Štev. 51. V Mariboru 18. decembra 1879. Tečaj XIII.
Izhaja vsak četrtek
in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za eelo leto 3 gld. kr. „ pol leta I „ 60 „ „ četrt leta - „ 80 „ Naročnina se pošilja opravnlštvu v dijaškem semenišču (Knaken-seminar.) Deležniki tisk. društva dobivajo list brez posebne naročnine
List ljudstvu v poduk.
Potimmt list«
prodaja knjljar Novak
na velikem trgn po 5 kr. — Rokopl«
se ne vračajo, uopla-čaui listi se ne spro-jeuisjo.
Za oznanila se plačnjo
od navadne vrstic«. Se se natisne enkrat 8 kr. dvakrat . . 12 „ trikrat . . . 16 .,
Vabilo na narocbo.
Ob bližajočem se koncu leta uljudno vabimo vse dosedanje naročnike ,,Slov. Gospodarja", da se zopet naročijo za leto 1880 ter nam še skušajo novih naročnikov pridobiti. Kdor ima s čim in hoče naše podvzetje podpirati z majhnim darom, naj pristopi med deležnike tiskovnega društva, da se nadomestijo tisti udje, ktere nam je smrt pobrala; dosedanje deležnike pa prosimo, da nam še naprej zvesti ostanejo in tako mogoče storijo nadalejŠnje prilaganje „Cerkvene priloge".
Deležnina znaša za celo leto <5 jI.
Naročnina za celo leto 3 jI.
„ pol leta M JI. OO kr. „ četrt leta — SO kr.
Naročnina se nam naj blagovoljno po poštnih nakaznicah še ta mesec pošlje, da vemo, koliko naj prve številke tiskati damo. Napisi se naj napišejo razločno in kdor je nov naročnik, naj to pristavi, dosedanji pa naj na nakaznico prilepijo tiskani napis.
Opravništvo „Slov. Gospodarja".
Ustavoverni liberalci y zadregah.
stavo za eno ieto podaljšali, t. j. do 31. dec. 1879. Med tem so se nove volitve vršile pri nas, vsled katerih so nemški liberalci v manjšino potisneni. kar jib se vč grozno boli, hudo peče in draži proti ministru Taaffrju, kateri je po njihovih mislih kriv, da so propali, ker je češke poslance pripravil v to, da so po 16. letih zopet prišli v državni zbor. Vsled tega se nasajajo liberalni poslanci skoro na vse, karkoli ovo ministerstvo na-svetuje, tedaj tudi na vojaško poRtavo. Ta se ima namreč sedaj podaljšati na 10 let. Zoper to postavo napajajo se liberalci tem bolj, ker zamorejo tukaj res ministerstvn preglavice delati. Kajti pri drugih postavah odločuje navadna večina glasov, pri tej pa je treba */s vseh, ker so liberalei to l. 1868 tako bili sklenoli. Zato mora tudi kakih 40 liberalnih poslancev pridobljenih biti za vojaško postavo, ker ima narodno konservativna večina navadno le po 174—180 glasov. To vedo liberalci in tega se držijo trdovratno ter se kažejo svetu, da so Bog vedi kako vneti za blagor svojih volilcev, ker hočejo vojaške potroške zmanjšati, varČBO gospodariti in tako bremena davkeplačilcem polaj-šati. Ali to je vse le na videz, jalova govorica. Liberalci mislijo ministra Taaff<>ja zadeti, državni zbor razdieti, nove volitve pouzroČiti in pri njih s pomočjo jim prijazne vlade na kouja vplezati, iz katerega smo jih pri zadnjih volitvah potegnili. V zadrege spraviti mislijo ministerstvo, so pa satni sred njih.
