporov za dosego zastavljenega cilja.' In če ni bilo teiko tistim, ki so lahko med voj- no le sanjali o socictlistični bodočnosti, darovati tudi svoje Življenje za te cilje, ne more in ne sme biti teiko danes nam, da še povečamo napore in prispevamo, če bo treba, tudi materialne irtve, ko je ta cilj ie povsem blizu. " Za tem je omenil minule volitve delegatov, ki so med drugim poka- zale, da je Socialistična zveza z ZK na čelu tista združevalna sila, v katero občani resnično zaupajo. Potem je poudaril: ,,Kot rezultat preteklih volitev lahko zato velja ugotovitev, da je pomembno porasla politična za- vest vseh občanov, njihovo zdUpa- nje v lastne sposobnosti in v skup- no pot, na katero nas s tolikšno doslednostjo usmerja že nad 40 let Zveza komunistov s tovarišem Titom- na čelu, velja pa prav tako tudi ugotovitev, da je postalo samoupravljanje neuničljiva sila in edina možna osnova socialistične izgradnje pri nas, kateri se noben pošten občan- noče in ne more . odreči in ga bodo vsi delovri i ljudje in vsa naša mladina odločno in dosledno branili, utrjevali in dalje razvijali." V nadaljevanju je Zoran Polič podrobneje govoril o delegatskem sistemu kot eni izmed oblik uveljavljanja samoupravnih odno- sov, prav zato delegati ne smejo ostati v svojih skupščinah osamlje- ni, brez podpore in napotil tistih, ki so jih izbrali. Posebej je pouda- ril potrebo po hitrejšem razvijanju naših gospodarskih zmogljivosti, kar je trdna podlaga za hitrejši dvig pogojev našega življenja, zato moramo razvijati odločno bitko za večjo produktivnost in kvalitetnej- šo proizvodnjo in nadaljeval: Na sklepni slovesnosti pohoda po poteh revolucije se je v Kidričevem zbralo okrog 12.000 ptujskih občanov in gostov Foto: M. Ozmec ,,Da bi v tej bitki uspeli, si moramo porazdeliti delo in reševa- ti probleme tam, kjer je mesto za- nje, v delovni organizaciji, v interesni skupnosti, v krajevni skupnosti aH občini, one splošne in vem skupne pa v republiki in v federaciji, toda vedno na način, ki je v skladu našim samoupravnim odnosom, ki v rtajvečji možni meri seznanja s problemi vse prizadete državljane. Skrb za boljšo in več proizvodnje je predvsem stvar delavca in kmeta." Omenil je tudi vrsto slabosti, ko slabo organiziramo delo, zaostaja- mo v izpolnjevanju proizvodnih Zoran Polič: »Odločno smo podpirali in bomo tudi v bodoče vse napore Slovencev v sosednji Avstriji" Foto: R. planov, ne vlagamo dovolj v širje- nje in boljšanje proizvodnje in poudaril, da je sestavni del samo- upravljanja in utrjevanja nepo- sredne odgovornosti vseh delovnih ljudi tudi najodločnejša bitka zo- per vse te negativne pojave, ki jih moramo reševati odgovorno, vsak na svojem delovnem mestu in v skupnosti. Nadaljevanje na 3. strani Dragi naš predsednik tovariš Tito! Pozdrave ti pošiljamo iz Kidričevega, kjer smo zbrani ob spomeniku Borisu Kidriču. Vsako leto se delovni ljudje in občani občine Ptuj, pred dnevom ustanovitve OF in pred praznikom dela, udeleiimo mnoličnega pohoda po poteh revolucije. Tokrat nas je pohod vodil v Kidričevo, da s tem počastimo spomin na velikega sina ncše revolucije in povojne izgradnje — Borisa Kidriča. S pohodom obujamo tudi spomin na slavne dni naše NOB, ki si jo Ti, tovariS Tito tako veličastno vodil. Med mnoiico pohodnikov je čutiti zanos na licih, med vihrajočimi zastavami in prapori je čutiti ponos, ponos pripadnosti našim narodom in narodnostim, ponos ob ncših delovnih uspehih in uspehih samoupravnega socializma. S takimi manifestacijami, kot je današnja, prenašanja tradicij NOB, izpričujemo pripravljenost za nadaljnjo izgradnjo naše druibe, izpričujemo potrditev samoupravnosti in delegatskega sistema, naše politike miru in neuvrščenosti; izpričujemo pripravljenost, da ob vsakem trenutku, z vsemi silami branimo dobrine, ki smo sijih v boju izborili in jih dograjujemo. Skratka, svoboda je za nas nekaj samo po sebi umevnega, nekaj jasnega in neomahljivega. Tudi v bodoče bo potekala naša aktivnost v smislu doseganja najvSjih ciljev, kijih imamo zapisane v ustavi, ki so sad marksizma in programa ZK Jugoslavije. Pionirji, mladina, pripadniki rutše obrambe in drulbene samozcščite, borci in vsi delovni ljudje in občani, zbrani na darmšnji slovesnosti. Ti pred tvojim rojstnim dnevom ielimo veliko zdravja, da nas tudi v bodoče vodiš v napredek naše družbe, na temelju samoupravljanja in enakopravnosti med vsemi narodi sveta. Kidričevo, 22. aprila 1978 Udeleženci pohoda po poteh revolucije in slovesnosti v Kidričevem SKUPŠČINA OBČINE PTUJ IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE PTUJ OBČINSKA KONFERENCA ZKS PTUJ OBČINSKA KONFERENCA SZDL PTUJ OBČINSKI SVET ZSS PTUJ OBČINSKI ODBOR ZZB NOV PTUJ OBČINSKA KONFERENCA ZSMS PTUJ OBČINSKI ODBOR ZRVS PTUJ čestitajo vsem delovnim ljudem in občanom k prazniku dela PR VEMU MAJU ter jim želijo mnogo uspehov na vseh področjih dela in samoupravnega odločanja. SPOROČILO IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OBČINE PTUJ V ZVEZI DELA NA DAN 28. APRILA 1978 Izvirni svet skupščine občine Ptuj je na prvi seji novega mandata, dne 20. aprila 1978 obravnaval vprašanje nadoknade dela prostega dne 28. aprila 1978 in sprejel naslednje stališče: Izvršni svet skupščine občine Ptuj podpira stališče Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije glede nadoknade dela prostega dne 28. aprila 1978. Delovne organizacije in ustanove, ki imajo v svoji dejavnosti preskrbo prebivalstva in javni pro- met, državni organi, otroško varstvo in zdravstvo, morajo 28. aprila 1978 delati. Izvršni svet ^ Skupščine občine Ptig OBČINSKI SVET ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE PTUJ prireja v počastitev XI. kongresa Zveze komunistov Jugosla- vije in IX. kongresa Zveze sindikatov Slovenije ter mednarodnega praznika dela PRVOMAJSKO PROSLAVO v nedeljo, 30. aprila 1978 ob 15. uri v Ptujskih toplicah/ Ptuj, Aleja bratstva in enotnosti 1. Program Slavnostni govor Franca Fistroviča, predsednika medobčinskega sveta zveze sindikatov IVIaribor Kulturni program, ki ga izvajajo: — Komorni moški pevski zbor Ptuj — Folklorna skupina in tamburaški orkester delavsko kulturno umetniškega društva ,,Slo- boda — Vis" Varaždin — Učenci kovinarske šole Vel j ko Vlahovič" Ptuj Podelitev srebrnega znaka Zveze sindikatov Slo- venije Podelitev pokalov za dosežke v tekmovanju na delavsko športnih igrah Sledi prvomajsko praznovanje s plesom. Za veselo razpoloženje bo skrbel narodno zabavni ansambel Toneta Knnetca Ptuj, za gostinske usluge pa Kmetijski kombinat — TOZD Ptujski toplice Ptuj. Zvečer ognjemet in kresovanje. V primeru slabega vremena bo prvomajska proslava z istim programom v ponedeljek 1. maja 1978 ob 15. uri. Želimo vam prijetno praznovanje prvomajskih prazni- kov in vas vabimo v Ptujske toplice! 2 - DRU2BA IN GOSPODARSTVO 26. april 1978- TEDNIK TEDNIKOV UVODNIK • TEDNIKOV UVODNIK Ob prvem maju Zopet stopamo v maj, najlepši mesec pomladi, cvetja, mladosti, svobode, veselja. Toda na pragu tega meseca zaplapohjo vsako leto Si- rom sveta rdeče zastave delavskega razreda, da počastijo tisti 1. maj leta 1886, ko so v masovni delavski stavki na chikaških ulicah v ZDA padli pod streli policije številn i sta vkajoči delavci. Tri leta kasneje so na II. Internacionali proglasili v njthov spomin L maj za mednarodni praznik dela, dan solidarnosti, enotnosti in 'odločnega boja delavcev vseh deiela zoper izkoriščanje, boja ta večje pravice, svobodo in blago- stanje delavcev. Toda še danes, po 92 letih stavke chikaških delavcev v nekaterih deielah, zlasti tam, kjer vladajo vojaške hunte ali rasistični reiimi, z nasiljem dušijo vrenje revolucionarnih delavskih mnoiic, ki kljub krvavemu nasilju dvigujejo rdeče praporje in si pripenjajo na prsi rdeče nageljne ob svojem prazniku I. maju.'Nihče ne more zaustaviti pohoda delavskih mnoiic, nobeno nasilje, nobeni streli! To dokazujejo padci fašističnih reiimov v Portugalski, Španiji in nekaterih drugih de- ielah. Jutri se bo to zgodilo v čilu_, Rodeziji, Juini Afriki —' povsod, kjer vlada zatiranje delavskih mnoiic. To je dialektična nujnost. Toda v mnogih zahodnih driavah, posebt:j*v sosednji Avstriji, kjer se za leporečjem in parolami o svobodi, demokraciji in enakopravnosti manjšin ponovno razraščajo ^mračne fašistične sile, delavski razred očitno ne sluti nove nevarnosti, ki mu grozi in'zavestno pozablja na preteklost pred 40. leti, ko je bila prav A vstrija zibelka nacizma. Naši rojaki na koroškem so del matičnega slovenskega naroda, so del nas, so del demokratične jugoshvanske skupnosti, ki je in se bo vedno, kot doslej, zavzemala za mir in sodelovanje med narodi, za svo- bodo, enakopravnost in demokracijo — bo pa tudi nenehno opozarjala na grozodejstva, ki nam jih je prizadejal nacizem in fašizem, zavedajoč se, da človeški spomin ni in ne more biti magnetofonski trak, s katerega bi lahko izbrisali posneta zgodovinska dejstva, kot to poskušajo v nekaterih deielah. Letošnji 1. maj slovenskega in vseh*jugoslt>vanskih narodov bo še lepši in bolj svečan, kot je bil lanski. *Letos je naša pot samoupravnega socializma usmerjena z določili zakona o zdruienem delu, mnogo bolj premočrtna kot v preteklosti; letos srno zopet bogatejši za nove tovar- ne, ceste, električne centrale, otroške vttce, stanovanjska naselja. Letos lahko še bolj kot lani s ponosom zremo na naš ogromen po vojni razvoj, na delo naših rok, sadove našega znanja, naših prizadevanj za boljšo in srečnejšo bodočnost. Žal tudi pri nas posamezni nestrprfeii vseh generacij ne znajo in nočejo dovolj ceniti vseh naših doseikov in vrednot, kijih nudi naš sa- moupravni socializem, naša neodvisnost in politika neuvrščenosti. Taki posamezniki izkoristijo sleherno pomanjkljivost ter teiave na katere naletavamo na poti našega razvoja za kritiko samoupravljanja, pri tem pa pozabljajo ali namerno spregledajc^dakč večje slabosti in te- iave driav s kapitalističnim parlatnentamim sistemom ali vzhodno- evropskih z driavno planskim sistemom. V demokratičnem sistemu, kakršnega imamo in izpolnjujemo ni- koli nismo prikrivali lastnih teiav in pomanjkljivosti, nasprotno, njiho- vo nenehno odkrivanje in razreševanje je osnovno vodilo naših druibe- nopolitičnih organizacij, samoupravnih organov ter delegatskih skup- ščin. Zavedamo se, da ni razvoja brez ovir, da ni napredka in zmag brez bojev. Tako je v vseh deielah sveta in tudi pri nas ne more biti drugače. Tudi v ptujski občini so delovrii ljudje pred letošnjim I. majem lahko ponosni na sadove svojega dela. Nekaj zadnjih let na področju gospodarstva in druibenih dejavnosti napredujemo hitreje kot znaša to napredovanje v povprečju naše republike. S tem počasi, vendar vztraj- no zmanjšujemo razlike v razvitosti v primerjavi z drugimi občinami in območji v SR Sloveniji in odpiramo svetlejšo prihodnost generacijam, ki prihajajo. Novoizvoljena grmada delegatov, kongresni sklepi, pred- vsem pa pridnost naših rok in ielja po napredku so zagotovilo, da bo naš prvi maj v prihodnosti še lepši in bolj cvetoč kot je letošnji. Janko Bezjak TEDNIKOVUVODNIK •TEDNIKOVUVODNIK Vsebino analize zaključnih računov mora spoznati vsak delavec o analizi zaključnih računov organizacij združenega dela, ki jo je izdelala služba družbe- nega knjigovodstva — Podružnica Ptuj, so razpravljali na zadnji seji tudi člani občinskega sveta ZS Ptuj. Pri izdelavi analize so delavci službe upoštevali pogoje za primerljivost podat- kov posamezne delovne sredine s podatki ostalih sredin v občini in tudi v skupini. Uvodno obrazložitev rezultatov analize je podal predsednik gospodarske komisije pri občinskem svetu ZS Ivo Granda. Povedal je, da je rast posameznih elementov skupnega dohodka v občini neprimerno hitrejša kot v republiki. Takoj pa je potrebno opozoriti na podatek, ki govori o zastoju investicijskih vlaganj. Nič manj ni ugoden rezultat glede visokega odpisa delov- nih priprav. Premajhna je tudi dohodkovna povezanost gospodarstva v nadaljnjih etapah družbene reprodukcije. Tudi stanje ekonomičnosti in akumulativnosti v posameznih temeljnih sredinah kaže različne podatke. V industriji na primer 8 temeljnih organizacij od skupno 31 temeljnih organizacij ni doseglo ekonomičnosti iz leta 1976. Podobni rezultati so tudi za ostale panoge gospodarstva. O teh vprašanjih se je v prizadetih sredinah potrebno temeljito pogovoriti in sprejeti ustrez- ne sklepe za izboljšanje stanja. Tudi izdelava sanacijskih programov za interno uporabo v posameznih temeljnih organizacijah ne bi bila odveč. Ob tem je potrebno odgovoriti tudi na vprašanja delitvenih razmerij v povezavi s plan- skimi izhodišči in resolucijo. V analizi je posebej prikazano, da je precej delovnih organizacij kršilo resolucijska izhodišča pri delitvi sredstev 7X1 osebne dohodke in skupno porabo. Podatek navaja, da je 29 temeljnih organizacij ,,poru- šilo" sorazmerje med planiranim dohodkom in. doseženimi planiranimi sredstvi za osebne dohodke v korist osebnih dohodkov. Vse to pa kaže na premajhno pozornost glede pl.ana in resolucije. Povsod, kjer se pojavljajo odstopa- nja bo potrebno v razpravo pritegniti tudi samo- upravne organe in organe delavske kontrole. Člani plen uma so soglašali, da je potrebno vsem kršiteljem izreči kritiko. V nadaljnji razpravi o delitvenih odnosih so predlagali, da bi delovne organizacije naj ne izplačevale regresov v največjem obsegu. Osta- nek sredstev bi naj porabile na nakup vstopnic za zaposlene za Ptujske toplice. V reševanje vpraša- nja Ptujskih toplic, se mora vključiti širia druž- bena skupnost že zaradi narave objekta. Prav tako so predlagali, da bi naj delovne organizaci- je, ki so posodile sredstva za gradnjo toplic, podaljšale rok za začetek odplačila kreditov. ______ MG. Vplačila cestnega posojila zaostajajo za vpisom Kljub temu, da teče akcija vpla- čila cestnega posojila v ptujski ob- čini dokaj uspešno, je potrebno ponovno opozoriti na nekatere za- mudnike, ki jih je največ v 8 kra- jevnih skupnostih posameznih območij ptujske občine. Te bo po- trebno ustrezno ,,spomniti", da svojo obvezo v roku izpolnijo. Od skupno okrog 31 milijonov vpisanega cestnega posojila, smo dosedaj v ptujski občini vplačali že blizu 23 milijonov dinarjev ali ok- rog 75 odstotkov vpisanega posoji- la. Obvezo, ki jo imamo po pro- gramu do republiške cestne skup- nosti pa smo v občini presegli za 14 odstotkov. Na zadnji seji občinskega štaba za izvedbo posojila za ceste občine Ptuj, ki jo je vodil dosedanji pred- sednik skupščine občine Ptuj Branko Gorjup; seja je bila prej- šnji torek, so sklenili, da bo odslej vodil štab Cvetko Doplihar, novi predsednik SO Ptuj. Nadalje so na seji člani štaba razrešili vrsto vpra- šanj, ki se nanašajo na vplačilo cestnega posojila. Zaradi pogostih vprašanj za kaj nameniti obveznice cestnega poso- jila so menili, da je potrebno v ob- čini organizirati prostovoljno zbiranje in darovanje obveznic za razreševanje cestnih problemov v prihodnjem srednjeročnem ob- dobju, predvsem pa za gradnjo ptujske obvoznice. Za njeno grad- V okviru modernizacije ceste Ptuj-Traovska vas letos razSrjajo in utrjigejo cestišča na odseku odcepa ceste proti Destmiku Foto: R njo bomo morali v občini zbrati kar 50 odstotkov vseh potrebnih sredstev. Akcijo moramo dobro zastaviti, uspeh ne sme izostati, so soglašali člani štaba. Ce tega ne bomo izpeljali čaka Ptuj prava prometna ,,zadušitev". V mesecu maju bodo vse pred- sednike štabov po krajevnih skup- nostih sklicali na delovni razgovor, na katerem jih bodo člani občinskega štaba seznanili s stališči zadnje seje štaba. Štabi po krajev- nih skupnostih naj bi tudi vzposta- vili stik z vsemi, ki še niso poravnali dosedanjih obrokov vpisanega posojila. MG Še bolj v delo krajevne skupnosti TVI n/l^jšperk Osnovna organizacga Zveze komunistov Slovenije v TVI Majšperk šteje 26 članov, med iijimi je sedem žensk. Svojo aktivnost med obema kongresoma so usmerili predvsem v razvoj samoupravnih družbenoekonom- ^ih odnosov, ki teme^go na družbeni rasti in sredstvih za delo ter dohodku in na plansko tržnem načinu proizvodi^e. Sekretar 00 ZKS, Rajko Bogme je dejal: ,,Tu imam v mislih predvsem integracijo z Mariborsko tekstibio tovarno, ki se je že pokazala kot uspešna. Bistveno je spremenila samoupravne družbenoekonomdce odiKtse v našem podjetju. Priza- devali smo si za izv^anje ustavnih načel na področju družbeno- političnega sistema, predvsem za delovanje delegatdc^a sistema. Deloval^e delegacig je bita dobro ocenjeno, seveda pa so se pojavljale margše pomaigkljivosti, ki pa niso bile take narave, da bi bistveno vplivale na samo delo- varge in jih bo mogoče odpraviti. Prizadevali smo si tudi urediti vse potrebno na področju splošn^a ljudskega odpora, var- nosti in družbene samozaščite. Sodelovali smo pri reševalcu kadrovskih težav in pri razvijanju delovanja komunistov v ostalih organizacijah ter vodstvu v novih pogojih razvoja sisteira sociali- stičnega samoupravljanja." Svoje delo so komunistj v zadnjih štirih letih razmaoma ugodno oceniU kritično pa so ocenili izv^anje sklepov 7. kongresa ZKS, predvsem o delovanju komunistov v ostalih družbenopolitičnih organizacijah - v socialistični zvezi, zvezi socialistične mladine, sindikatih in zvezi borcev. Čeprav so na tem področju veliko doseli, še vedno menijo, da ostale organizacge ocenjujejo ,4z zveze komunistov, ne pa iz i\jih samih". Zato si bodo v bodoče prizadevali za večjo odgovornost komunistov znotraj ostahh družbenopolitičnih orga- nizacij, skupaj z ostalimi delavci Se vnaprej si bodo prizadevali za vsebinsko uresničevarge določil zakona o združenem delu za razvijalce proizvgahiih sil, uveliav- 5arqe ci>lasti delavskega razreda v sistemu pluralizma samoipravnih interesov in za dobro delovanje delegatskega sistema. Seveda pa ostaja rgiliova naloga tudi utrje- vanje splošn^a ljudskega odpora. varnosti in družbene samozaščite. ,4Critično moramo oceniti delo komunistov v krajevni skuprMStf', je nadaljeval Rajko Bogme, ,,s^ je vse premalo naših članov \icljuče- nih v delo v krajevni skupnosti Majšpak. Vendar je iskati krivdo za to tudi pri krajevni skupnosti, ki si ne prizadeva pritegniti k delu komuniste iz naše dek>vne Qrganizac|e." Tudi ta nalo@_ ostaja komuni- stom 00 ZKS TVI Majšpeik, saj bodo z dobrim sodelovanjem komunistov postali odnosi med delavci tovarne in ostalimi občani še pistnejši in zato delo toliko boljše. jj^P^ Najprej po domovini Člani delavskega sveta TGA „Boris Kidrič" v Kidričevem so na eni od zadnjih sej spregovorili tudi o ekskurziji za člane delavskega sveta delovne organizacije in TOZD. Ta izlet načrtujejo v mesecu maju, trajal bi tri dni, obiskali pa bi pomembne in znane kraje iz NOB, kot so: Sutjeska, Kozara, Jajce, Bihač in drugi. Tak sklep delavskega sveta je vsekakor treba pozdraviti, saj potrjuje resnico, da imamo pri nas, v naši domovini dovolj naravnih lepot in znamenitih krajev iz NOB, kijih še mnogi niso videli in je prav, da jih spoznajo; ne pa, kot smo imeli primere v preteklosti, da so o^anizirali ekskurzije predvsem v tujino. Prav gotovo je primer - vse izlete v domovini - vreden posnemanja. F. Meško Danes odprta blagovna hiša „Konus" Prizadevanja delavcev KO- NUSA, TOZD Blagovna h^a v Ptuju, bodo pred letošnjim praznikom dela m obletnice O F kronana z novim delovnim uspehom. Danes, 26. aprila, bodo slovesno odprli prenovljeno in razširjeno poslovno zgradbo v Miklošičevi 1 v Ptuju. Delavci tega malega in prizadev- nega kolektiva so vložili veliko truda, da so zgradb o v kateri bodo imeli poslovne in upravne pro- store, primerno oonovili in sodobno iiredili. Z današnjo slovesnostjo bodo začeli ob 12. uri, ko bo v delavskem domu Franca Kramber- gerja, slavnostna seja delavskega sveta. Za tem bodo odprli nove prostore, ki si jih bodo gostje in drugi občani lahko tudi ogledali. F Precej škode na drevju in prometnih objektih Čeprav ljudski rek pravi, da je spomladanski sneg „gnoj revežev", ki .«:icer ni brez osnove, pa nam je \endar to brezpla,čno ,,gnojilo" posredno prineslo tudi precej Scode, ki je v celoti tudi m moč ugotoviti Poleg polomljenih dreves, sadnih, okrasnih in gozdnili, so nočne ohladitve s slano povzročile tudi precej škode na raznih vrstah sadja, zlasti tistih vrst, ki so bile že v cvetju ali so tudi drugače občutljivejše. Nekajdevno deževje in sneg sta povzročila tudi poplave, zlasti Dravinje in Polskave, pa tudi ob Pesnici so ljudje s strahom opazovali, kdaj bo kalna voda prestopila nasipe, vendar se je vse končalo brez večjih posledic. Po močnem deževju in hitro" kopnečem mokrem snegu so tudi narasli potoki in potočki, ki so se marsikje spremenili v prave hudournike, poškodovah številne ceste in poti. Ponekod je razmočena zemlja začela tudi polzeti in zemeljski plazovi so povzročili novo škodo. Ta je najobčutnegša prav gotovo v Drbetincih, kjer je zemeljski plaz močno poškodoval asfaltno cesti- šče, dobesedno odneslo je skoraj polovico cestišča v dolžini dobrih 20 metrov, zaradi česar je bilo treba zapreti promet za vsa težja \ozila po tej cesti. Med poškodbami prometnih objektov je treba omeniti še most pri Lovrencu na Drav. polju, čeprav je bil iz železobetona, so mu narasli valovi Polskave spodjedU temelje in „padel je v vodo',, kot pravimo, s tem pa tudi precej denarja, ki ga bo za obnovo mostu potrebno zbrati, čeprav bi ga bilo tako potrebno slej ko prej obnoviti, vendar z manjsum stroški in še ne tako hitro. Kako je z mostom čez Dravo pri Borlu, smo že večkrat poročali. Slika kaže, da dela pri gradnji novega mostu dobro napredujejo in da tisti, ki se prevažajo z brodom že nestrpno čakajo na novi most Foto: K. Zoreč KREDITNA BANKA MARIBOR POSLOVNA ENOTA PTUJ Opravlja za občane vse bančne storitve tudi ob sobotah in v popoldanskem času. Vsem vlagateljem, delovnim ljudem in občanom čestitamo k prazniku Osvobodilne fronte in k mednarodnemu prazniku dela PRVEMU MAJU! TEDNIK -26. april 1978 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 pred praznikom en^h kr^vnHi skupnosti Ptuja Pred skupnimi odgovornimi nalogami po skor^ soglasni odločitvi občanov Ptiqa o ustavnem pieobiikovaiyu krajevne skup- nosti, je to našlo svojo konkretno potrditev v ustanovitvi enajstih ^vih krajevnih skupnosti Te Ijiajevne skupnosti se vse bolj utrjujejo kot resnična delegatska Ijaza, postajajo dejanske življenj- skupnosti občarx)v pri usklajevanju in zadovoljevanju osebnih in skupnih družbenih interesov. Ob tem čaka samoupravne organe in družbeno-politične organizacge v krajevnih skup- nostih, v naslednjih tednih, veliko odgovornih nalog, ki jih bodo niorale reševati delno skupno, predvsem pa vsaka zase, vendar niedsebojno koordinirano in udcl^eno. Pri tem bo skupna strokovna služba imela prav gotovo pomembno Vlogo, o nalogah in pravicah bodo dclepale skupščine kS na podlagi samo- upravnega sporazuma, kije sedaj v javni razpravi. Vodstva so si bila tudi enotna, da vse kr^evne dcupnosti skupno praznujejo 8. maj kot krajevni rnik Ptuja, ki p bodo letos, ob obletmci osvoboditve Ptuja, praznovali že devetič. Osredi^a proslava bo v ponede^dc, 8. maja zvečer v dvorani Narodnega doma v Ptuju, ko se bodo skupščine vseh enajstih krajevnih skupnosti in vodstva družbeno-političnih organizacg sestale na skupnem zasedaigu, na njem bodo med drugim tudi podelili plakete KS Ptuj in priznanja OF. Poleg priprave statutov novih krajevnih dtupnosti in drugih samoupravnih aktov, čakata vod- stva kr^evnih skupnosti še dve izredno pomembni nalogi: - napraviti programe razvoja za vsako krajevno ^upnost in jih finančno ovrednotiti ter uskladiti z dejanskimi zmogljivostmi zdru- ženj dela in občanov; - na podili programov razvoja do konenca leta 1980, razpisati in izvesti referendum za krajevni samoprispevek, ker se sedaiiji samoprispevek izteče s 30. junijem letos. Izvedba obeh nalog bo zahtevala tudi širše razprave na zborih občanov in na sestankih članstva V času od )eta 1968 so bili na območju KS Ptuj *iz samo prispe\ka in iz dodatnih sredstev skupnosti za otroSco varstvo zgrajeni na območju Ptuja 4 novi vrtci zakupno 520 otrok, v ^upni vrednosti 21, milfl onov dinaijev ^ Foto: A. Bradač družbenopolitičnih or^nizacij. O teh nalogah, k izvajanju je treba pristopiti kar najbolj enotno in usklajeno, je že bila razprava na posvetu predsednikov skupščin in svetov KS in predsednikov krajevnih konferenc SZDL, ki ga je sklicala občinska konferenca SZDL, drugi tak posvet pa bo 26. ^ila, na Katerem bodo sprejeti konkretni dogovori o izvedbi nalog s časovno opredeljenimi roki izvedbe. Že na prvem posvetu so si bili predstavniki enotni, da se razpiše referendum za dve in pol letno obdobje, to je do konca leta 1980, ker se za to obdobje nanaša tudi srednjeročni plan prejši\je KS Ptuj, kije bil usklajen z združenim delom in SIS ter demokratično sprejet leta 1976. Ta plan že tudi predvideva dohodek iz samo- prispevka za celotno obdobje. V skladu s tem bo tudi treba dcupno, to je solidarno financirati tiste naloge iz 5-letneg3 plana, ki še doslej niso bile uresničene. To je sofinancirat^e gradnje doma občanov v KS ,,Bratje Reš" in Budina-Brstje v višini 2 milijona dinaijev, nadalje sofinanciranje gradnje novega pokopališča v Rogoznici v višini 2,200.000 din in sofinancirarge ureditve kana- lizacge v višini 700.000 din. To je le dobra tretjina vseh sredstev,'ki bi jih v dve in ^ol letih zbrali s samoprispevkom, ce bi se odločili za 1 odstotni samo- prispevek, ker bi tako zbrali nekaj nad 13 milijonov dinarjev. Preostali dve tretjini sredstev pa bi vsaka krajevna skupnost planirala za tisto, kar je v neposrednem intaesu ^udi na i^ihovem območju. FF PROGRAM PRIREDITEV ob devetem krajevnem prazniku Ptuja ŽTRTEK, 4. maja ob 18. uri otvoritev razstave LIKOVNI AMATERJI PTUJA - v razstavnem paviljonu Dušana Kvedra v mestnem parku PETEK, 5. maja, ob 19. uri - TEK PO PTUJSKIH ULICAH, start in cilj na trgu MDB, pred magistratom NEDELJA in PONEDELJEK, 7. in 8. maja - PRIHOD ZVEZNE ŠTAFETE V PTUJ PONEDELJEK, 8. maja, ob 18. uri ZASEDANJE SKUPŠČIN KRAJEVNIH SKUPNOSTI PTUJA IN OSREDNJA PROSLAVA S KULTURNIM PROGRAMOM v Narodnem domu v Ptuju. Kulturni program izvajajo dijaki gimnazije Dušana Kvedra, plesno-scenska sekcija Kluba mladih in mladinski pihalni orkester glasbene šole „Karel Pahor" Samoupravni organi in vodstva družbenopolitičnih organizacij krajevnih skupnosti: „Dušan Kvader", Turnišče, „lvan Spolenjak", „Olga Meglic", „Bratje Reš", „Boris Fiherl", „Franc Osojnik", „Jože Potrč", „Tone Žnidarič", Budina-Brstje in Spuhlja. skupno čestitajo delovnim ljudem in občanom k prazniku O F in PRAZNIKU DELA, posebej pa še svojim krajanom k PRAZNIKU PTUJA! „Na vzgledih preteklosti gradimo svojo bodočnost" (Iz govora Zorana Poliča v Kidričevem - nadaljevanje s prve strani) Del svojega govora je Zoran Po- lič posvetil tudi spominu na Borisa Kidriča in je uvodoma rekel: ,,Ko se danes, ob tem prazniku, spominjamo tudi 25 let smrti veli- kega revolucionarja, prvega pred- sednika slovenske vlade in nosilca obnove in razvoja jugoslovanskega gospodarstva, Borisa Kidriča, ne bi bilo dovolj, če bi govorili samo o tem, kako je bil v vsem svojem delu vzoren komunist, kako dalekovidno je usmerjal vso svojo aktivnost in iniciative, kako od- ločno, z neverjetnim znanjem in poznavanjem stvari ter smelo je zastavljal svoje naloge in naloge sodelavcem, kako je znal pravo- časno ugotoviti napake in bil pri- pravljen priznati tudi neuspeh svo- je zamisli, temveč je prav tako, če ne Se pomembnejše, govoriti o nje- govi vlogi mentorja gospodarskim kadrom in temeljitega teoretika, ki je ie v najzgodnejših letih povojne izgradnje z jasno, vsem razumljivo besedo usmerjal naša gospodarska in druibena prizadevanja." V nadaljevanju je citiral posa- mezne misli iz del Borisa Kidriča, ki se nanašajo na planiranje v gospodarstvu in na opozorila o in- vesticijah za družbeno koristno novo graditev, ki jih ogroža gospodarski partikularizem enako kot birokratski centralizem. Pose- bej je govoril o vlogi OF v času vojne in o vlogi SZDL danes, kot nadaljevalke dela Osvobodilne fronte. Ob tem je naglasil: ..Pomembnost reševanja vseh problemov v okviru Socialistične zveze poudarjajo tudi gradiva osmega kongresa ZK Slovenije pa 'udi ona, ki so pripravljena za XI. kongres ZK Jugoslavije. Zato bo posebno pomembno, da se v ^seh oblikah dejavnosti SZDL s ^yojo iniciativo, predanim delom delovnim vzgledom izkažejo prav člani ZK. To bo še trdneje Povezalo članstvo v SZDL in omogočilo, da postanejo organiza- cije in oblike dela Socialistične zveze povsod prostor, kjer se ob- ravnavajo in tudi rešujejo T?ereči problemi vseh državljanov. Pred- vsem velja to za delo v krajevni skupnosti kot osnovni celici povezovanja vseh bistvenih potreb občanov. To je tudi edina motna pot za uresničevanje v zadnjem ča- su tolikokrat omenjenega plura- lizma samoupravnih interesov, kar predvsem pomeni, da lahko vsakdo na ustreznem mestu izraža, usklajuje pa tudi rešuje vse proble- me, s katerimi se v svojem delu in življenju srečuje. Ti problemi so lahko različni, lahko posegajo na vsa delovna področja, lahko pa so po svoji vsebini in po zahtevanih rešitvah povsem različni; toda eno je, kar morajo predlagalci pri tem vselej spoštovati. Namreč, osnovne principe, ki združujejo našo skup- nost, v katere nikomur ne dovo- ljujemo ne posegati, še manj rušiti. Ti principi so samoupravljanje, družbena lastnina nad proizva- jalnimi sredstvi in politika neuvrščenosti v medriarodnih odnosih." Nadalje je Zoran Polič govoril še o nekaterih pomembnih nalogah današnjega časa. Med drugim je rekel: ,,Tako v federaciji kot v republiki smo v glavnem zaključili sprejemanje zakonov, ki naj celotni naš družbeni mehanizem uskladijo z ustavo. Toda to je le formalni del procesa, ki ne bo dal pravih rezultatov, če ne bodo vsi delavci in kmetje, delovna inteli- genca in naša mladina v svojem vsakodnevnem življenju in delu stvarno nastopali kot nosilci novih odnosov in s tem napredka. Zakon o združenem delu, dohodkovne odnose, predvsem pa