To stoji, da navajenemu zapravljivcu nihče ne veruje, da bo sedaj res začel varčno gospodariti. Liberalci so celih 18 let imeli časa dovolj svetu pokazati svojo varčljivont. Krivi so si sami, da jim sedaj nihče ne veruje razun zaslepljenih pristašev. Vojaško uredbo sedaj naenkrat prekucniti, to nikakor ne kaže, še menje pa število vojakov, zalogo orožja, zmanjšati, ko šteje italijanska vojska 1,200.000 mož, francoska 1,550.000, nemško - pruska 1,860.000 in ruska več kakor 2,000.000. Kdo se upa Avstrijo sred orožauih držav evropskih pustiti z golimi rokami? Nesrečna vojska bi nas stala mnogo več denarjev, kakor
Dosedanji nemško-liberalni mogotci se ne morejo navaditi v manjšini ostajali in se tukaj okoliščinam primerno, vsakako pa dostojno obnašati. Veliko več se po otročje repenčijo, okoli sebe mahajo in ropotajo zoper reči, katere so prej, ko so bili v večini, sami sklenoli. Tako pa kažejo svetu svojo politično nesposobnost čedalje bolj in pogrezavajo svoje „precaitano" liberalno ustavo-verstvo v kalužo, iz katere jim je nihče več ne izvleče. L. 1868. so ravno toti liberalci osnovali in sprejeli novo vojaško postavo na 10 let. Po tej postavi je se določilo, da ima Avstrija vzdr-žavati vojsko 800.000 mož, dalje da ima 250.000 mož veduo pod orožjem ostajati in se vsako leto toliko novincev pobirati, da bo to mogoče. Ta po- | 8tava je do lani veljavna bila, ker so io tudi poslanci ogerskega državnega zbora v Budim peštu sprejeli. Lani so naši in ogerski liberalci isto po- !
nas stoji vojska dovolj močna za našo obrambo. Naši narodno-konservativni poslanci komaj čakajo na priliko, da bi nam dačna bremena polajšali, toda pri vojaškej postavi se tega storiti ne upajo, ker bi tako celo cesarstvo postavili v največjo nevarnost. Tega kot vrli Avstrijanfli storiti ne morejo in zato so glasovali in bodo zopet glasovali za njo. Tako sodijo tudi domoljubi v ogerskem državnem zboru in so postavo uže podaljšali na 10 let. Liberalci so zanašali se, da jim priskoči liberalna večina gosposke zbornice pod vodstvom gla-sovitega viteza Schmerlinga. Ali tukaj so se močno ukanili. Vitez Schmerling je najbolj zagovarjal podaljšanje vojaške postave in vsled tega jo je gosposka zbornica sprejela enoglasno ter poslala nazaj državnemu zboru s tem, naj jo vzame še enkrat v pretres in potem sprejme. Ob enem so 8vitli cesar k sebi pozvali g. Weeberja, poslanca izmed zmemejih liberalcev, in mu rekli: „vojaško postavo na 10 let podaljšati je potrebno; pot roški za vojaštvo so res veliki i n j a z (svitli cesar) že 1 i m in hočem, da se znižajo, ali'o sedanjem trenutku to ni mogoče, bilo bi za obstanek cesarstva prenevarno." Dalje so baie cesar dostavili, da se bo itak tudi pri vojakih varčuo postopalo, kolikor najbolj mogoče, tudi se jim (cesarju) nerazumljivo zdi, zakaj so*.liberalci toliko zoper §. 2 vojaške postave (nabiranje novincev), ker so za §. 1. glasovali, kder se število avstrijskih vojakov določuje na 800.000 mož? Cesarjeve besede je g. Wecber naznanil liberalnim tovaršem, ki so sedaj osupnjeni in poparjeni. Nekateri so uže odstopili, drugi omahujejo in število zagrizencev se krha, vse pa je grozno sram, da so se v take zadrege s svojim kujanjem zvabiti dali. Prej so ropotali zoper postavo-, s«daj pa bi naj za njo glasovali, če nečejo veljati kot slabi domoljubi in slabi Avstrijanci ter zgubiti ves dosedanji upliv v najvišjih krogih, vso politično veljavo. Bosna in Heicegovina dala je liberalcem prvi udarec, vojaška postava jim koplje — politični grob!
Gospodarske stvari.
Svinjsko uicso kako ga po raznih krajih sveta solijo in sušijo.
M. Suho svinjsko meso je vsepovsod zelo priljubljena jed, zato je pa tudi treba pri soljenju in sušenju gledati na to, da, se to pripravljanje tudi na pravi in najboljši način godi. Poglejmo toraj, kako sladkoiedni Angličan svojo svinjetino soli in pripravlja, morebiti se bodeuio tudi mi od njega v tem oziru kaj naučili, ker je angleška sušena sviujetica široko po svetu kot najboljša in najoknsnejša znana.