nagrajevanje po delu je možno uresničevati sa- mo z nenehnimi prizadevanji vseh, da predpisi ne bi ostali le na pa- pirju, temveč da jih vgrajujemo v naše vsakodnevno življenje in jih v tem življenju tudi preverjamo, spreminjamo in dopolnjujemo. Kmetijstvo mora postati z razni- mi pospeševalnimi, organizacijski- mi in finančnimi posegi naša naj- osnovnejša industrijska dejavnost, ki bo povezana v jugoslovanskem prostoru, v celoti zadovoljila naše prehrambene in druge potrebe ter omogočila vse večji izvoz. Pri tem je še posebno pomembno povezovanje kmetov v zadruge in kooperantske odnose. Tu, na tem področju lahko samo združeno de- lo, povezano z najmodernejšo mehanizacijo, omogoči rezultate, ki bodo enaki ali pa še ugodnejši kot so v deželah, ki so danes visoki izvozniki kmetijskih pridel- kov. " Ob koncu svojega govora se je Zoran Polič dotaknil tudi mednarodnih odnosov, ki jih vse bolj zaskrbljeno spremljamo. Pri tem je poudaril pomembno vlogo Jugoslavije, ki s svojo notranjo trdnostjo, dosledno politiko neuvrščenosti in s stalnimi pobudami na mednarodnem pod- ročju predstavlja pomemben dejavnik v iskanju novih poti v mednarodnih odnosih. Neuvrščeni in nerazviti v svetu računajo s tako Jugoslavijo, zaupajo njej in tova- rišu Titu. Povezano s tem je orisal tudi pojave ob naših mejah in pre- ko njih. Odnosi s sosednjima Itali- jo in Madžarsko se uspešno razvijajo, zaskrbljujoče pa je sta- nje naših sonarodnjakov v Bolga- riji in Avstriji. Svoj govor pa je končal z besedami: ,, Želim, da bi z novimi uspehi izp oln ili čas do prih odnje proslave in da bi s pospešeno izgradnjo svojega gospodarstva približali čas, ko bo možno v daleko večji meri pokrivati vse potrebe, ki predstavljajo osebno zadovoljstvo vsehdelovnih ljudi!" Priredil: FF prodajalna Ptuj Vam priporoča veliko izbiro pomladanskih mode- lov ženske, moške in otroške obutve. Na zalogi imajo tudi veliko izbiro usnjene konfekcije, konfekcije iz umetnega materiala, vse vrste galanterije in športnih artiklov. Izkoristite priliko nakupa po zelo ugodnih (znižanih) cenah! V prodajalni PEKO lahko kupite tudi na kredit! Vsem delovnim ljudem in občanom kličemo ŽIVEL 1. MAJ! TOVARNA GLINICE IN ALUMINIJA ,,BORIS KIDRIČ' KIDRIČEVO Člani delovne skupnosti tovarne glinice in aluminija ,,Boris Kidrič" Kidričevo v: — TOZD Glinica — TOZD Proizvodnja aluminija — TOZD Predelava aluminija — TOZD Vzdrževanje — TOZD Promet — TOZD Kontrola kvalitete — TOZD Livarna lahkih barvnih kovin Trbovlje — DS Skupnih služb se pridružujejo praznovanju praz- niku dela — 1. maja in dneva OF slovenskega naroda ter želijo vsem delovnim skupnostim in občanom obilo uspeha pri njihovem vsako- dnevnem delu in naporih za čim hitrejši napredek ožje in širše druž- bene skupnosti! 4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO 26.aprin978- TEDNIK „V začetku so bile težave" Ob koncu prvega mandatnega obdobja so delegati ptujske občinske skupščine ocenili svoje delo - lahko bi rekli, dokaj kritično. V začetku so bile težave, s skupnimi močmi pa smo jih prebrodili in včasih bolj, včasih manj zavzeto, ustvarjalno sodclovaU pri oblikovanju, sprejemanju in izvajanju raznih dokumentov. O delu posameznih zborov smo povprašali prednadnike in odgovorili so natn tako: ■ Franc Tetičkovič, predsednik družbeno-političnega zbora je navedel naloge delegatov tega zbora in nadaljeval: „Delo delegatov tega zbora je bilo vezano na sprejeta stališča v družbenopolitičnih organizacijah. V začetku smo zastavili delo v skladu z zahtevami ustave, res pa je tudi to, da smo največ ugibah okrog konkretnih pristojnosti delegatov zbora. Kmalu se je v praksi izkristaliziralo, kje iskati našo pristojnost, to pomeni, da smo obravnavah vsa tista vpraša- nja, ki zadevajo dejansko položaj občana in delovnega človeka v družbenoekonomskem, družbe- nopolitičnem in samoupravnem Franc Tetičkovič Foto: zk sistemu. Največ razprave smo posvetih prav temu vprašanju - ob sprejemanju srednjeročnega programa, ob vsakoletnem prever- janju uresničitve tega programa in seveda ob vsakoletni zastavitvi nalog z resolucijami. Spremljah smo tudi samoupravne odnose in razvijanje celotnega družbeno- phtičnega sistema v okviru občine, zlasti v zvezi z uveljavljanjem delegata, delegat- skih razmerij in delegatskih skupščin. Menim, da je bUa to nujna, osnovna preokupacija družbeno-pohtičnega zbora. V zadnji četrtini prejšnjega mandata smo oblikovah posebne odbore za posamezna vprašanja in moram reči, da smo s tem pridobih na kvaliteti in vključe- vanju posameznih delegatov v delo zbora. Menim, da smo zadostili zaupanju in da sedanji delegati zbora imajo dokaj soUdno osnovo za delo, pri tem pa jim v svojem in v imenu dosedanjih delegatov želim mnogo uspeha." Mladen Vuk, predsednik zbora združenega dela: „Delegati tega zbora so imeh v tem obdobju pred seboj vrsto aktov o katerih so morali odločati. To ni bila mala naloga - akte je bilo potrebno usklajevati, kar je zahtevalo precejšnjo aktivnost. Ta se je čutila le v posameznih delegacijah, žal v marsikateri delegaciji prave aktiv- nosti ni bilo. V zadnjem letu smo izvolili odbore, ki so po mojem mnenju pripomogli k boljšemu delu zbora. Člani odborov so Mladen Vuk Foto: zk gradivo bolj podrobno predelah pred sejo m zavzeli svoja stahšča ter tako usmeijah delegate v družbeno koristno odločanje. Praviloma bi morah odbori posredovati svoja stališča k posameznim osnutkom že pred sejo zbora, vendar so tu nastopale tehnične težave, upam pa, da bodo v novem mandatu odpadle. Moram pa reči, da iz delegatske baze niso prihajale pobude za razreševanje perečili vprašanj, kar je ena temeljnili slabosti delovanja delegatov oziroma delegacij zbora. Delegatska vprašanja so bila vezana bolj na osebne interese ah pa na interese manjše skupine delegatov, redka so bila vprašanja, ki so se nanašala na gospodarstvo. Najbolj pa me je presenetilo, da so delegati pri vprašanjih, ki so imela denarne posledice - molčah. Verjetno se bo to že v tem mandatu popravilo, saj je bilo podobno tudi v drugih občinah - orah smo ledino in mislim da kar uspešno opravili pionirsko delo. Do povezovanja delegacij oziro- ma konferenc delegacij še ni prišlo, čeprav meni, da je to ena osnovnih obhk delovanja delegat- skega sistema, ker se lahko na ta način pred sejo izvede usklaje- vanje. Skupščina bi naj pomenila le svečan sprejem določenega akta. Mislim, da bi za tak način dela moralo gradivo še prej prihajati, biti dobro in pravočasno predelano, da bi lahko prišlo do tega usklajevanja med delegacijami pred sejo. Delegati, ki bodo v naslednjih štirih letih zastopah svoje delegacije na sejah zbora bodo imeh lažje delo, saj so prvi koraki kot sem dejal že storjeni. Pri tem jun žehm veUko uspehov." MaKS Kampl, predsednik zbora krajevnih skupnosti: „Lahko bi rekel, da so bile seje zbora krajevnih skupnosti dobro »obiskane , torej, da je bila iiieležba zadovoljiva. Pri pošilja- nju delegatov na seje pa bi moralo bolj obveljati načelo zamenljivosti delegatov, ki omogoča neprekinje- no aktivnost vseh delegatov. Tako bi tudi prišel do izraza avtentični interes delovnih ljudi in občanov, kijih delegat resnično zastopa. V prvem mandatu so se sčasoma močno izboljšale materialno-teh- Maks Kampl — foto: M. Ozmec lične možnosti, ki jih morajo imeti na voljo delegacije, da bi svoje delo kar najbolj opravljale. Vrsto vprašanj in dilem, ki so bUe izpostavljene v začetku delovanja zbora, smo odpravili. Ostalo je sicer še nekaj nerešenih vprašanj, ki jih bodo morah reševati delegati sedanjega sklica. Moram pa reči, da dosedanje izkušnje kažejo, da postaja zbor krajevnih skupnosti mesto,kjer se odražajo interesi in potrebe delovnih ljudi m občanov. Gradiva so bUa obsežna, obravnavana problematika pa aktualna, zato je bilo delo toliko težje in morda manj kvalitetno kot bi moralo biti. Na vseh zasedanjih zbora so delegati postavljali delegatska vprašanja, odgovore nanje so dobivah v pisani obhki, vendar marsikdaj ne na naslednji seji. Lahko pa trdim, da smo ustvarUi dobro podlago za delo novih delegatov, ki bodo v naslednjih štirih letih zamenjali stare." N.D. t Novo vodstvo občinske zdravstvene skupnosti Ptuj Pretekli petek so se v delavskem domu Franca Krambergeija scstah delegati zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine občin- ske zdravstvene skupnosti Ptuj. Najprej so na komemorativni seji počastili spomin na nenadoma preminulega upravnika podružnice regionalne zdravstvene skupnosti v Ptuju, njihovega sodelavca Ota Mlakarja. Izvolih so tudi 3 člansko delegacijo, ki se je istega dne udeležila njegovega pogreba. V nadaljevanju seje skupščme občinske zdravstvene skupnosti Ptuj, kateri je zadnjič v svojem mandatnem obdobju predsedoval Jože Šegula, so delegati na predlog kadrovske komisije pri občinski ^ konferenci SZDL v Ptuju, ki gaje podal Karel Žmavc razpravljali o predlogUi za novo vodstvo. Po krajši obrazložitvi so delegati obeh zborov enoglasno izvolih za predsednico skupščine občinske zdravstvene skupnosti Ptuj Silvo Gorjup, za predsednika izvršilnega odbora pa so takoj za tem izvolili dr. Aleksandra Poznika. Za predsednika zbora uporabni- kov so izvolih Petra Vrtiča, za predsednika zbora izvajalcev pa dr. Jožeta Petroviča. Novoizvoljena predsednica se je v imenu vseh zahvaUla za izvohtev, takoj za tem pa je orisala plan dela, ki ga bo odslej s pomočjo vseh delegatov izvajalo novo vodstvo. Jože Šegula dosedanji pred. sednik skupščine občinske zdravstvene skupnosti občine Ptuj V nadaljevanju je sejo skupščine vodila Silva Gorjup. Po tem, ko so bili imenovani delegati za 1. sejo skupščine zdravstvene skupnosti Slovenije m regionalne zdrav- stvene skupnosti Maribor, so delegati obeh zborov brez bistvenili pripomb potrdih samo- upravni sporazum o združevanju dela sredstev pri regionalni zdravstveni skupnosti Maribor in o načinu izvajanja sohdarnosti med občinskimi zdravstvenimi skupno- stmi. Potrdih so predlog samouprav- nega sporazuma o prispevkih za zdravstveno varstvo upokojencev in invalidov v letu 1978, ki predvideva nasproti lanskemu letu 19 odstotno povišanje. To pa zaradi tega, ker so se tudi pokojnine zvišale za 19 odstotkov. To pa še ni vse. Samoupravni sporazum dopušča možnost zvi- šanja prispevka za zdravstveno varstvo invalidov in upokojencev, v kolikor se bodo v letošnjem letu tudi pokojnine zvišale. Ko so za tem delegati sklepali o aneksu številka II, k samouprav- nemu sporazumu o skupnih nalogah pri uresničevanju temeljev planov zdravstvene skupnosti v SR Sloveniji v letih 1976 - 1980, so ugotovih, da sporazum predvideva manjša sredstva, kot so jih pričakovah. Ob koncu so delegati obravna- vah še ostalo gradivo za sejo skupščine zdravstvene skupnosti Slovenije ter sprejeh še sklep o spremembi delegiranja delegatovv zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine občmske zdravstvene skupnosti Ptuj ter o izvohtvi članov izvršilnega odbora skupščine. -OM Novoizvoljeno vodstvo. Od leve dr. Jože Petrovič, Silva Gorjup in Peter Vrtič. Foto: M. Ozmec Otonu Mlakarju v slovo Sporočilo o nenadni, dosti prerano pretrgani niti njegovega bogatega življenja, je v sredo 19. aprila boleče odjeknila med občani Ptuja in Širšega okolja. Zlasti še med njegovimi sodelavci v družbe- nopolitičnih organizacijah ZKS, SZDL, sindikatih in v drugih orga- nizacijah, katerih član in aktivni delavec je bil vseskozi, v krajevni skupnosti, občini in širše. To potrjuje tudi množica ljudi, ki seje poslovila od njega v petek na poko- paliču v Hajdini. Njegova življenjska pot se je pri- čela v Apačah, vasi na Dravskem polju, pred 45 leti, in kot da bi tudi ta prirodna ravninska odprtost tega dela prelepe slovenske dežele vpli- vala in pogojevala tudi njegovo živ- ljenjsko, široko zastavljeno pot. Ta njegova življenjska usmeritev je bila v širini delovanja, širini spoznavanja ljudi, stvari, odnosov, v širini pripravljenosti — ne le spo- znavati težave ljudi in odnose med ljudmi, pač pa se tudi vključevati s konkretno pomočjo pri reševanju v prid ljudi in za ljudi. Prav ta nag- njenost je pogojevala, da je že od dijaških let na ptujski gimnaziji postal aktivni član mladinske orga- nizacije, kasneje tudi predsednik te na Hajdini. Kot aktivni član se je tudi vključeval v dramskem, instru- mentalnem in šahovskem krožku. Izkušnje, ki jih je pridobil v dru- štvih in v mladinski organizaciji so bile bogata osnova za nadaljnji osebni razvoj v širok profil družbe- nopolitičnega delavca in komuni- sta. Poleg odgovornega poklicnega dela v zavodu za socialno zavaro- vanje, kasneje v samoupravno pre- oblikovani strokovni službi zdrav- stvene skupnosti, nazadnje je bil upravnik njene podružnice v Ptuju, je razdajal svoj čas za širše družbe- ne zadeve. Deloval je kot komunist skoraj v vseh družbenopolitičnih organizacijah, samoupravnih orga- nih in društvih. Odgovorno se je zavedal nalog in jih tudi dosledno izvajal. Imel je zaupanje delovnih ljudi in občanov, s svojim znanjem in poznavanjem stvari in odnosov, je uspešno reševal mnoga, ne vedno lahka samoupravna, družbenopoli- tična in druga vprašanja, ki se ne- posredno prizadevala delovne ljudi in občane. To je tudi pogojevalo, da mu je družba zaupala mnoge dolžnosti v ZK, kjer je bil član raznih komisij pri komiteju, član sekretariata in nazadnje sekretar 00 ZKS v KS. Bil je sekretar mestne konference SZDL in član občinske konference SZDL, član sveta za zdravstvo in socialno politiko pri OK SZDL. V sindikatih je več* mandatnih dob vodil občinski odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti in v republiškem odboru tega sindikata. Pri svojem delu si je posebej priza- deval za varovanje pridobitev na- rodno-osvobodilnega boja in socia- listične revolucije, za bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov in narodnosti. Zato je bil tudi aktivni član odbora za medobčin- sko sodelovanje bratskih občin Ca- kovec, Varaždin, Ptuj, Koprivnica, Ormož, Slovenska Bistrica, Krapi- na in Maribor. Pri njegovem aktivnem družbe- nem delu ni bilo nikdar zaslediti brezdušnega odnosa do delovnih ljudi in občanov. Poznal je in znal razlikovati tegobe človeka, bodisi osebne aU samoupravljalske pri urejanju osebnih in družbenih za- dev. Pri tem se je vedno zavedal, da je samoupravljanje tista naša usme- ritev, ki postavlja vse v enakopra- ven in enak položaj, bodisi pri ustvarjanju v tovarni, v šoli, v zdravstvu, na kmetiji, v krajevni skupnosti ali v drugih samouprav- nih organizacijah, enako tudi pri delitvi ustvarjenega družbenega bo- gastva. Vedel je, da je pri opravlja- nju družbenih zadev to pravica in dolžnost vseh, zato si je toliko bolj prizadeval za razvijanje delegatskih odnosov od delegatske baze navzgor. Kljub slabšemu zdravstvenemu stanju v zadnjem času, je bil še ved- no pripravljen pomagati in sodelo- vati, kjerkoli je bilo potrebno. Prav zato ga ohranjamo v spominu kot človeka s širokim znanjem in z aktivnim delom, kot tovariša, pri- jatelja, ki je razdajal svoje moči za uveljavljanje vsega, kar je napred- no in v prid človeka. Franc Tetičkovič Avtokleparstvo ALOJZTURNŠEK Brstje 27 a, P t u j Opravljamo kleparska dela na vseh vrstah in znamkah vozil. Se priporočanrK)! Delovnim ljudem čestitarrx) ob prazniku dela — 1. maju! KULTURNA SKUPNOST OBČINE PTUJ s skupnimi službami in zavodi: — Pokrajinski muzej Ptuj, — Ljudska in študijska knjižnica Ptuj ~ — Zgodovinski arhiv Ptuj — Mestni kino Ptuj — Zavod Radio-Tednik Ptuj — Občinska zveza kulturnih ornanizacij Čestita delovnim ljudem in občanom k prazniku obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte in k prazniku dela 1. maju! Čestitkam se pridružujejo tudi ostale samoupravne interesne skupnosti s področja družbenih dejavnosti občine Ptuj! FOTOATELJE Franc Ldngerholc čestita svojim straniom in vsem občanom k prazniku dela in jim želi prijetno praznovanje! Še naprej se priporoča s svojimi kakovostnimi uslugami. Svoja delovišča imamo sirom po Jugoslaviji, s svojo dejavnostjo smo prisotni pri gradnji novih investicijskih objektov ali rekonstrukciji obstoječih. — vršimo antikorozijsko zaščito železa, betona in lesa v kemijski, predelovalni in prehrambeni industriji, termo in hidrocentralah. — vršimo tudi peskanje, metalizacijo ter nudimo kompresorske storitve na terenu in v proizvodnih prostorih v Kidričevem. Ob mednarodnem prazniku dela — 1. maju vsem cfelovnim liudem iskreno čestitamo! fSDNIK -26. april 1978 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 \}ienci OS Franca Osojnika čistgo pred svojo šolo Foto: M. Ozmec Učenci OŠ Bratov Reš na Destrniku so ravnali zemljišče pred šolo. Foto: M. Ozmec Skrb učencev za čisto okolje v dneh, ko povsod tečejo dela ob spomladanskem čiščenju smo večkrat naleteli (udi na učence, ki so polnoštevilno grabljali in jistili okolje svojega ,,doma učenosti". Seveda nismo mogli obiskati vseh Sol in vseh delovnih akcij mladih pridnih rok, ki so pod nadzorstvom svojih učiteljev pospravljali lanskoletno navlako. Mimogrede smo pred nekaj dnevi zabeležili ta dva posnetka, ki dovolj zgovorno pričata v imenu vseh pionirjev o njihovi aktivnosti. Prvi posnetek smo naredili pred osnovno Solo Franca Osojnika v Ptuju. Kljub slabemu in razmeroma hladnemu vremenu so učenci višjih razredov pod nadzorstvom ravnatelja Iva Teža- ka neumorno čistili in grabljali. In kako veseli so bili njihovi obrazi. Odslej bo okolje njihove šole spet čisto in trava bo kmalu pozelenela. Drugi posnetek smo naredili preteklo soboto pred osnovno šolo Bratov Reš v Destrniku. Učenci so pod nadzorstvom svoje učiteljice biologije pridno ravnali zemljo pred šolo. Nekaj jih je bilo tudi po hribu navzdol. Pobrali so vso navlako, jo zmetali na kup in zažgali. Tako pridni so bili pri svojem delu, da niti opazili niso, kdaj smo jih fotografirali. Pa nič čudnega, sobota je bila in vsak bi rad čimprej končal, da bi potem prišlo na vrsto še kaj drugo... — OM Kresovanje v počastitev prvega maja Na seji izvršnega odbora krajevne konference SZDL Kidričevo so se med drugim dogovorili, da bodo na predvečer 1. maja organizirali kresovanje s krajšim kulturni- m programom. Za izvedbo te naloge so konkretno zadolžili psamezne člane odbora, ki naj pripravijo konkreten program prireditve skupaj s tovarniško organizacijo sindi- kata TGA „Boris Kidrič". Tako odločitev 10 KK SZDL je narekovalo dejstvo, da so bila v zadnjih letih taka praznovanja in kresovanja neorganizirana, zato so se letos odločili za organiziran pristop. Kresovanje s kultur- nim programom bo v nedeljo, 30. aprila zvečer v naselju Kidričevo. Prepričani so, da bo prireditev pritegnila veliko število občanov te kraje\'ne skupnosti, da bodo skupno proslavUi mednarodni praznik dela. F. M. Dr. Fran Brumen ZAŠČITA MLADINE Zaščita mladine je dvakratni sve- tovni problem. Trudimo se, da bi zaposlili mladino pravilno in ob pravem času, da ne bi mladi osta- jali predolgo brez zaposlitve. Čim pa so mladi zaposleni, moramo skr- beti zato, da ne bi bili zdravstveno ogroženi zaradi nekaterih posebno- sti delovnih mest. Vsak delavec mora biti na svojem delovnem me- stu higijensko-zdravstveno zavaro- van. Posebno skrb pa moramo po- svečati učinkoviti zaščiti zaposlene mladine, da se bodo razvili telesno in duševno v zdrave državljane in da bodo rodili zdrav rod. Po starostnih dobah delimo lju- di: do 14. leta sega otroška doba, mladina zavzema starostno dobo od 14. do 18. leta. Od 18. do 21. leta so doraščajoči ljudje, nad 21. letom pa odrasli. Otroci in mladina potrebujejo in tudi izkoriščajo svoje sile v prvi vr- sti za svoj telesni in duševni razvoj in rast. Glavna značilnost dorašča- jočega rodu je, da so VSE NJE- GOVE REAKCIJE NA VSE PO- DRA2AJE, KI GA ZADEVAJO OD ZUNAJ — PA NAJ SO TE- LESNI ALI DUŠEVNI — MNO- GO IZRAZITEJŠE, VPLIVNEJ- ŠE iN TUDI DOLGOTRAJNEJ- ŠE. Vsaka prizadetost pušča na do- raščajočem mladem človeku po- membne posledice, ki sicer morda niso vselej takoj opazne, a se počasi spremenijo v vplivnejše odjeke. Še ena značilnost je, ki jo pri do- raščajoči mladini moramo upošte- vati. RAST IN RAZVOJ SE RAZVIJATA V NEKAKŠNIH ZAGONIH, ki so včasih prav pre- senetljivi. Najpogosteje opažamo to v skokoviti rasti v višino, ko se telo doraščajočega v razmeroma kratkem času takorekoč požene navzgor (potegnil se je) in rast v os- tale dimenzije nekako zastane, tako da naslajajo vidna NESORAZ- MERJA V RAZVITOSTI TELE- SA. Ti pojavi so običajno povezani s spolnim dozorevanjem, ki po svo- je prizadeva tudi duševni razvoj. Tedaj govorimo na splošno o dobi neuravnovešenosti in ta poteka vzporedno z bolj ali manj dolgo do- bo pubertete. Mladina v današnji dobi indu- strializacije mnogokrat še ni dušev- no, niti telesno dovolj dozorela, ko že mora zapustiti domače igrišče in oditi od doma v šole, v uk, ali pa celo s trebuhom za kruhom. S tem nastanejo globoke spremembe v načinu življenja in v odslej bolj dirigirani usmeritvi. Nedoraslost in preobremenjenost vodita cesto v telesno, živčno in tudi duševno- razvojni stopnji neprimerno — pre- utrujenost. Kakor v začaranem krogu prihaja zaradi nezrelosti ter neizkušenosti POGOSTEJE DO DELOVNIH NEZGOD. MLA- DINI JE POTREBNA POSEBNA ZAŠČITA IN SMOTRNO VOD- STVO! Mlad človek nikakor ne sme biti preobremenjen. Noben kmetic ne zaprega niti žrebička, niti volička pred plug. Dobo med 14. do 16. letom sta- rosti imenujemo tudi ,,skok v raz- voju". V tej dobi moramo biti pri ravnanju s svojo mladino posebno previdni in se zelo oprezno izogi- bati napačnim usmeritvam in eventualnim zaposlitvam. Loka ni- kakor ne smemo prenapeti! Zelo umestna so strokovna svetovanja pri izbiri poklicev. Tako se najbolje izognemo nepravilnim usmeritvam! Zelo važna in pomembna je za- konodaja za zaščito mladine, ki naj zajema različna področja:,omejitve delovnega časa; zadostni odmori; primerni in dovolj dolgi letni dopu- sti; PREPOVED AKORDNEGA DELA, posebno ob tekočem traku; PREPOVED ZAPOSLITVE NA ZDRAVJU ŠKODLJIVIH ME- STIH (najmanj do izpolnitve 18. le- ta starosti!); PREPOVED REDNE ZAPOSLITVE OTROK; delovni urnik ne sme presegati trajanja 8 ur, kamor je treba všteti tudi čas učenja. UCENJE JE TUDI DELO! Splošno PREPOVED ZAPOSLI- TVE MED 22. do 6. ure. Splošna PREPOVED NEVARNIH OPRAVIL. K vsemu temu je treba dodati še REDNE SISTEMATSKE ZDRAVNIŠKE PREGLEDE in ze- lo važna je skrb za smotrno in zdra- vo ŠPORTNO UDEJSTVOVA- NJE, kjer naj bo telesni napor združen z veseljem, navdušenjem in razvedrenjem. Caveant consules ne quid detrimenti capiat res puhlica! (Vodilni naj skrbijo, da ne bo druž- ba utrpela škode). KmETI J/KI KOfllBlllflT PTUJ S SVOJIMI ŠESTNAJSTIMI TOZD IN DELOVNO SKUPNOSTJO SKUPNIH SLUŽB, SE PRIDRUŽUJE ČESTITKAM OB OBLETNICI USTANOVITVE OF SLOVENSKEGA NARODA IN OB MED- NARODNEM PRAZNIKU DELA - 1. MAJU! Vabimo vas v naše dobro založene prodajalne in skladišča, kjer dobite vse po solidnih cenah. V predprazničnih dneh vas pričakujemo! Obiščite nas! Delovnim ljudem in občanom čestitamo k dnevu OF slovenskega naroda in prazniku dela — /. maju! KK Ptuj-obrat za kooperacijo Uspešno izvedene volitve in referendum Kot smo poročali že v prejšnji številki, so kmetje-kooperantje in delavci obrata za kooperacijo na volitvah podaljšali mandat dosled- njim samoupravnim organom do konca letošnjega leta. Istočasno pa so na referendumu sprejeli spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev TOZD v Kmetijski kombinat Ptuj. V volilnem imeniku je bilo vpisanih 1463 kmetov-kooperantov in 143 delavcev delovne skupnosti. Volilo in glasovalo je 1309 kmetov-kooperantov ali 89 odstot- kov in vsi delavci. Rezultati so to- rej zelo ugodni. Ob teh volitvah in referendumu so uvedli približanje volišč kmetovalcem, da jih ne bi motili pri spomladanskih opravi- lih. Zato so potekale v vseh kmetijskih poslovalnicah — trgovinah v proizvodnih okoliših. Z ozirom na rezultat je ta oblika najprimernejša in jo bodo uporabili tudi v prihodnje. 1. k. PROGRAIVI XVII. TRADICIONALNIH DELAVSKIH SRECANJ BRATSTVA IN PRIJATEUSTVA v počastitev XI. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije, 35-Ietnice bitke na Neretvi in 35-letnice drugega zasedanja AVNOJ ter kongre- sov Zveze sindikatov Jugoslavije, Zveze sindikatov Hrvatske in Zveze sindikatov Slovenije I. V OBČINI CAKOVEC Kotoriba, 21. 5. 1978 KONCERT MOŠKEGA IN DEKLIŠKEGA PEVSKEGA ZBORA DPD ..SVOBODA" SLOVENSKA BISTRICA Cakovec, junija 1978 POSVETOVANJE O STANOVANJSKI IZGRADNJI IN UVE- LJAVLJANJU SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE POLITIKE Cakovec, junija 1978 TEKMOVANJE LOVCEV V STRELJANJU NA GLINASTE GO- LOBE ZA PREHODNI POKAL BRATSTVA IN ENOTNOSTI II. V OBCINI KOPRIVNICA Soderica, 2!. 5. 1978 TEKMOVANJE V ŠPORTNEM RIBOLOVU ZA PREHODNI PO- KAL BRATSTVA IN ENOTNOSTI Koprivnica, 7. 11. 1978 LIKOVNA RAZSTAVA „DELAVSKA LIKOVNA USTVARJAL- NOST" III. V OBČINI KRAPINA Krapina, 4. 3. 1978 GOSTOVANJE FOLKLORNE SKUPINE, TAMBURAŠKEGA OR- KESTRA IN PEVSKEGA ZBORA PROSVETNEGA DRUŠTVA CIRKOVCE IZ OBCINE PTUJ Krapina, 27. 5. 1978 KONCERT MLADINSKEGA PEVSKEGA ZBORA MARIBOR Krapina, septembra 1978 REVIJA KULTURNIH SKUPIN SR SLOVENIJE IN SR HRVAT- SKE V TEDNU KAJKAVSKE KULTURE KRAPINA '78 Krapina, novembra 1978 POSVETOVANJE O VLOGI IN POLOŽAJU ŽENSK IV. V OBČINI MARIBOR Ruše, avgusta 1978 GOSTOVANJE FOLKLORNE SKUPINE, TAMBURAŠKEGA OR- KESTRA IN PEVSKEGA ZBORA DELAVSKO-KULTURNO- UMETNIŠKEGA DRUŠTVA „VILKO JUREC" VARAŽDIN Maribor, oktobra 1978 REVIJA MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV OSNOVNIH SOL SR HRVATSKE IN SR SLOVENIJE Maribor, oktobra 1978 RAZSTAVA LIKOVNIH DEL PIONIRJEV SR HRVATSKE IN SR SLOVENIJE V. V OBČINI ORMOŽ Velika Nedelja, 22. 7. 1978 DAN GASILCEV OBČINE ORMOŽ IN VAJA GASILSKIH ENOT SR HRVATSKE IN SR SLOVENIJE Ormož, septembra 1978 POSVETOVANJE PREDSEDNIKOV OBČINSKIH SKUPŠČIN IN IZVRŠNIH SVETOV VI. V OBČINI PTUJ Ptuj, 30. 4. 1978 ob 15. uri v Ptujskih toplicah GOSTOVANJE FOLKLORNE SKUPINE, TAMBURAŠKEGA OR- KESTRA IN SOLO PEVCEV DELAVSKO-KULTURNO- UMETNIŠKEGA DRUŠTVA „SLOBODA — VIS" VARAŽDIN Ptuj, 13. 5. 1978 TEKMOVANJE UČENCEV OSNOVNE ŠOLE 8. MAJ VARAŽDIN IN OSNOVNE ŠOLE TONETA ŽNIDARIČA PTUJ V POZNAVA- NJU PROMETNIH PREDPISOV Ptuj, junija 1978 POSVETOVANJE NOVINARJEV ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA IN LOKALNIH ČASOPISOV TER RADIJSKIH POSTAJ O URESNIČEVANJU VPLIVA ZDRUŽENEGA DELA NA SRED- STVA JAVNEGA INFORMIRANJA Ptuj, 18. 6. 1978 ZDRUŽENA VAJA ENOT CIVILNE ZAŠČITE SR HRVATSKE IN SR SLOVENIJE ,,BRATSTVO—ENOTNOST—SOLIDAR- NOST—PTUJ '78" Dornava, junija 1978 GOSTOVANJE KULTURNO-UMETNIŠKEGA DRUŠTVA „ILIR- CI" KRAPINA ZA BRIGADIRJE MLADINSKE DELOVNE AKCI- JE „SLOVENSKE GORICE '78" Ptuj, avgusta 1978 v Ptujskih toplicah TEKMOVANJE V PLAVANJU ZA POKAL PTUJSKIH TOPLIC '78 Ptuj, oktobra 1978 REVIJA PIHALNIH ORKESTROV SR HRVATSKE IN SR SLa VENIJE V POČASTITEV 100-LETNICE GLASBENE ŠOLE KA- ROL PAHOR PTUJ IN PIHALNEGA ORKESTRA PTUJ VII. V OBČINI SLOVENSKA BISTRICA Osankarica, 1. julija 1978 SREČANJE MLADINE IN BORCEV NOB SR HRVATSKE IN SR SLOVENIJE Kozjansko, od 6. 7. do 13. 8. 1978 SODELOVANJE DRUGE MLADINSKE DELOVNE BRIGADE SR HRVATSKE IN SR SLOVENIJE „BRATSTVO IN ENOTNOST" NA ZVEZNI MLADINSKI DELOVNI AKCIJI „KOZJANSKO '78" Osankarica, septembra 1978 SREČANJE DELAVCEV SR HRVATSKE IN SR SLOVENIJE Pragersko, septembra 1978 GOSTOVANJE FOLKLORNE SKUPINE IN TAMBURAŠKEGA ORKESTRA KULTURNO-UMETNIŠKEGA DRUŠTVA „IVAN KNEZ" KOTORIBA IZ OBČINE CAKOVEC VIII. V OBČINI VARAŽDIN Varaždin, 6. maja 1978 SREČANJE ČLANOV ZVEZE REZERVNIH VOJAŠKIH STARE- ŠIN SR SLOVENIJE IN SR HRVATSKE Varaždin. maja 1978 KONCERT OKTETA MILOŠA ZIDANŠKA MARIBOR Varaždin, 27. junija 1978 GOSTOVANJE GLASBENE ŠOLE KRAPINA V POČASTITEV DNEVA SAMOUPRAVLJAVCEV Program je sprejel Medobčinsko-medrepubliški odbor občinskih sve- tov Zveze sindikatov Hrvatske in Zveze sindikatov Slovenije občin Cakovec, Koprivnica, Krapina, Maribork Ormož, Ptuj, Slovenska Bi- strica in Varaždin na seji v Slovenski Bistrici, dne 13. aprila 1978. 6-IZ NAŠIH krajev! 