Tako imenovani Kentovski način svinjo raz uditi in soliti jo tale: Ko se je iz zaklane svinje drobovina ven vzela in sploh svinja za daljno delo
j pripravila, jo puste 24 ur viseti. Stegna se ji potem izrežejo, da se posebej osolijo insušč; noge, ušesa, rep in glava se brž za porabo osolč in razun tega kar se je od pleč, ledvične pečenke, in reber za mesene klobase na stran djalo, se vse ' drugo meso za pečenje porabi. Kar je še ostalo, se razreže ali razseka v primerno debele kose in rahlo vriba z zmesjo, ki obstoji iz soli, sladkorja in soliterja. Na to se v dno kadi, v ktero se ima meso vložiti, plast soli potrosi, na njo meso trdno vloži in vsaka droga piast mesa zopet s soljo dobro natrosi. Včasih se tudi nekoliko kapelj vode na meso poškropi, da se tako sol prej razpusti. Boljše pa ie z vodo nič ne škropiti. Ce se v prvih 14 dnevih salamurja še ni tako vzdignila, da nad vse meso stopi, se iz soli, sladkorja in saliterja močna salamurja skuha, pusti, da se ohladi in izhlajena na meso v! ji je. Na meso se položi lesen pokrov, kteri se s kamuom dosti težkim obteži, da vse meso v salamurji leži in nič iz nje ne moli. Ko je meso še dve do tri nedelje v soli ležalo, se vzemo iz nje, na ražnje potakne, da se tako oteče. Slednjič se razobesi v dim in se pusti sušiti. Po dveh mesencih je že za kuho in godno, še bolj po treh mesencih. Rano spomladi se suho meso v pavolnate prtiče kos za kosom zašije in ti še z gosto apneno vodo pomažejo, da se ga muhe ne lotijo. Na 00 kilogramov svinjetine računijo na Angleškem 9 kil. soli, 1 kil. soliterja, kil. sladkorja in 1 kilo morske soli. Tako delajo Angleži s svinjskim mesom.
Poglejmo zdaj, kako ravnajo Francozje. Tudi Francozi so gorki ljubitelji suhega svinjskega mesa in zato si ga tudi veliko in umetno nasušč. Oni zaklanih svinj ne varijo, t. j. oni jih ne poma-kajo v vreli krop, da jih s tem ščetinja osnažijo, ampak na Francoskem zaklano svinjo osmode. Napravi se zato primeren velik kup suhe slame in zaklana žival se položi na njo. Slama se zažge na tisti strani, od ktere veter vleče, in tako se vse ščetine v hipu osmode. Kar še kaj kocinja ostane, to se s ščopom goreče slame popolnoma osmodi. Na to se vsa svinja z mrzlo vodo in ščetico prav dobro poščeta in oiiba in še z ostrimi noži obrije. Francozje pravijo, da se tako pripravljena svinjc-tina bolj in del j časa drži, kakor pa če se svinja v vrelem kropu vari, kar je tiidi vse prav verjetno. Na svinjo 150 kil. težko se računi 20 kil. kamnene soli, 5 kilov sladkorja, 90 gramov stol-čenega pep a, ravno toliko dišečih nagelčev in tudi 90 gramov ribane nove djšavino. (Ncugevviirz). Te suovi se med seboj dobro pomešajo in s to zmesjo ineso uro ali dve vtirava. Na to se meso trdno v kad zloži, vsaka plast masa s to zmesjo dobro potrosi in kar je se ostane vrh vloženega mesa vsuje. V treh do štireb tednih se sme meso iz kadi vzeti, in v dim obesiti, da se posuši.
Krače (šunke) in sploh sušeno meso se v posebnih za sušenje napravljenih h.šali .sušijo, j More se. pa to tudi v navadnih kuhinjah z ( dpi-
tirni ognjišči ali pa v dimnikih goditi, seveda če se ne kuri s premogom. Nekteri priporočajo za ka jenje koruzne storže, pravijo, da to mesu posebno slast podaja. V Hamburgu pa tudi pri nas sem ter tje sušč meso v najvišem delu hiše pod pod-strežjem, kamor po posebnih cevih dim iz najspod-nejšili delov poslopja dovažajo. Tako pride le suh iu hladen dim na meso in to daje mesu večo slast in boljši okus,' kakor pa, če bolj blizu ognja visi. Slavno znana vestfalska salamurja za soljenje krač obstoji iz 3 kil. kamnene soli, 1 kil. sladkorja, 90 gramov soliterja in 13 litrov vode. V nji se prej navedene reči kuhajo, pene pa vedno sproti snemajo. Ko se je skuhana salamurja do dobrega ohladila, vljije sc na krače in meso in toliko da je vsa mesovina od tekočine do dobrega pokrita.