26. april 1978- TEDNIK Studenice z udarniškim delom do otroškega vrtca v krajevni skupnosti Studenice je trenutno, skupno z reševanjem zagotavljanja dovoljnih količin pi- tne vode in urejanja krajevnih cest, v ospredju prizadevanje, da bi pri- dobili tudi oddelek vzgojno varstve- nega zavoda iz Slov. Bistrice. Vod- stvo krajevne skupnosti Studenice je skupno z drugimi družbeno poli- tičnimi organizacijami v ta namen sklicalo poseben posvet, ki so se ga udeležili tudi predstavniki VVZ Slov. Bistrica. v samem kraju Studenice in bliž- nji okolici se je za organizirano var- stvo predšolskih otrok že izreklo prek 40 družin. V ta namen imajo zagotovljeno tudi lokacijo za postavitev objekta. Ker pa je bil v občini Slov. Bistrica izdelan in sprejet program gradnje in obnove vzgojnovarstvenih oddelkov, že mnogo prej kot pa so o tem pričeli načrtovati v KS Studenice, bi po tem programu lahko z gradnjo vrt- ca pričeU komaj v letu 1981. Uspehi Studeničanov iz preteklih let, ki so izhajali predvsem iz rezul- tatov lastnih vlaganj in prostovolj- nega dela so tudi tokrat bili osnova za odločitev, da bodo z gradnjo vrt- ca pričeli mnogo prej kot bi to lah- ko, če bi čakali na sredstva iz občinskih in republiških virov. Kra- jani želijo tudi tokrat dokazati, da so pripravljeni veliko načrtovanega dela opraviti kar sami s prostovolj- nimi akcijami in z lastnimi finanč- nimi vlaganji. Dogovorili so se, da bodo v Stu- denicah gradili vrtec z dvema oddelkoma. Od tega bodo za en od- delek prispevali sredstva iz samo- prispevka, ki ga bodo v ta namen sprejeli za drugega pa nameravajo zagotoviti sredstva iz občinskih in drugih virov. ___ Vikfor Horvat Nov dom v letošnjem letu Lovska družina Ptuj v Zvezo lovskih družin Ptuj je vključenih 23 lovskih družin iz ptujske in ormoške občine. Na ob- močju ptujske občine dela 15 lov- skih družin, ostalih 8 pa v ormoški občini. Lovska družina Ptuj je pričela z delom že leta 1948, danes šteje 37 članov in 3 pripravnike. V letu 1976 so v družini začrtali akcijo za grad- njo novega lovskega doma. Stari lovski dom, ki je stal na zemljišču potrebnem za gradnjo hidrocentra- le, je bilo potrebno prestaviti ali se odločiti za gradnjo novega. Odškodnina v višini 21 milijonov dinarjev je predstavljala soliden te- melj za začetek gradnje. Novi lov- ski dom je zrastel na območju Mestnega loga pri Pinčarjevem mli- nu. Svojemu namenu ga bodo pre- dali še v letošnjem letu. Pri gradnji doma so veliko pomagali tudi lovci sami s prostovoljnim delom, poma- gale so tudi nekatere delovne orga- nizacije. Za opremo doma pa bodo potrebna sredstva prav tako zbrali člani lovske družine. Ob novem domu leži tudi staro strelišče, ki ga bodo v prihodnje s pridom uporabili za manjša lovska srečanja in urjenje lovcev v strelja- nju. v preteklem obdobju je lovska družina zabeležila vrsto uspehov. Ob 70-letnici slovenskega lovstva je lovska zveza Slovenije družino odlikovala z redom za lovske zaslu- ge II. stopnje. Priznanje je družina prejela za dobro delo na področju gojitve divjadi in za splošno dobro gospodarjenje v družini. MG, Umrl je Mihael Guček v ponedeljek se je še osebno zglasil v našem uredništvu in prinesel sestavek o dejavnosti in načrtih ptujskih upokojencev, kar smo lahko prebrah v zadnji številki Tednika, v četrtek pa so se številni znancj prijatelji in sodelavci že poslednjič poslovih od njega na pokopališču ^ Rogoznici. To je bil Mihael Guček, predsednik občmske zveze upokojencev v Ptuju, aktiven družbeni delavec skozi vse svoje življenje, dejaven zj skupno družbeno korist vse do zadnjega diha svojega življenja, ki mugj je mnogo prezgodaj pretrgala zahrbtna bolezen, prekinila njegovj snovanja, iztrgala družbi sposobnega in delavnega človeka, Mihael Guček je bil rojen 30. avgusta 1914 v Trbovljah, kjer je v rudarski družini preživljal svoje otroštvo, ki ni bilo lahko. Mati mu je že zgodaj umrla. Z očetom in mlajšimi brati in sestrami se je s težavo prebijal v takratnem sistemu, polnem socialnih krivic. Že v mladosti se jg vključil v kulturno prosvetno društvo Svoboda, ki jo je vodila KP v ilegaU, sodeloval je v dveh gladovnih stavkah in v drugih stavkah rudarjev^ ki so se borih za svoje socialne pravice. Kot revolucionarni „svobodaš' j^ vpisan tudi v zgodovinsko knjigo „Rdeči revirji". Pred tremi leti je bil časten delegat na zletu Svobod v Celju. Odraščal je v proletarski družini, zato tudi ni bila težka njegova odločitev za aktivno sodelovanje v NOB. V NOV je opravljal razne dolžnosti, sodeloval pri gradnji letahšča v Beh krajini, obiskoval oficirsko šolo pri glavnem štabu NOV za Slovenijo. Po osvoboditvi je bil kmalu demobiliziran, ker potreben je bil ptj graditvi naše družbe. Med drugim je opravljal odgovorne dolžnosti upravnika bolnišnice v Trbovljah, bolnišnice na Jesenicah, zdravstvenega doma v Trbovljah, dolga leta, vse do upokojitve pa je bil upravnik doma dr. Marijana Borštnarja v Dornavi, obenem pa aktiven družbeno-pohtični delavec na območju ptujske občine. Delaven je ostal tudi po upokojitvi. Med drugim je bil predsednik društva ptujskih upokojencev, potem predsednik občinske zveze društev upokojencev, z veliko ljubeznijo je sodeloval pri utrjevanju pevskega zbora upokojencev. Na zadnjih vohtvah je bil v KS Budina-Brstje izvoljen v splošno delegacijo in kadrovan za predsednika izvršnega odbora skupscme invahdsko-pokojninskega zavarovanja. Sredi tega dela gaje neizprosna smrt iztrgala iz nase sredine, ostal pa nam bo svetal vzgled delavn^a človeka, tovanša in prijate^a. _ pp AVTOLIČARSTVO Ignac Černezel Draženska c. 27 Ptuj Opravljam vsa avtoličarska in avtokleparska dela ter barvanje raznih kovinskih predmetov. Ob prazniku dela — 1. maju vsem delovnim ljudem iskrene čestitke! KLJUČAVNIČARSTVO ALOJZ FORSTNERIČ Cankarjeva 1, Ptuj Delovnim ljudem čestitam k dnevu OF in prazniku dela 1. maju! S svojimi kvalitetnimi storitvami se priporočam!- DELAVSKA UNIVERZA PTUJ, Osojnikova 1, Ptuj POSLOVNIM SODELAVCEM IN PRIJATELJEM, DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ČESTITAMO K OBLETNICI USTA- NOVITVE O F SLOVENSKEGA NARODA IN PRAZNIKU DELA - 7. MAJU. Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo Ptuj, Ormoška 28, TOZD VETERINARSTVO in TOZD ŽIVINOREJA Poslovnim partnerjem, strokovnim sode- lavcem, delovnim ljudem in občanom, po- sebno živinorejcem, naše iskrene čestitke ob dnevu O F slovenskega naroda in prazniku dela — 7. maju! DOBER FOTOGRAF - AKTIVEN DRUŽBENOPOLITIČNI DELAVEC Ne vem kohkolčrat sem že pre- stopil prag njegovega ateljeja na Trgu mladinskih delovnih brigad v Ptuju. Vem le, da sem že kot de- ček večkrat opazoval napis pred vhodom: FOTO ATELJE STAN- KO KOSI. .. Ni naključje, da sem tokrat pri- šel k njemu iz povsem drugih raz- logov, kot po navadi. Mojster Kosi je namreč dolga leta naš zvesti sodelavec. Za naše novinarje izde- luje fotografije, velikokrat pa tudi sam slika za Tednik. Tokrat sem prišel k njemu zaradi jubileja; 3. maja bo namreč natančno 10 let samostojpp obrii mojstra Kosija, čeprav slika že od rane mladosti in je fotografiranje njegov prvi in kot pravi tudi zadnji poklic. Počakal sem, da je vljudno po- stregel zadnjim strankam, ko pa je z mestnega zvonika odbila dvanaj- sta, si je z roko popravil lase, utrujen stopil proti vratom in za- klenil atelje. Ko sva sedla v spodnji laborato- rij, kjer je prostor za izpiranje in sušenje slik je ena njegovih po- močnic že zapustila atelje. Ostala sva sama in mojster Kosi je brž odprl svojo zakladnico spominov. Kdaj ste se pravzaprav odločili za poklic fotografa, kdaj je padla kocka? ,,Ce iskreno povem, tukaj ni bilo dosti razmišljati. Rojen sem v Lahoncih, v ormoški občini, šolo pa sem obiskoval v Runču. Se za časa stare Jugoslavije sem začel, končal pa dve leti po osvoboditvi. Doma na kmetiji nas je bilo več, zame ni bilo perspektive, zato sem se kmalu odločil, da pojdem ne- kam delat. Takrat je bil moj stric Tonek poslovodja obrtne delavnice v Ormožu. Povabil rrie je, naj pri- dem kaj pomagat in rad sem pri- volil. Skoda, da je po enem letu stric prenehal z delavnico. Takrat sem bil primoran iskati delo naprej. Tega sem kmalu dobil v Ptuju pri mojstru Langerholcu. Najdražji spomin mojstra Kosga je srečanje s tovarišem Titom na ptujskem gradu Tako sem januarja 1948 že prišel v Ptuj." Pri mojstru Langerholcu ste preživeli lep čas, kajne? ,,Da, polnih 20 let sem delal pri njem. To je bila moja najlepša živ- ljenjska doba... Tam sem končal kot vajenec, čez nekaj časa napra- vil pomočniški izpit, še prej odslu- žil vojaščino, po 15 letih pa sem opravil tudi mojstrski izpit. Za tem sem opravil tudi šolo za vodilni kader v obrti in vse potrebno, da sem začel razmišljati o samostojni obrti. Seveda to ni bilo lahko. Začelo se je pri sami tehnični opremi, ki je tudi takrat bila izredno draga. Drugi problem je bil tudi primeren prostor za lokal. Po daljšem iska- nju in s posredovanjem občine sem končno uspel dobiti prostor na Tr- gu mladinskih delovnih brigad. To je zelo primerna lokacija, čeprav v tehničnem smislu prostor sam naj- bolj ne ustreza." Pred 10 leti ste torej odprli svojo obrt, kako ste jo potem razširjali? ,,Tako, kot sem začel sam, sem tudi delal največ sam in lahko re- čem, da je bila zaradi tega tudi kvaliteta na primerni višini. To je seveda stranke zadovoljevalo, tako, da sem si kmalu pridobil ši- rok krog občanov. Seveda me je počasi začelo malo basati, zato sem zaposUl najprej eno pomožno moč. To ni zadostovalo, zaposlil sem še pomočnico. Izučil sem eno vajenko, tako, da danes delam praktično že s tremi pomočniki." Kaj pa družina? ,,Takoj, ko sem prišel od voja- kov sem razen na delavnico začel mishti tudi na družino, kajti brez tega ne bi mogel. Seveda sem dal družini prednost, zato sem tudi delavnico odprl malo pozneje. No poročil sem se leta 1958, takoj zatem sva z ženo dobila hčerko in štiri leta pozneje še sina. Potrebe so narekovale, da sem začel graditi hišo. Zanjo sem dobil lepo lokaci- jo, ki niti ni tako oddaljena od delavnice. To mi sedaj zelo koristi, ob vsakem času sem dosegljiv." In kakšna je razlika med nekoč in danes v fotografski obrti? ,,Ce se spomnim kako se je za- čelo pred vSč kot 30 leti, ko sem prvič obesil fotografski aparat okrog vratu, potem lahko rečem, da je bilo takrat zelo zanimivo. Če si se tam nekje po osvoboditvi pojavil s fotoaparatom v roki si bU — če ne pretiravam — v centru pozornosti. Vsak se je zanimal za to čudno škatlo, vsak bi se rad fotografiral. Bilo je veliko povpra- ševanje, ljudje so te iskali kot le kaj. Danes pa je to precej drugače. Ce se pojaviš na kakšni prireditvi, imajo po navadi tudi drugi foto- aparate in veliko slikajo zase. No, ta razlika med nekoč in da- nes pa je tudi v preskrbi s fotoma- terialom. Včasih ni bilo za dobiti filmov in fotopapirja, zato smo težko ustregli vsem željam strank." Kolikor vem, danes nikou ne re- čete NE, stranke nikoli ne odklo- nite. Za to je potrebna veUka žr- tev, včasih morate od doma tudi ponoči, pa ob praznikih in podob- no, kajne? „To je ravno tisto, ki otežuje našo stroko. Največkrat sem odso- ten ob nedeljah in praznikih, ko so drugi prosti in praznujejo. Tako je marsikateri vikend, ki je bil že pripravljen, odpadel, ker je pač prišel kakšen nujni primer, da sem moral fotografirati. Zaradi tega je bila družina velikokrat žrtev, ki se- veda vse to s potrpljenjem sprem- Ija. Seveda ne morem nikoh odpo- vedati. Zelo rad grem ob kate- remkoH času in kamorkoli. Včasih so to izredno tragične priložnosti — razni pogrebi, na drugi strani pa spet veseli in srečni trenutki — razne poroke, rojstne svečanosti in podobno. Tu pridem večkrat v iz- redno neposredni stik z ljudmi in zmeraj se moram prilagajati okolju, kot mi pač narekuje poklicna dolžnost." Kaj pa delo v ateljeju? ,,To delo me izredno veseli. Ko pridejo stranke z različnimi želja- mi. Vsak bi rad imel lepo fotogra- fijo. Po navadi rečejo, naredite me lepšega in jaz se trudim, da bi to uspel. Zelo redko se zgodi, da kdo ni zadovoljen s kakšno fotografi- jo. To poskušam zmeraj popraviti Stanko Kosi v svojem ateljeju na Trgu MDB — če je nezadovoljstvo seveda upravičeno." Razen dobrega mojstra fotogra- fa vas ljudje poznajo tudi kot pridnega in aktivnega družbenopo- litičnega delavca. Kakšne so vaše funkcije? ,,Te funkcije sem z veseljem sprejemal in jih tudi opravljal. Za- čelo se je, ko sem prišel v Ptuj. Že 1947 in 1948 leta sem bO član ob- činskega sindikata delavcev in vajencev pri zasebnih obrtnikih. Bil sem član plenuma občinskega sindikalnega sveta v Ptuju, nato odbornik občinske skupščine Ptuj, član terenskega odbora SZDL na terenu 1. Bil sem član sveta za finance in družbeno planiranje pri občinski skupščini, v zadnjem času opravljam funkcijo predsednika združenja samostojnih obrtnikov občine Ptuj. 2e drugo mandatno dobo sem vodja delegacije samostojnih obrtnikov in delavcev v občini Ptuj, razen tega pa oprav- ljam še nekatere manjše funkcije, kljub razmeroma težavnemu delu, ki ga opravljam." 3. maja boste dopolnili 10 let samostojne obrti. To je razmero- ma dolga doba, vsekakor pa izred- no zanimiva za fotografa? ,,Res je. Izredno zanimiva jc bila ta doba. Eno najlepših je bilo moje srečanje s tovarišem TITOM, na ptujskem gradu in srečanja z raznimi drugimi državniki. Zelo so mi bile pri srcu reportaže ob 1900 letnici mesta Ptuja. Razni sprejemi in svečanosti ob otvoritvi kakšnih novih objektov. Zal pa mi je, da nisem mogel vsega zabeležiti s svojim aparatom. Zdi se mi, da j^ Ptuj od leta 1948 zelo spremenil svojo podobo. Marsikakšen ob- jekt, ki ga danes ni več, je ostal nezabeležen in žal mi je za to." Naj na koncu še dodam, da j* mojster Kosi tudi zvest sodelavec Zavoda Radio-Tednik Ptuj. 2a nas, novinarje izdeluje foto- grafije, večkrat pa tudi sam slika za Tednik. Tohko bolj smo vesch ob njegovi 10 letnici samostojo« obrti. Čestitkam ob tem pomemb; nem jubileju se priključuje tudi naša redakcija. M. Opotf^ TEDNIK -26 aprin978 IZ NAŠIH KRAJEV-7 Podlehnik Ustanovljeno turistično društvo Po dvoletnem prizadevanju so prebivalci krajevne skupnosti Podlehnik uspeh ustanoviti svoje turistično društvo. Na ustanovnem občnem zboru so izvolih upravni in nadzorni odbor ter se pogovorih o svojem delu. Ker ima ta del Haloz dobre pogoje za razvoj turizma, bodo poskušaU utrditi sodelovanje med gostinci v družbenem in privatnem sektorju ter izboljšati ponudbo, ot)cnem pa razmišljajo o razvoju kmečkega turizma. Med nalogami, ki so si jih zastavih je tudi določitev turistične poti, ki bi vodila izletnike po haloških gričih, dolga pa bi bila okrog 7 kilometrov. Sodelovali bodo tudi pri izvedbi Ptujskega padalskega pokala in ribiškega tekmovanja novinarjev Slovenije, priredili praznovanje ob trgatvi ter s svojo skupino oračev sodelovali na tradicionalnem kurentovanju v Ptuju. Skrbeh bodo za urejeno in čisto okolje in ohranitev naravnih lepot v tem haloškem območju, v teh prizadevanjih pa se bodo povezali z lovci. Društvo oziroma člani društva bodo začetne težave poskušali prebroditi s pomočjo ostalili turističnih društev v ptujski občini in občinske turistične zveze. N.D. 9. MAJ, PRAZNIK KRAJEVNE SKUPNOSTI NIAJŠPERK Osnovna organizacija Zveze združenj borcev NOV je predlaga- la svetu krajevne skupnosti Maj- šperk, da bi odslej vsako leto praznovali 9. maja praznik te krajevne skupnosti. Delegati skupščine in vsi krajani so predlog podprli in sklenili, da bo praznovanje vsako prvo soboto v maju. Letošnje praznovanje bo posebej slovesno, saj so pripravili pester program prireditev, ki se bodo pričele v nedeljo, 30. aprila, ko se bodo pomerili člani lovske družine v streljanju na glinaste golobe, na Donački gori pa se bo- do ob tabornem ognju zbrali planinci iz Majšperka. V nedeljo zjutraj bo zbor planincev iz Majšperka, Kidričeve- ga, Poljčan, Rogaške Slati- ne in Ptuja, ki bodo pripravili tudi kulturni program. 4. maja se bodo pričela športna srečanja v malem nogometu in namiznem tenisu, ko se bodo pomerili krajani Majšper- ka in delavci Merinke iz Maribora ter Maribora-Tabor. Naslednji dan bodo pionirji osnovne šole odprli razstavo svojih izdelkov, potekalo pa bo tudi tekmovanje v šahu in streljanju z zračno puško. Zvečer bo v dvorani ,,Svobode" revija domačih pevskih zborov in ansam- blov. V soboto, 6. maja bo otvoritev ribnika RD Majšperk v Stanečki vasi, potem bo otvoritev regional- ne ceste Ptuj—Majšperk, nato pa slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti in DPO, sledil pa bo kulturni program. Ob 11. uri bo vaja enot civilne zaščite iz krajev- nih skupnosti Ptujska gora, Stoperce, Žetale in Majšperk, po zaključku vaje pa tovariško sreča- nje. Povemo naj, da so se posebej v zadnjem tednu pred prireditvami krajani Majšperka potrudili pri urejanju okolja — ne samo da gre- do h koncu dela pri asfaltiranju ceste, urejene so že zelenice, cvetlične grede, okolica stanovanj- skih hiš in poslovnih zgradb. Po- skrbeli pa bodo tudi za tiste obča- ne, ki ne žive v samem naselju, saj bodo gramozirali precej kilome- trov krajevnih cest. Analiza predavanj Obisk dober, vendar ne povsod v ptujski občini smo pred krat- kim zaključili s predavanji o ob- rambi mest v splošni ljudski ob- rambni vojni. Predavanj, ki so bila v vseh krajevnih skupnostih, so se zraven rezervnih vojaških starešin udeležili tudi člani svetov krajevnih skupnosti, odborov za ljudsko obrambo in družbeno sa- mozaščito v KS ter na srednjih in osnovnih šolah, štabov civilne zaščite, odborov za LO in DS pri krajevnih konferencah SZDL in vodstev osnovnih organizacij ZSMS. Skupaj je bilo 35 rednih in tri izredna predavanja. Udeležba je bila dokaj različna. Najboljša je bila v krajevnih skupnostih izven mesta Ptuja, v-samem mestu pa le zadovoljiva. Na predavanjih smo zlasti pogrešali predstavnike mla- dih. Člani sekretariata OK ZRVS Ptuj so na zadnji seji menili, da bodo o udeležbi oziroma neude- ležbi morale spregovoriti tudi kra- jevne organizacije. Prav tako so bile težave z dostavo obvestil, zlasti v bolj odročnih krajih obči- ne. Zato bodo temu v prihodnje posvetili več pozornosti. Predava- nje o obrambi mest je bilo v okvi- ru prvega dela programa. V dru- gem delu pa bodo na vrsti preda- vanja o vojni, mobilizaciji in ob- rambi mesta. Lk. GNOJILNI POSKUS V HALOZAH Uporaba mineralnih gnojil na manjrazvitem območju ptujske občine, zlasti v Halozah na hribo- vitem predelu z nadmorsko višino 500 do 600 metrov, je bila doslej minimalna, le okrog 50 kilogra- mov na hektar letno, več kot polo- vica parcel pa dosedaj sploh ni bila gnojena. Strokovnjaki tovarne du- šika iz Ruš, obrata za kooperacijo KK Ptuj in Obdravskega zavoda za veterinarstvo in živinorejo so se dogovorili za gnojilni poskus, demonstracijski, z gnojilom NPK 12-12-12 v skupni količini 11 tisoč kilogramov. Gnojila so dodelili trem kmetijam v Stopercah, Zgor- nji Sveči in Preši. S popolnim gnojenjem kmetijs- kih obdelovalnih površin na ome- njenih kmetijah, ki ležijo v raz- ličnih proizvodnih okoliših, želijo prikazati smotrno uporabo mine- ralnih gnojil in tako celotnemu ob- močju prikazati možnost, oziroma pogoje, kako povečati hektarske pridelke. Gnojenje so izvedli v za- četku aprila v obliki demonstra- cijskih poskusov. Na vseh kmetijs- kih površinah so določili gnojene in negnojene pasove, na katerih bodo s posebnimi tablami prikazali vrsto in količino gnojila. Da bi se čimprej realno približali rentabil- nejšemu gnojenju, so na vseh gnojenih parcelah (ločeno za njive, travnike in pašnike) vzeli vzorce za V hribovitih predelih Haloz je rao- tika še vedno nepogrešljivo polje- deljsko orodje foto: zk popolno analizo tal in jih odposlali Kmetijskemu zavodu v Mariboru. Pri izbiri navedenih kmetij jih je vodila trditev kmetijskih proizva- jalcev o nesmotrnem in nerentabil- nem gnojenju v hribovitih predelih zaradi erozije in vpliva pom.anjka- nja vlage. l.k. Vozišče na mostu v Ptuju je potrebno temeljitega popravila Foto: M. Ozmec Sanacijska dela na mostu čez Dravo v Ptuju že v prihodnjem mesecu bodo delavci Gradbeno industrijskega podjetja Gradiš — temeljna orga- nizacija Maribor pričeli z obno- vitvenimi deli na mostu čez Dravo v Ptuju. Most je potrebno us- trezno obnoviti zaradi tega, ker je na njem tekom uporabe prišlo do velikih poškodb na sami kon- strukciji in njegovem celotnem zgornjem ustroju. Obsežnost del narekuje, da se le-ta izvajajo v dveh etapah. Dela prve etape bodo trajala okrog 2 meseca. V tem času bo možen promet le v eni smeri. To pove, da bo nastal občuten prometni vozel, ki ga bomo lahko reševali le z veliko strpnostjo vseh udeležencev prometa. Pomeni, da bomo v manjši meri kot doslej uporabljali lastne avtomobile. V času obnovitvenih del bo okrepljen javni prevoz. Tranzitni promet pa bo potrebno že na magistralni cesti ustrezno usmeriti. Že pri izvajanju del druge etape bo ponovno vzpos- tavljen normalen prometni režim, vendar z določenimi hitrostnimi omejitvami. Za obnovitvena dela se je bilo potrebno odločiti tudi zaradi same narave dela, kljub prihajajoči turistični sezoni, ker zahtevajo us- trezne vremenske pogoje. Čeprav je obnovitev mostu dobrodošla, bo prometni vozel v Ptuju, še vedno ostal. Čez most vodi namreč ves lokalni in trans- portni promet. Zato bomo morali že v pripravah na izdelavo progra- ma za obdobje 1981 — 1985 inten- zivno razmišljati o gradnji novega mostu in obvoznic. MG Modernizacija ceste Leskovec-Okič Makadamsko cestišče razširjajo in utrjujejo, da bodo lahko položili prvo plast asfalta Foto: M. Ozmec Zaradi prometne zagate, ki je nastala v zvezi z borlskim mostom, je bilo potrebno nemudoma pri- stopiti k modernizaciji ceste Leskovec-Okič. Dela izvajajo de- lavci cestnega podjetja Maribor — temeljna organizacija vzdrževanje Ptuj. Gre za modernizacijo ceste v dolžini 2 km in širini 4 m. Vred- nost del je ocenjena na 5,3 milijo- ne dinarjev. Ob tem se postavlja zahteva ptujske občine, da se ce- lotna pot Cirkulane—Leskovec v približni dolžini 5 km, ojača z dru- go plastjo asfalta. Dela na mo- dernizaciji ceste bodo predvidoma zaključena v prvi polovici meseca maja. Do zastoja del je prišlo zaradi slabega vremena in sana- cijskih del na mostu v Vidmu. MG - PROIZVAJAMO LAHKO HIŠNO OBUTEV Ob prazniku dela — 1. maju in prazniku KS Majšperk naše iskrene čestitke! Iskreno čestitamo vsem delovnim ljudem in svojim potrošnikom za PRAZNIK DELA - 1. MAJ in istočasno /(rajanom KS Majšperl< za njihov praznil tej krajevni skupnosti in s to aktivnostjo nadaljujejo tudi po občnem d)aru pod novim vodstvom. Pred nedavnim so opravih turo na Stol, skup^ s taborniškim odredom ,,Boris Kidrič" pa nameravajo v kratkem oiganizirati množično TRIM kolearjenje. S tem se žeUjo kar najbo^" vkjgučiti v akcijo doslednega izvajanja svojega programa, ki so ga sprejdi na občnem zboru. Kmalu bo uresničena tudi njihova težnja po lastnem kotičku, ki si g3 bodo uredih sami kar bo brez dvoma vplwaIo na še boljše delo. Tesna povezanost med planinci in taborniki je njihova skupna lialoga in pogoj za uspešno delo pri uresničevai^u skupnih nalog, ki so: varovanje narave, boj za čisto in zdravo okolje, obenem pa vzgoja in utrjevaiye mladega rodu. F. Meško Pokal Aluminiju Ob praznflcu KS Kidričevo in ob obletnici smrti velikega revoluci- onarja Borisa Kidriča so potekala športna tekmovanja, ki so se ga ideležile ekipe iz KS Kidričevo. Kot ponavadi so tudi letos bila najzanimivejša tekmovanja v nogometu, ki jUi je organizkal NK Aluminij, KS Kidričevo pa je prispevala priznanje za sodelujoče ekipe. Ob finalu smo se spomnili na nekdanje ,^late čase" nogo- meta v Kidričevem saj razen nogometa in rekreacije v okviru TVD Partizana v Kidričevem ni več nobene^ športnega kolektiva. V predtekmovanju so bih doseženi naslednji rezultati Alu- minij-Apače 14:3; Kidričevo -Ktingota 1:3, Za tretje mesto: Kidričevo-Apače 5:0; za prvo mesto: Aluminij-Kungota 5:2. Aluminij je zasluženo osvojil pokal krajevne skupnosti, saj je bU za razred boljši od svojih nasprotnikov. Podobna tekmova- nja so nujno potrebna, saj se tako povezujejo klubi znotraj krajevne dcupnosti, na tekmovanjih pa je tudi precejšnje število navijačev iz Fklpa Ehiminfia je osvojila pokal KS Kidričevo, prav tako se nahaja v zanes^ivem vodstvu v občinski nogometni ligi. vse KS Kidričevo. To je za nadaljnji razvoj nogometa tudi potrebno, saj tekmovalni duh mora biti navzoč pri vsakem športu, če tega ni je tekmovanje le gola forma hiost. Besedilo in shka: Danilo Klajnšek Žgeč Vlado popravilo gospodarske opreme Strejaci 10, 62271 Moškanjci čestita k prazniku dela 1. maju vsem delovnim ljudem in se priporoča za naročila! Jutri V Ptuju Drava-Preddvor Po zmagi nad ekipo Šmartnega so se igralke Drave uvrstile v .,super ligo". Nastopile bodo Igralke Obale, Preddvora, Velenja in Drave. Igralke Drave se bodo jutri dopoldan v Ptuju pomerile z ekipo Preddvora. Srečaivje se bo pričelo ob 10. uri dopoldan na stadi(»iu RK Drava. Prihodnjo sredo ohUB^uri Orava-Dinamo (Zagreb) Vodstvo selekcjge se je dogo- vorilo za prflateJisko srečanje z moštvom zagreb^ega Dinama Srečanje bo 3. maja s pričetkom ob 16. uri na stadionu N K Drava v Pti^u. Domačo ekipo bo v tem srečanju dcrepil Rajko Janjanin, član Dinama in kandidat za državno reprezentanco. Tako bomo v Ptuju po dolgem času ponovno^ lahko gledali nastop enega naših naj"boljsihklubov prve zvezne lise. lic. Občinsko prvenstvtf v krosu Spomladanski kros za občinsko prvenstvo, ki so ga pretekli petek v Gorišnici pripravili ZTKO Ptuj, osnovna šola Franc Belšak-in TVD Partizan, je uspel, saj je na startu zbralo okrog 600 tekmovalcev. Največ je bilo seveda ^ mladih, pogrešali jia smo .starejše, torej aane in članice. Članic ni bilo. Tekmovanje je proti koncu zmotil dež in nepoklicano ohladil razgrete tekmovalce. Proga je bila Start mladink na krosu v Gorišnici Foto: M. Ozmec Skoraj 700 udeležencev dobro pripravljena. Rezultati: MLaiše pionirke: 1. Marica Hamersak (OŠ F. Osojnik). 2. Dragica Perger (OŠ Podlehnik), .3. Mateja Fnc (OS Gorišnica),. Ekipno so zmagale tekmovalke OS Franc Osojnik. Nastopilo jih je 122. . Mlajši pipnirji: 1. Oliver Sirec (pŠ T. Žnidarič), 2. Marjan Zunko (OŠ^ Hajdina), 3. Dušan Mihelič (OŠ Graiena). Ekiona zamga za OŠ Tone Žnidarič. Nastopilo je 118 tekmovalcev. Starejše pionirke: 1. Marija Tili (OŠ F. Osojnik), 2. Irena Lovrec (OŠ T. Znidaric), 3. Majda Belšak (OŠ Cirkulaiie). Ekipno prvo mesto za OŠ Tone Žnidarič. Nastopilo je 100 tekmovalk. Starejši pionirji: 1. Slavko Kolednik (OŠ Cirkulane), 2. Janko Čeh, 3. Janko Repic (oba OŠ F. Osojnik). Ekipno: OS Franc Osojnik. Nastopilo je 117 tekmovalcev. Mladinke: 1. Jožica Repič, 2. Marjana Radanovič, 3. Darinka Hamersak (vse Gimnazija Dušana Kvedra). Ekipno je prva gimnazija. Tekmovalo je 31 mladink iz gimnazije in SCGU. Mladinci: 1. Žarko Markovič (gimn|izija), 2. Stanko Bratuša (SCKS), 3. Stanko Podvršek (SCKŠ). Ekipna zmaga za SCKS Veljko Vlahovič. Nastopilo je 43 tekmovalcev. Člani: 1. Slavko Lebar (Partizan Gorišnica), 2. Mirko Čukovič (garnizon I), 3. Franc Zupanič (Partizan Hajdina). Ekipno je zmagala prva ekipa garnizona Dušana Kvedra. Nastopilo je 20 tekmovalcev. 1. kotar SNL - člani: Drava-Mercatbr2:3 (0:3) Grobe napake domače obrambe Igrlaci Drave so izgubih na domačem terenu že v prvem delu, ko so gostje kar trikrat zadeh v črno. Prvi zadetek je že v 9. minuti po grobi napaki domačega branilca dosegel Poljanšek. Na 2:0 za Mercator je v 23. minuti z lepim strelom povišal Vrhove. Velika napaka domače obrambe je botrovala tretjemu zadetku, ki ga je v 34. minuti ponovno dosegel Poljanšek. Igralci Mercatorja, ki so se odlikovali s hitro in kombinatorno igro, so si ustvarih še nekaj priložnosti Domače je zmedel prvi zadetek, nato s uredili vrste in večkrat nevarno ugrozUi gostujočega vratarja, vendar zadet- ka tudi iz n£yidealnejših prilož- nosti niso dosegli. V drugem delu je bila igra enakovredna, domači so se trudili. vendar so imeh to nedeljo »pretežke noge". Kljub temu so proti koncu srečanja znižah rezultat. V 79. minuti je znižal Bek, drugi zadetek za domače pa je tri minute pred koncem dosegel Mesaric. Okrog 200 gledalcev tokrat m bilo zadovolj- nih s prikazano igro domačih, saj jim je malo uspevalo. (k)stje so ugajah kot ekipa z odUčnimi posamezniki, pri domačih pa so izstopali Trlep, Bek, Verdenik in vratar Simonič. Sodniška trojka na čelu z glavnim sodnikom Sitarjem iz Velenja je nalogo dabro opravila. V predtekmi so igralci mladin- ske selekcije izgubili z vrstniki Nafte iz Lendave z 0:1. 1. kotar V PTUJU SO NASTOPILI NAJBOLJŠ SLOVENSKI SAHISTI ŠAH V okviru proslav ob prvomaj- skih praznikih je bilo od 21. do 23. aprila v Ptuju 21. finalno repubU- ško tekmovanje za pokal maršala Tita v šahu, ki ga je pod pokroviteljstvom Trgovskega podjetja ,,Izbira" Ptuj organizira- lo Šahovsko društvo ,,Izbira" Ptuj. Po uvodnem nagovoru pred- sednika skupščine dr. Cveta Dopliharja, predsednika Šahovskega društva ,,Izbira" Ptuj ing. Milana Kneževiča in pred- sednika Šahovske zveze Slovenije Ljubana Jakšeta je 16 najboljših slovenskih šahovskih ekip pričelo s tridnevnim tekmovanjem, ki so se ga udeležili skoraj vsi najboljši slovenski šahisti. Za posamezne ekipe so nastopili velemojster Planine, mednarodni mojstri Bar- le, Musil in Puc, mojstri Jelen, Osterman, Bajec in Cuderman ter 29 mojstrskih kandidatov in 27 prvokategornikov. Posamezne ekipe so dosegle naslednje rezultate: ,,Iskra" Ljubljana 14 točk, Domžale, 2SK Maribor in Novo mesto 13 točk, Lesce 12 točk, ,,Izbira" Ptuj 11,5 točk, Kranj 11 točk, ,,Svoboda" Stožice, ,, Rudar", Trbovlje in ,,Gorenje" Velenje 10 točk, Koper in Dravograd 8 točk, ,,Radenska" Murska Sobota 7,5 točk, Kidričevo 7 točk, Postojna 6,5 in Radovljica 5,5 točk. Na zvezno tekmovanje sta se uvrstili moštvi ,,Iskre" iz Ljubljane in Domžal. V tako močni konkurenci so ptujski šahisti, ki so nastopili v postavi Polajžer, Podkrajšek, Bohak in Majcenovič, zasedli zelo dobro šesto mesto. Posamezni domaČi igralci so dosegli naslednje rezuhate: Bohak 3,5 točk, Polajžer 3 točke, Podkrajšek in Majcenovič 2,5 točke. Solidno se je uvrstila tu- di kombinirana ekipa Kidričevega, ki je bila sestavljena neposredno pred začetkom tekmovanja, ker šahisti ,,Kovinarja" iz Maribora neupravičeno niso nastopili. Tekmovanje, ki je bilo po mne- nju navzočih vzorno organizirano, so sodili domači šahovski sodniki Seruga, Zupančič in Dajnko. -bj- Republiška liga v namiznem tenisu v petek, 21. in soboto 22. aprila seje nadaljevalo tekmovanje v ženski in moški republiški namiznoteniški ligi. Ženska ekipa NT K Petovia je gostovala v Novi Gorici v postavi Urška Mainik, Tamara Kampuš in Snežana Udovič. K^ub oslabljeni ekipi deLleta dosegla dve prepričljivi zmagi in sicer so premagale Gorico s 6:0 in / Kopru selekcijo Obale s 6:1. Moška ekipa NTK Petovie pa ie bila domačin v teh srečaiyin. V petek popoldan je gostovala vodeča ekipa republiške lige Sobota v postavi: Kovač, Horvat, Veren, ki so vsi trije člani državne mladinske reprezentance. Zmagala je Sobota s 5:1. Srečanje pa je bilo mnogo bolj enakovredno kot kaže rezultat. Edino, zmago za domačine je dosegel Somen proti Verenu. V soboto dopoldan je gostovala selekcija Gorenjske. Zmagala je gladko Petovia s 5:0. Popoldne pa so prišli v goste še favorizirani igralci Ilirije iz Ljubljane v postavi: Bukvič, Sercer in Svilan, ki so pričakovali v dvoboju s Petovio lahko zmago. Verjetneje Prav to vzpodbudilo igralce etovie, da so zaigrali še posebno borbeno in so zmagali s 5:3, kar je n^večje presenečei^e tega kola. Vse t* me je Petovia igrala v Eostavi: Samojlenko, Maras in 8men. Pripominjamo pa, da nas je pri moški ekipi bolj kot dobri rezultati razveselila zares dobra in borbena igra celotne ekipe ter velik napredek Samojlenka Za takšen napredek moške dcipe pa je nedvomno zaslužen tudi mlad trener moške ekipe Ivo Sklizovič. Stanko Toplak Pred začetkom tekmovanja, govori dr. Cvetko DopHhar^ levo Miian Kneževič, predsednik ŠD Izbira Ptuj Foto: M. Ozmec 14 - ZA RAZVEDRILO 26.aprin978- TEDMIK TEDNIK -26. april 1978 OGLASI IN OBJAVE-15 TV spored TV LJUBLJANA ČETRTEK, 27. APRIL: 10.00 Festival kunrček: Naša pesem; 10.15 Taborniki; 10.45 Richard Pearse; 11.40 Glasbena oddaja; . . . Poročila; 16.15 Profesor Baltazar risanka; 16.25 Tehtnica za natančno tehtanje - Beograd; 16.55 Mozaik; 17.00 Ko je bUo nebo črno nad Beogradom - dokumontar. film; 17.20 Poročila; 17.25 Naša pesem 78; 17.55 General Ibro - dokumen- tarna oddaja; 18.25 Čez tri gore ... oktet Gallus; 18.55 Baza 20 - dokumentarni film; 19.10 Risanka; 19.25 Prvi trije; 19.30 IV dnevnik; 20.00 Dokumentarna oddaja; - Boris Kidrič; 20.50 TV drama; 21.55 TV dnevnik; 22.10 Poročilo s kongresov ZK Make- donce m Vojvodine. PETEK, 28. PARIL: 9.55 ProsLiva v Šoštanju; 15.00 TV v šoh: Makedonščina, Ruščma, Od petka do petka, Planine; 17.10 Poročila; 17.15 Policder H 3; 17.20 Ostržek; 17.45 TV obzornik; 17.55 Domači ansambli; 18.35 Mozaik; 18.40 Človekovo telo; 19.15 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Propagandna oddaja; 20.00 Zabav- no glasbena oddaja; 21.55 TV dnevnik; 22.05 Boks Par- lov:Green; pribl. 