V	4-5 tednih so potem krače za dim godne. Ta salamurja se more, če je še kaj ostane, večkrat porabiti iu zopet na nove krače in meso vljiti. Vendar pa se mora iz nova prekuhati, ji pene posnemati iu nekoliko prvotnih snovi zopet pri-djati. Predno se krače in svinjetina sploh v sol položč, morajo se vsakokrat dobro omiti in do suhega zopet obrisati. Posušene se dajo več let hraniti, ako so v pavolnate prtiče zašijejo in v pepel ali stolčeno lesno oglje vlože. Nekterim dve leti stara posušena krača bolj diši, kakor jedno-letna. —
Tu naj se še na kratko popiše celo priprosta naprava, kako praktični Amerikanci svinjetino suše. i Vzamejo sod, polovnjakove velikosti, izvzame se mu oboje dno. Ta sod se potem postavi nad jamo v zemljo narejeno po koncu. Gornji pod se potem nadomesti s pokrovom, ki sod trdno zavezne. Pod sod polje plehasta cev, kakoršne so pri železnih pečeh v navadi, morda 2 sežnja dolga, čim dalja tira boljša. Na drugem koncu te cevi, ki tudi v jami konča, se nahaja ponva, v kteri se za kajenje potrebne snovi žg6, kakor brinje, koruzni storži, iverje itd. Jama, v kteri se kuri, mora pa globokejša biti od one, nad ktero se je sod postavil, in se da tudi trdno s pokrovom zavezniti.
V	prvič opisani sod se za sušenje namenjeno meso na poprečne ražnje razobesi in s pokrovom sod trdno zavezne. Zdaj se začne v drugi jami v ponvi kuriti in meso v sodu sušiti. To se godi tako dolgo, da je meso dosti suho. Posoda prav po ceni, v ktero se svinjsko meso vlagati more, so sodi, kakoršnib imajo trgovci za olje. Dnonajedni strani sc sodu izvzame, sod s slamo ali senom dobro izžge in na to dobro izriba in izsnaži. Taki sodi so za vlaganje mesa prav po ceni in primerni.
Nošnja in nasad dobrih jajec.
Marsiktera gospodinja željno čaka, da jej kura znese katero jajce, ker je potrebuje za pripravljanje mnogoterih jedi, zato pa tudi skrbi, da ima dobre kure in kvoklje, ki valijo piščeta. In ker mi je znano, da tudi gospodinje „Slov. Gosp." rade prebirajo, zato hočem svoje skušnje o tej
reči tukaj objaviti. Kure, ki se rade potepajo, niso kaj prida, ker zgubljajo tudi jajca. Da pa se kure začn6 potepati, je krivo tepenje in pre-ganjauje kuretine in slaba postrežba; kajti če doma živeža ne dobijo, si ga morajo drugod iskati, in tako se tudi zgubi hasek od kur. Odtod pride še tudi, da slabo nesejo in jajca so dostikrat majhena. Dobra kura iznese v 20 dueh 15 do 20 jajec; pura v 25 dneh 18—20; goska v 28 dneh 12 do 15, raca navadno v 28 dneh do 18 jajec. Spomlad in jesen je najboljši čas za nesenje jajec in posebno mesec maj. Najrajši pa nesejo kokoši med „gospojnicami". V tem času se jim tedaj mora podajati primerna dobra hrana. Ako hočemo, da kokoši iznesejo dobrih jajec na za nasad, se mora paziti na petelina, da se z raznovrstnimi kurami ne pari, kajti potem ni dobrega uspeha. Goska navadno iznese 12 do 15 jajec, ki so dobra za nasad. Iznese jih več, te niso sposobne za nasad.
Jajca za nasad ne smejo biti preveč stara, pa tudi ne prefrišna; vendar so boljša frišna kot prestara. Stareja od 14 do 20 dni ne smejo biti. Navadno pravilo je: da se pri kokoših in racah vzemejo jajca za nasad, ki so istega mesenca. Dobra jajca za nasad se spoznajo, ako ž njimi potreseš, in nobenega klopotanja ne slišiš. Tudi se to pozna, če se denejo v mlačno vodo; če jajce utone, je dobro, ostane pa na površini vode, takošn0 ni za nasad. Kdor hoče imeti več petelinčeko? (kokotov), naj izbere podolgasta jajca; ako pa želi več piščet, naj izbere kratka, okrogljasta. Treba je pa na to paziti, da je kraj, kder kvoklje sedijo, suh in ne vlažen, ker bi sicer zapstonj pričakoval piščet. Mnogo stori pri mladini tudi zdrava hrana. Prva najboljša piča za piščeta bo trdo kuhana in drobno skosana jajca. Kedar mladina poraste, se ji podaje drugi živež: proso skosana zeljava itd. Ako opaziš, da je mladina' žalostna, je to zaamenje, da je bolena. Bolezen ozdraviš, če prineseš mravijinjak, ter ga deneš kraj mladine, ktera bo mravlje lovila in zobala ter tako zopet ozdravila. Anka Haramijeva.