23.05 Poročilo s kongresa ZK Vojvodine. SOBOTA, 29. APRIL: 8.00 Poročila; 8.05 Profesor Baltazar; 8.15 S. Makarovič: Kosivirja na leteči žhci; 8.30 Sedem stopnic do glasbe; 8.45 Tehtnica za natančno tehtanje; ai5 Mali svet; 9.45 Po sledeh napredka; 10.45 Dokumentarna oddaja; . . .G. Durieu.\: Paul Gauguin — nadaljevanka; 15.40 Poročila; 15.50 Nogomet Buduč- nost:Sloboda; 17.40 Orh zgodaj letijo; 19.15 Risanka; 19.15 Cikcak; 19.25 Prvi trije; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Propagandna oddaja; 20.00 A. Newman: Šopek z bodečo žico; 21.00 TV žehtnik; 21.35 Propagandna oddaja; 21.40 TV dnevnik; 21.55 625; 22.10 Beograjska pomlad; 23.20 Poro- čUa NEDELJA, 30. APRIL: 9.00 Poročila; 9.05 Za dobro jutro: Naša pesem 78; 9.35 625; 9.50 Rubežniki - nadaljevanka - Sarajevo; 10.40 J. Švarc; Zmaj; 11.10 Čarobna žoga; 11.25 Mozaik; 11.30 Kmetijska oddaja; 12.30 Poročila; 14.50 Britanska enciklopedija; 15.25 TV žehtnik; 16.00 Poročila; 16.05 Meja - film; 17,45 Košarkarski finale za jugoslovanski pokal; 19.15 Ri- sanka; 19.20 Cikcak; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Pozdrav v prazniku; 20.45 D. Jovanovič: Konec tedna; 21.40 Bai - TV Titograd; 22.10 TV dnevnik; 22.25 Okrogh svet; 22.40 Športni pregled; 23.25 Poročila. PONEDELJEK, l.MAJ: 9.00 Budnica; 9.30 Vrtec na obisku: Po lovčevih stopinjah; 9.45 J. Švarc: Zmaj; 10.25 Folklorne skupine Srbije, Kosova in Vojvodine; 10.55 Primer asfaltne beze; 11.25 Poročila; 15.25 Čudoviti svet bratov Grhnm, film; 17.30 Britanska enciklopedija - serija; 17.55 Mozaik; 18.00 Poročila; 18.05 Partizanska balada - glasbena oddaja; 18.45 Mladi za mlade; 19.15 Risanka; 19.20 Cikcak; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Prvi trije; 20.05 T. Čufar: Polom - drama; 21.10 Kulturne diagonale; 21.50 TV dnevnik; TOREK, 2. MAJ: 9.50 Poročila; 9.55 J. Švarc: Zmaj; 10.30 Glasbena oddaja; 11.00 Praznični koncert narodne glasbe iz Cačka; 15.05 Izpod Učke gore, fihn; 16.10 Poročila; 16.15 Pred svetovnim prvenstvom v boksu; 17.45 Mozaik, 17.50 ..Bukvar Prvoborec", dokumen- tarni film; 18.00 Pisani svet: Krila; 18.35 Jugoslovanska trimska televizija; 19.10 Barvna risanka; 19.20 Cikcak; 19.30 TV dnevnik; 19.25 Prvi trije; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Sreča na vrvici - film; 21.35 Mojster plesa; 22.20 TV dnevnik. l SREDA, 3. MAJ: 8.35 T V v šoh: Dnevnik 10, Naftne poti. Zahodna Makedonija; 10.00 TV v šoli: Kocka, kocka, Risanka, Boj za obstanek; 17.15 Poročila; 17.20 Otroška oddaja; 17.35 Popotovanje v deželo lutk; 17.55 Obzornik; 18.05 Reportaža; 18.35 Mozaik; 18.40 Reportaža; 19.10 Risanka; 19.15 Cikcak; 19.25 Prvi trije; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Barvni film tedna: Ujetnik druge avenije; 21.50 TV dnevnik; 22.05 Nogometni finale za pokal pokalnih prvakov iz Pariza; 23.30 Poročila. ČETRTEK, 4. MAJ: 9.00 TV v šoli: Rimska kultura. Dolina Volge, Pravljica TV Zagreb; 10.00 TV v šoli: Francoščma; 10.30 TV v šoh: Risanka, Fizika; 14.55 Dortmund: Rokomet Gummersbach: Želez- ničar (Niš); 17.15 PoročUa; 17.20 Lokostrelstvo, barv. film; 18.15 Obzornik; 18.25 Mozaik; 18.30 Profesor Baltazar risanka; 18.40 Tehtnica za natančno tehtanje; 19.10 Risanka; 19.25 Prvi trije; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Propagandna oddaja; 20.00 Ko se korenin zavemo; 20.50 Obleka, to sem jaz, TV Novi Sad; 21.20 Na zvezi; 21.50 TV dnevnik. PETEK, 5. MAJ: 9.00 TV v šoh: Ruščina, Od petka do petka, Živa bitja - Zagreb; 10.00 TV v šoli: Angleščina, Risanka, Zgodovina; 15.30 Svetovno hokejsko prvenst- vo med CSSR:Kanada; 17.10 R)ročila; 17.15 Polieder H 3 - TV Zagreb; 17.30 Ostržek - barvni fUm; 17.55 Obzornik; 18.05 Ročk koncert: James Gande, Pure Prairie League; 18.35 Mozaik; 18.40 Človekovo telo - izobraževalna serija; 19.10 Risan- ka; 19.25 Prvi trije; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Kar bo, pa bo; 21.05 Razgledi: Institut „Jožef Štefan"; 21.40 TV dnevnik; 21.55 P. Graves: Jaz, Klavdij; 22.45 Poročila. SOBOTA, 6. MAJ: 8.00 PoročUa; 8.05 Profesor Baltazar - risanka; 8.15 Otroška oddaja; 8.30 Vrtec na obisku - Po lovčenih stopinjah, 8.45 Tehtnica za natančno tehtanje; 9.15 Pisani svet: Krila; 9.50 Da bomo laže odločali; 10.05 Dokumenatarna oddaja; ... G. Durieux: Paul Gauguin; . . . Jugoslovanska trimska televizija; 13.50 Poročila; 13,55 Svetovno prvenstvo v boksu; 14.50 Wembley: Nogo- metni finale za angleški pokal; 16.50 Svetovno prvenstvo v boksu; 17.10 Nogomet Rijeka:Di- namo; 19.00 Glasbena oddaja; 19.15 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Prvi trije; 20.05 A. Nevvman: Šopek z bodečo žico; 21.00 Ubijalci - celovečerni film; 21.40 TV dnevnik; 22.00 625 Dežurstvo prehrambenih trgovin SOBOTA, 29. APRILA 1978: prodajalna NAMA, Mercator Panonija Ptuj SOBOTA, 6. MAJA 1978: prodajalna PANORAMA, Izbira Ptuj SOBOTA, 13. MAJA 1978: prodajalna POTROŠNIK, Izbira Ptuj RADIO PTUJ PETEK, 28. aprila: 16.00 Poročila in obvestila, 16.15 Zabavna glasba, vmes EPP, 16.30 Radijska univerza, 16.40 Pojo Primorski pevski zbori, 17.00 Novice, 17.05 Mladi danes v Juršincih in Destrniku, 17.35 Igramo za razvedrilo. SOBOTA, 29. aorila: 16.00 Poročila in obvestila^ 16.15 Zabavna glasba, vmes EPP, 16 30 Reklamna reportaža, 17.00 Čestitke delovnih kolektivov za praznik dela. NEDELJA, 30. aprila: 11.00 Tedenski pregled dogajanj in obvestila, 11.20 Zabavna glasl)a, vmes EPP, 11.30 Pred prosLivo praznika dela, 11.40 Narečne popevke Vesele jeseni, 12.00 Čestitke poslušalcev 1. deL 13.00 Kmetij>ica oddaja, 13.15 Čestitke poslušalcev II. del. PONEDELJEK, 1. maja:_ 11.00 Reportaža iz osrednje občinske proslave praznika dela, 11.30 Čestitke družbenopolitičnih organizacg in delovnih kolektivov za praznik dela. lORI.K in SRl' DA, 2. m 3. ma^a - ne bo oddaje. ČETRIEK, 4. m:na: 16.00 Poročila in obvestila, 16.15 Zabavna glasba, vmes EPP, 16.30 1'ionirji zdravo v OS Trnovska vas II. del, 16.45 Pesmi iz Argentine, 17.00 Novice, 17.05 Kulturna panorama - likovni amaterji Ptuja, 17.20 Jugosl. solisti zabav, glasbe: IvoMojzer, 17.35 Delo lovske družine Ptuj, 1 7.50 Vedri ritmL PETEK, 5. ma^a: 16.(X) Poročila in obvestila, 16.15 Zabavna glasba, vmes EPP, 16.30 Iz naših krajevnih skupnosti, K6.40 Zborovska glasba - pojo deteti, 17.00 Novice, 17.05 Mladi pred sprejemom zvezne štafete, 17.35 Igramo za mzvedrilo. SOBOT.A, 6. maja: 16.00 Poročila in obvestih, 16.15 Zabavna glasba, vmes EPP, 16.30 V soboto popoldne (zabavna in popularna glasba, magnetofonski zjpisi, nasveti, gost oddaje. . .) NEDEIJA, 7. maja: 11.00 Tedenski pregled dogajanj in obvestila, 11.20 Zabavna gla.sba, vmes EPP, 11.30 Praznik Ptuja, 21.40 Iz vasi v vas - Juršinci 111. del, 12.30 Čestitke poslušalcev, 13.00 Kmetgska oddaja, 13.15 Čestitke poslušalcev II. del. PONEDELJEK, 8. maja: 16.00 Poročila in obvestila, 16.15 Zabavna glasba, vmes EPP, 16.30 Šport in društva, 16.45 Zabaval vas bo ansambel dL Feelgood, 17.00 Novice in EPP, 17.10 Iz stare diskoteke, 17.30 Iz ptujskih krajevnih skupnosti, 17.40 Iz del Jochana Straussa. TOREK, 9. maja: 16.00 Poročila in obvestila, 16.15 Zabavna glasba, vmes EPP, 16.30 Naš komentar ob dnevu zmage. 16.35 Viže Ptujsk^a festivala, 17.00 Novice in EPP, 17.10 Delavec v kolektivu TVI Majšperk, 17.20 Poje vam Robert Young, 17.35 Predstavljamo vam Herberta Soreca, 17.45 Plesni orkester RTV Ljubljana. SREDA, 10. maja: 8.10 Dobro jutro in poročila, 8.15 Pogovori v živo, 8.30 Obvestila in EPP, 8.45 Cicibani, dober dan, 8.58 Povzetdc in odpoved oddaje. V ostalem času prenašamo prvi radijski program RTV Ljubljana. OBVESTILO Letos 22. aprila je poteklo sto let od rojstva ZOFKE KVEDROVE, ene prvih slovenskih pisateljic. V spomin na to prvo zavestno in emanciphano žensko-pisateljico, je Ljudska in študijska knjižnica v Ptuju pripravila razstavo, ki prikazuje njeno literarno udejstvovanje, posvečeno ženski problematiki. Razstava je odprta v prostorih študijskega oddelka, vsak dan od 7. do 19, ure, ob sobotah do 12, ure, vse do 31. maja 1978. Po 4. členu odloka o izvršnem svetu skupščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 2/75) je izvršni svet SO Ptuj na 174. seji, dne 20. aprila 1978 sprejel ODREDBO O ZAČASNI UKINITVI ŽIVINSKIH SEJMOV NA JAVNEM SEJMIŠČU V PTUJU Zaradi rekonstrukcije magistralne ceste Ptuj —Ormož se začasno ukinejo živinski sejmi na javnem sejmišču v Ptuju. Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v TED- NIKU. Številka: 38-3,/78-3 Datum: 20. april 1978 Predsednik izvršnega sveta SO Ptuj Franjo Gniišek, dipl. ing. I. r. Avtoklepar ^ Kvalitetno opravljam vsa avto- Vl TAŠNER '^'^P3'^ska dela. Se priporočam! Vsem delovnim ljudem in Ob Železnici 10 občanom čestitam ob 1. maju — f>tuj prazniku dela! IZBIRA PTUJ trgovsko podjetje na veliko in malo Poslovalnica CICIBAN sporoča potrošni- kom, 6a od ponedeljka, 17. aprila 1978 dalje posluje v bivši prodajalni ZLATOROG V Zelenikovi ulici 1. V zalogi imajo bogat asortiman praktičnih otroških oblačil. Kolektiv prodajalne CICIBAN se priporoča in pričakuje vaš obisk! 'zKoga, 13. aprila 1978: Avgust Borko, Gomila 20; Anica Pevec, Kog 3; Vmko ^terman. Gomila 6; Anton ^krivač, Jastrebci 59; Marko Jokrivač, Jastrebci 59; Bolfenk ^okrivač,, Jastrebci 59; Julijana fnimen, Šalovci 15; Bolfenk Ukman, Lača vas 35; Franc yletič, Lača vas 7; Franc ^ampai, Jastrebci 5; Drago ^lec, Kog 64; Ema Domajnko, ^mila 18; Franc Borko, Gomila 5; Jelka Čurin, Lača vas 17; ^ranc Anušek, Kog 65; Ivanka '^^š. Godeninci 35; Terezija Lukman, Vodranci 41; Marija Ra[h, Jastrebci 1; Monika Vičar, Laca vas 51; Milan Orešnik, Lača vas 5; Anica Fergola, Stročja vas 17; Martin Žižek, Gomila 48; Peter Rajh, Jastrebi 1; Stanko Pokrivač, Jastrebci 40; Vlado Zabavnik, Lača vas 3; Ana Žemljic, Lača vas 18; Ema Plohi, Jastrebci 49; Antonija Lukman, Lača vas 44; Alojz Kosi, Rabadje 43; Zofija Lukman, Kog 95; Vinko Neme, Vodranci 32; Marija Čurin, Vodranci 17; Marija Stampar, Jastrebci 5- Janez Piterič, Kog 88; Alojz Stampar. Kog 55. mali oglasi ŠIVILJSKO VAJENKO sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. Modni salon Ljubljana — Vič, Jamnikar- jeva 47. Iz Ptuja do Draženc sem IZGUBILA DOKUMENTE. Naj- ditelja prosim, da jih vrne proti na- gradi, na naslov, ki je na dokumen- tih. UGODNO PRODAM dobro ohra- njeno ležišče z jogi vložkom (skoraj novo). Vespazianova 7, Ptuj. UGODNO PRODAM dvoredm pletUni stroj BROTHER - Lubej Anka, Maribor Veluščkova 1/c, tel.: 25-996. (-4) PRODAM traktorski obračalnik PAJK, puhalnik ,,tajfun" in dvo- brazdni traktorski plug. Ivan Klemenčič, Rošnja 48, Starše. DAM v najem travnik v izmeri 2,5 ha v bližini Ptuja. Naslov v upravi. UGODNO PRODAM dva vino- grada v izmeri 27 arov in 35 arov ter stanovanjsko in gospodarsko poslopje, vse obnovljeno, topli podi, elektrika, voda v neposredni bližini v Gruškovju. Ivan Vindiš, Orehova vas 12, p. Orehova vas- Slivnica. BIFE Anica Savec, Trnava 5/a, p. Gomilsko, sprejme za delo v bifeju pridno dekle. KUPIM gradbeno parcelo za obrt v Ptuju. Jože Berkovič, Orešje 80, Bizeljsko. PRODAM otroški športni avto- voziček in zibelko. Marjana Pre- dovnik, Sp. Hajdina 95. PRODAM rabljeno strešno opeko (dvozarezna kikinda). Podlože 83, p. Ptujska gora. POCENI prodam veliko nizko tro- delno starinsko omaro — trdi les. Vprašajte tel.: 79-483. PRODAM dve gradbeni parceli v Selah ob asfaltu in vodovodu. Vpra.šajte pri Mirku Murku, Tr- novci 2, Lovrenc na Dravskem polju. PRODAM dve gradbeni parceh, 4 km izven Ptuja ob asfaltni cesti. Naslov v upravi. UGODNO PRODAM harmoniko Weltmeistar 96-basno s 5 registri. Naslov v upravi. KUPIM roženice za rušt 4 in 5 me- trov dolžine, štafle za plošče ter vse ostalo kar pripada zraven, lah- ko tudi rabljeno. Naslov v upravi. PRODAM stanovanjsko hišo v Ptuju. Reševa 18 (Naselje Bratov Reš). NUJNO OBVESTILO Skupnost otroškega varstva Ptuj poziva vse občane, upravičene do denarne pomoči za opremo novorojenega otroka in otroškega dodatka za otroke iz socialno ogro- ženih kmečkih družin, da do 15. maja 1978 vložijo zahtevek za uve- ljavitev teh pravic za letošnje leto, sicer s 1. majem 1978 izgubijo pravico do navedenih ugodnosti. Navodila o pogojih in postopku za pridobitev teh pravic dobite v pisarni vaše krajevne skupnosti ah na Skupnosti otroškega varstva občine Ptuj, Raičeva 6. STROKOVNO VZDRŽEVANJE IN MONTA2A TV ANTEN — HUGO ŠNEBERGER, OR- MOŠKA 4, TELEFON 77-040. ZA NAROČILA SE PRIPORO- ČA IN ŽELI PRIJETNE PR- VOMAJSKE PR.AZNIKE. OBVESTILO KOMISIJAM ZA VPIS POSOJILA ZA CESTE Občinski štab za izvedbo javnega posojila za ceste občine Ptuj obvešča vse komisije — vpisna mesta, da bo Kreditna banka Maribor, poslovna enota Ptuj v dneh od 3. do 5. maja izdajala obveznice tretje serije vplačanih zneskov vpisanega posojila. V z.ezi s tem vas vljudno prosimo, da takoj ukrepate skladno z navodili za izvedbo vpisa in vplačevanja cestnega posojila. Občinski štab Slovenijales LIK SAVINJA TOZD LESNA INDUSTRIJA PTUJ Rogozniška c. 33 ponovno objavlja prosta dela in naloge OBRATOVODJA Pogoj: Srednja tehnična šola — lesna smer, pet do osem let delovnih izkušenj Posebni pogoj: poskusno delo 3 mesece. Prijave sprejema TOZD lesna industrija Ptuj 15 dni po objavi. Ljubljana TOZD Prodaja Prodajno skladišče Ptuj Nudimo največjo in najcenejšo izbiro raznih strojev, vseh vrst gradbenega materiala, materiala za vodovod in centralno kurjavo, keramične ploščice, razno okovje, orodje in veliko drugega. ŽIVEL 1. MAJ - PRAZNIK DELA! Odredi po poteh revolucije KIDRIČEV ODRED Zborno mesto odreda, ki je nosil ime našega velikega revolucionarja Borisa Kidriča — 25. obletnico njegove smrti smo pred kratkim slovesno proslavili tudi v Kidriče- vem, je bilo pri osnovni šoli v Vid- mu pri Ptuju. Tu so se zbrali pionirji, gasilci, pripadniki enot civilne zaščite, rezervisti in krajani iz krajevnih skupnosti Videm, Cirkulane, Zavrč, Markovci in Zetale. V Tržcu se je nato odredu priključila še skupina pionirjev iz Podlehnika, v Selah pa je odred pričakala še skupina iz KS Dolena. Kljub dvomljivemu jutranjemu vremenu se je v Kidričevem odredu zbralo prek 1500 udeležencev pohoda po poteh revolucije. Pot odreda je vodila iz Vidma, skozi Tržeč, Lancovo vas v Sela, kjer je bil krajši počitek, pot pa je odred nato nadaljeval še skozi vasi Trnovec, Apače do Kidričevega. Vzdušje je bilo na vsej poti enkrat- no, k čemur je prispevalo svoj de- Kidričev odred ob prihodu v Sela lež tudi sonce, ki je pregnalo jutra- njo oblačnost, pa tudi pesem, ki je zadonela iz mnogih grl. Posebno slavnosten videz pa so dale odredu številne jugoslovanske, slovenske. Foto: J. Bračič partijske, zastave, gasilski prapori in raznobarvne uniforme rezervi- stov, pripadnikov civilne zaščite, gasilcev in pionirjev. JB LACKOV ODRED Udeleženci pohoda Po poteh revolucije v Kidričevo, ki so sestavljali Kackov odreci, so se zbrali pred spomenikom na Slovenskem trgu v Ptuju. Že pred sedmo uro so trg napolnili učenci, dijaki, vojaki, borci, mihčniki, skratka vrvež je kazal na prijetno razpoloženje udeležencev, ki so položih venec k spomeniku narodnemu heroju Jožetu Lacku in krenih na pot proti Kidričevem. Komandanti odredov so dali raport Zoranu Poliču Foto: M. Ozmec Okrog 5000 udeležencev Kmalu so se jim pridružih tudi pohodniki iz Slovenskih goric, ki so sestavljah Osojnikovo in Krambergerjevo četo. Dolga ko- lona je krenila skupaj mimo Ptujskih tophc, Skorbe, Slovenje vasi in se ustavila v Gerečji vasi. Ko so si odpočUi in se okrepčah, so nadaljevali pot prek Kungote v Kidričevo. Pohod so spremljah vedro razpoloženje, pesem, za- stave. V vaseh, skozi katere je šla kolona, so domačini izobesih zastave in transparente z naslovi kot: „Pot revolucije je pot samoupravljanja". Lackov odred, Osojnikovo in Krambergerjevo četo so sestavljah udeleženci iz krajevnih skupnosti mesta Ptuja, Hajdine, Rogoznice, Destrnika, Trnovske vasi, Vito- marc, Juršinc, Polenšaka, Grajene, Dornave, Gorišnice, dijaki ptuj- skih srednjih šol, .učenci, vojaki, mihčniki, taborniki, planinci, lovci, gasilci, ribiči, športniki, borci, rezervni starešine, skratka bila je to dobro razpoložena kolona udeležencev vseh starosti in spolov. Številčno stanje se je ustavilo blizu številke 5000. Mnenja udeležencev o pohodu so bila enotna: enkratno, koristno in želja po naslednjih pohodih. Odred sta vodila komandant Milan Vogrinec in komisar Jože Ceh. 1. koltar MIpdina iz Rogoznice v Vinici V nedeljo, 16. aprila je ZZB organizirala svoje člane na srečanje V. Prekomorske brigade v Vinici. Ker se je pokazal vehk interes za taksne izlete tudi pri nas, smo se jim pridružili tudi mladinci iz Rogoznice. Vsi skupaj smo znova dokazali, da nam ni vseeno, kaj se dogaja okrog nas in tudi ne, kaj se je dogajalo. Zastavljeni in doseženi cilji vseh borcev so del nas. Mi smo razigrani, veseli, zavzeti, zaupljivi, tovariški mladi, mi smo sad njihovih idealov — svobode. Zavedamo se tega. Ptuj smo zapustili že zjutraj, kajti shod se je v Vinici pričel že ob 10. uri. Tam smo se lahko poleg ptujskih borcev srečah še z vsemi ostalimi, ki so prav tako krojih usodo Gospiča, Like, Vmice, Črnomlja. 16. aprila 1978 ni bilo važno ah si Štajerc ali Gorenjec, jih imaš petdeset ali šestdeset. Samo, da smo spet skupaj, takšne so bile najbrž misli slehernega, ko so v maršu prekorakali Kolpo in stopih na slovenska tla, tako kot takrat pred triintridesetimi leti. Vse je bilo enako. Isti ljudje, isti kraji, samo čas se je zopet pokazal kot vladar. Mladim borcem je nadel obraz, skrbi, bolezni morda žalosti. S seboj so imeh žene, otroke, takrat pa so bili sami. Toda nič ne de, v Vmici je bilo važno samo to, da so spet skupaj. Da ne bi prišli na srečanje povsem neuki, nas je Franc Vamberger, krajan KS Rogoznica in borec V. Prekomorske brigade seznanil z osnovnimi podatki o nastanku in delovanju .svoje brigade. ,,Naša brigada je bila zelo mlada. V poprečju smo šteh od 22-25 let. Kako tudi ne bi, ko pa nas je Hitler vzel same take, ki so bili telesno dovolj močni za topovsko hrano. Najprej smo bih namreč vojaki, prisilno mobilizirani v nemSko vojsko. Največ nas je bilo iz Štajerske in Gorenjske. S pomočjo Francozov smo tajno formirah manjšo skupino z orožjem (28), pobegnih smo iz nemške vojske v Francijo. Od tu smo odšh na Škotsko, kjer smo imeh velike težave s civilnim prebivalstvom. Bili smo v nemških vojaških uniformah in nihče nam mni verjel, da smo Jugoslovani. Tu smo se potem le preoblekh in se nekaj časa še zadržah, ker smo morah , vežbati". Z ladjo smo po dolgem času odpluh iz Lieverpola za Italijo. Na p<)stanku v Bariju so se nam pridružUi še borci iz Afrike. No končno so nas potem le zasidraU na današnjih jugoslovanskih tleh. Bili smo v Dalmaciji. To se je dogajalo v letu 1944. Naša enota je bila le začetek te velike brigade, vendar je brigada prav po njej dobila ime Prekomorska " Brigada je takoj pričela z detom. Njihov največji uspeh je bOa vsekakor Lika, kjer je bilo najmočnejše jedro ustašev. Prodirah so čez Gospič proti Kolpi. Vinica je mesto, kjer je V. Prekomorska brigada pred 33-timi leti, 17. aprila 1945 iz druge republike stopila na slovenska tla. Borili so se v sklopu IV. armade. Ko so prekoračili Kolpo tudi ni šlo brez borbe, ustaši so jim poruših most. Morali so počakati, da je bila zveza spet vzpostavljena in s tohko večjo zagnanostjo so šh na obračun s slovenskimi izdajalci in tujimi okupatorji. V Črnomlju je bil kasneje shod vseh borcev. Ne gre pa zanemariti spomina na težke borbe pri prehodu skozi Ribnico in Kočevski Rog. Njihove zasluge so pogojene tudi z zelo dobrim orožjem, ki so ga uporabljah. Vendar sami trdijo, da je poglavitni vzrok neizmerna predanost in zagnanost za tem, o čemer so sanjah že vse svoje žhrTjenje. Po razbitju bele garde pri Podgradu se je brigada razformirala. II. četa 15. udarne brigade se je razdehla kot dodatna moč oslabljenim enotam, da bi tako čimhitreje proslavili veliki maj 1945. Tov. Vamberger se je ta dan ponašal tudi z dvema medaljama, ki vsekakor pomenita največ. To sta medalji zasluge za narod in za hrabrost. V peti Prekomorski brigadi je bil komandir čete. Spominja se, da mu je v Gospiču v enem dnevu umrlo 9 borcev, 18 pa jih je bilo ranjenih. Se živeči borci te brigade se večkrat srečujejo. Sedež imajo v Celju, srečujejo pa se po raznih krajih Slovenije in Hrvatske. (Gospič, letos v Vinici, drugo leto najbrž v Mariboru). Tudi med Ptujčani je bSo nekaj borcev te brigade. To so: Jože Kralj, Karel Popošek, Franc Vamberger, spomnih pa so se tudi pokojnega tovariša Anžela. Vodja te hrabre in enotne brigade je bil Stane Makle, ki je tudi tokrat jasno povedal (bilje govornik na tem srečanju), daje pravica in dolžnost slehernega, da brani in čuva sadove mihjon sedemstotisoč žrtev in ustvarja še lepše, bolj humane, bolj človeške odnose med vsemi delovnimi ljudmi. Ubogali jih bomo. A. S. Mali Goran se v zibki kar prijetno počuti, levo mati Maijana, oče Vladimir, boter Zvonko pa podpisuje listino Foto: Lan^rholc „Civilni krst" Staršema Marjani in Vladi- miru Forbici iz Strnišča 6, se je 18. decembra 1977 rodil sin, ki so mu po želji staršev daU ime GORAN, To ime, ki bo otroka, kasneje mladeniča in moža, sprenidjalo vse življenje, so svečano potrdili na matičnem uradu v Ptuju z obredom civilnega krsta, kije bU v soboto, 22. aprila. Boter otroku je Zvonko Sajevec iz Vulireda 161, ki je podpisal izjavo o soodgovornosti za otrokovo vzgojo. Veha omeniti, daje na ptujskem matičnem uradu vse več primerov svečane podehtve imena ah obreda civilnega krsta. SAGADINOV ODRED 2e pred sedmo uro je v Stogov- cah, pod domačijo, kjer je jeseni 1944 začela delovati Lackova tehni- ka, postajalo živahno. Megleno pomladansko jutro ni zadržalo pio- nirjev, odraslih, pripadnikov civil- ne zaščite, narodne obrambe, gasil- cev in drugih krajanov iz KS Maj- šperk, Stoperce in Ptujska gora. Združeni v Sagadinovem odredu, z zastavami in prapori so pozdravljali prazničen dan. Komandant odreda Zvonko Ja- ger, je zbranim v kratkem obudil spomine na dogodke iz NOB, 3 članska delegacija je za tem odšla v Majšperk, kjer je položila venec na spomenik padlim. V koloni po šest je za tem okoli 400 udeležencev, s komandantom na čelu krenilo proti Ptujski gori, prek Podlož do Zupečje vasi, kjer je sledil kratek odmor in malica, ki jo je pripravilo gasilsko društvo Ptujska gora. Sagadinovemu odredu se je za tem priključilo še okoli 400 udele- žencev iz KS Cirkovce, Lovrenc in Kidričevo. Mladi radioamaterji radiokluba Ptuj so kmalu sporočili, da so dobili sporočilo naj odred na- daljuje s pohodom. Komisar odreda Jože Segula je postrojil odred. S pesmijo so nada- ljevali pot proti Strnišču in ob železniški progi prispeli v Kidriče- vo, kjer je že od daleč bilo videti vse svečano. — OM Okoli 800 udeležencev Sagadinovega odreda med potjo v Kidričevo. Foto: M. Ozmec ČRNA KRONIKA V tednu od 17. do vk^učno 24. aprila, so miličniki postaje milice Ptuj in njenih oddelkov posredovali v 4 prometnih nesrečah. Smrtnih žrtev tokrat ni bilo. Pri nesrečah pa so 2 osebi dobile te^e, 3 pa lažje telesne po- škodbe. Vzroke nesreč je tokrat treba pripisati utrujenosti voznika, vinjenosti in izsiljevanju prednosti kolesarja. V enem primeru je bil vzrok nesreče tudi neprevidnost otroka pri prečkanju ceste. Kljub temu, lahko zaključimo, da tudi do takšnih poškodb ne bi' prišlo, če bi vsaj vozniki uporab^ali varnostne pasove. V enem primeru ta sploh ni bil vgrajen, zato ni čudno, če prihaja do te^ih poškodb. Otrok pod avtomobil Hudd prometna nesreča se je zgodila v torek, 18. aprila ob 9.30 na cesti II. reda v Lovrencu na Dr. polju. Voznik osebnega avtomobila Stanislav Zaje iz Jurovcev 13 je pe- ljal proti Ptujski gori. V Lovrencu pred trgovino Koloniale pa je po prehodu za pešce nenadoma priletel otrok T. A. iz Apač 128. Voznik je kljub zaviranju trčil vanj in ga zbil. Pri tem je T. A. dobil hude telesne poškodbe. Utrujenost voznika v četrtek 20. aprila ob 0,2 je pri- šlo do hude prometne nesreče, ki bi se lahko končala še bolj tragično. Milan Zaje, voznik osebnega av- tomobila iz Kidričevega 23 je vozil po cesti II. reda v smeri proti Kidri- čevemu. V zgornji Hajdini je zaradi utrujenosti zapeljal v levo, najprej zadel obcestni kamen, nekaj časa vozil po travniku in trčil v električni drog. V avtomobilu ni imel vgraje- nih varnostnih pasov, zato jedobil hude telesne poškodbe, ki gotovo ne bi bile take, če bi bil voznik zavarovan s pasom. Materialna škoda na vozilu znaša okoli 25.000 dinarjev. Neprevidnost kolesarja v soboto 22. aprila ob 16.00 seje zgodila prometna nesreča na cesti II. reda na Ptujski gori. Voznica osebnega avtomobila Marija Kodrič iz Ptujske gore 18 je vozila iz smeri Majšperka proti Lovrencu. Ko je pripeljala do gostilne Sagadin na Ptujski gori je nenadoma izsilil prednost kolesar Mihael Kokolj. Pri trčenju je kolesar dobil lažje telesne poškodbe, zoper njega pa je bil odrejen tudi odvzem krvi, zara- di suma, da je bil pod vplivom al- kohola. Materialna škoda na vozilu je okoh 20.000 dinarjev. — OM Priprave na delovne akcije Kot prejšnja leta bodo tudi letos mladi ptujski brigadirji odšli na dve delovni akciji in sicer v Brkine in v Makedonijo. Za vsako delovno akcijo so potrebne priprave, še posebej pa za novince, da se kar najbolj pripravijo na življenje in delo, ki jih čaka v brigadi. Ptujčani ^so doslej imeh že delovno akcijo v Grajeni, katere se je udeležilo veliko število brigadirjev; prav tako pa so imeh brigadne konference, ki potekajo v Klubu mladih in so vedno dobro obiskane. To potrjuje tudi, da je zanimanje za delovne akcije izredno vehko. Iz srednjih šol je do zdaj prispelo 85 prijav, veliko pa jih pričakujejo tudi iz delovnih organizacij. Na naslednji brigadni konferenci bodo izvohh vodstvo obeh brigad, nakar se bosta brigari pričeh ločeno pripravljati na (felovne akcije v Brkinih in v Makedoniji. Pred tema akcijama pa se bodo udeležili lokalnih delovnih akcij, v krajih, kjer bo potrebno kaj storiti in bo primanjkovalo delovne sile. Danilo Klajnšek ^ vreme do nedelje, 14. maja 1978 Zadnji krajec bo v soboto, 29. aprila ob 22.02, mlaj pa v nede- ljo, 7. maja. Napoved: V petek, 28. aprila bo še delno spremenljivo vreme. V soboto in v nedeljo, 29. in 30 aprila bo spremenljivo in vetrov- no, pihali bodo jugozapadni ve- trovi. Od prvega maja naprej bo sončno. Dnevne temperature zraka se bodo hitro dvignile tudi do 25 stopinj Celzija. 1. maja vzhaja sonce ob 4.49, zahaja pa ob 19.19, tako bo dan prvega maja dolg 14 ur in 20 minut. Alojz Cestnik^ Bralcem TEDNIKA in poslušalcem Radia Ptuj prisrone čestitke ob prazniku Osvobodilne fronte in Prvem maju — mednarodnem prazniku deia. Vsem želimo prijetno praznovanje! Bralce obveščamo, da bo naslednja številka TEDNIKA izšla v četrtek, 11. maja Uredništvo in uprava RADIO-TEDNIK PTUJ osebna hroniha RODILE SO: Terezija Kotar, Središče ob Dravi, Bercetova 18 — Andreja; Štefanija Ropič, Potrčeva 50/a - dečka; Jožefa Sehnšek, Lancova vas 33 - dečka; Marija Krambereger, Novinci 42 - Alenko; Danica Gajzer, Ziherlova ploščad 7 - Anjo; Milica Cigler, Poštna 1, Ormož - deklico; Ljudmila Hebar, Ključarovci 22 - Lidijo; Ana Krajnc, Hrastovec 135 - dečka; Marija Pihler, Pacinje 14 - dečka. POROKE: Pranj o Skurjeni, Ločič 17 in Aleta Toplak, Orešje, Cesta kurirjev NOV 15; Makstmiljan Rotar, Jurjevski dol 6/a tn Ana Kozel, Sedlašek 102/a; Branko 2Ladravec, Ormoška 26 in Dragica Seruga, Spuhlja 34; Zdenko Skaza, Prešernova 35 in Marija Topolovec, Pobrežje 29; Marjan Drevenšek, Gerečja vas 40 in Jelka Murko, Vespazianova 4; Janez Arnuš, Novinci 19 in Marija Stramič, Novinci 19; MUan Cafuta, Miklavž, Ruprova 5 in Jožefa Teskač, Zg. Gruškovje 33; Franc Dražkovič, Starošmce 34 in Marija Mohorko, Sestrže 63/a; Ivan Širovnik, Rogoznica 25, VoUčina in Frančiška Vindiš, Rogoznica 25; Stjepan Pernek, Žetale 109 in Marija Lončarič, Žetale 109. UMRLI SO: Alojz Kampl, Zagrebška 28, roj. 1903, umrl 15. aprUa 1978; Anton Jurančič, Muretinci 45, roj. 1904, umrl 14. aprila 1978; Jožef Gaube, Kidričevo 39, roj. 1904, umrl 17. aj^rila 1978; Marija Luk man, Središče ob Dravi, Slovenska cesta 31, roj. 1893, nnrla 17. aprila 1978; Oton Mlakar, Ciril-Metodov dr. 7, roj. 1933, umrl 19. aprila 1978; Alojz Vogrinc, Cermožiše 39, roj. 1926, umrl 20. aprila 1978; Cecihja Dohnšek, Osluševci 11, roj. 1920, umrla 22. aprila 1978; Mihael Guček, Strafelova 2, roj. 1914, umrl 18. aprila 1978. TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO-TED- MIK 62250 Ptuj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški odbor, glavni urednik MIHAEL GOBEC, odgovorni urednik FRANC FIDERŠEK. Uredništvo in uprava Radio-Tednika telefon (062) 77-079 in 77-226. Celoletna naročnina znaša 150 dinarjev, za tujino 250 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-601-10649. Tiska ČGP Mariborski tisk. Na Dodlagi ^akona o obdavčevanju aroizvodov in storitev v prometu jpada TEDNIK med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.