Bnčelarsko društvo štajersko obhaja 27. dec. t. 1. v Gradcu svoj občni zbor. Pri tej priliki bo znani izvrstni bučelorejski mojster in učitelj v Celji g. M. Kresnik razlagal o prezimovanji bučel.
Dopisi.
Iz Središča. (Popravek.) Mnogo cenjeni „Slov. Gospodar" prinesel je iz Središča dopis, v katerem se naš župan in celi srenjski zastop napada, ker odbornike imenuje prikimavce. Temu odgovarjamo zastopniki srenjski:
Neresnično je, da bi se bil naš župan kedaj komu za ta posel vsiljeval; nasprotno še branil se je, ter ga le prevzel, ker je bil enoglasno izvoljen. Od nekdaj se je na občinske stroške nem-
Ski časnik naročeval, ker pa „Tagespošta" s svojimi naznanili najbolje tirjatvam, ktere občinski »stop na Štajerskem do lista stavi, ngaja, smo popostili „Gemeindezeitung" in se naročili na Ta gespešto. Za politične namere tega lista pa se ne brigamo. Gledč računov naš župan popolnoma po-»tavno ravna. Den pred, ko se sklepajo računi, se to po bobnarju vsem tržanom naznani; v računu se pred vsemi nazoČimi točka za točko pretresuje in slednjič še, pred ko se odobri in podpisuje, inpan vpraša: če nima kdo kaj zoper račun. Res je sicer, da se račun, kateri bi postavno moral v »renjski hiši na ogled se položiti, pri onem srenj-skih svetovalcev razpoloži, pa to le s tem namenom, da bi ga tisti, kateri na rotovž računa pre-gledavat iti nečejo, to leži v privatnej hiši, kder s« njim eno in drngo razloži, storiti zamorejo. Da bi pa kdo bil branil račun pregledati, to ni res. Da so računi v pretečenib letih nekoliko zaostali in da temu ni kriv sedanji blagajuik in župan, je znano vsem tržanom; občinske račune izdeloval je namreč mož, ki je bil star in slaboten in je nže mrtev. Naša kasa, v kateroj se hrani srenjsko premožonje, ni veljala 800 do JGOOgld. ali še več, kakor dopisnik pravi, temuč le 520 fl. in je bila že za prejšnjega župana kupljena. Da je pa bla-gajuica bila potrebna, bode vsak pripoznal, ki pozna našo občino glede njenega premoženja. Ne-re»nično je, da bi bil ostanek v kasi kdaj znašal 3000 fl. dalje neresnično je, da bil I. 1870 blizu 900 fl. blagajuički ostanek znašal. Da bi g. dopisnik le enkrat občinski račun pregledal in se za seje in uklepe občinskega zastopa bolje brigal, moral bi znati, da kurentni stroški znašajo čez 1300, izvanredui pa 500 do 700 gld., in ker pa se v srenjfko kaso še le jeseni vplačuje, ker ljudje še U takrat denarje dobivajo: dače in službene plače, za srejnske sluge in diugc reči se še pa pred letom poplačati morajo, tako ne moremo razumeti, kako bi se zamogle z ostankom omenjene plače storiti, ob cuem pa ostanek na obresti naložiti. Dalje bi moral g. dopisnik znati, da se pri nekem hramu ni kanal napravil, ter da temu ni kriv župan, ampak to, da občinski svet, ki si je prostor na mestu, kjer bi se moral kanal zidati, pregledal, dozdaj še do nobenega sklepa ni prišel. Slednjič še le omenimo, da je lehko ljudi črniti, da pa bi bolje bilo se pred o resnici takih krivenj prepričati, kakor pa neresnične izjave hudobnih ljudi pobirati in po časnikih trositi.
Odborniki trga Središkega.
Iz Zavca. (Smeš ni ca). V našem trgu se je na sv. Miklavža večer sledeči sm išni prigodijaj pripetil: Mož je šel v gostilno. Ker najde veselo družbo, ostane dalj časa tam in precej vina popile. Začeli so se pitci šal:ti z možein in eden njih ga po celem obrazu tako [ očrni, da mož ni bil za spoznati. Pozno v noči se poda domov, kjer ■o ga pri slabi luči njegova žeua in otroci pričakovali. Komaj se mož močno okajen privali skozi
dveri, že mlajši otroci strašanski krik in jok za-ženo. Starejši sin in mati pa zagrabijo moža, kte-rega zaradi temne luči tudi ne spoznajo, in ga s krikom: „marš vun parkelj, mi te na potrebujemo, naši otroci so pridni", skozi vrata na ulico potisnejo. Akoravno je nedolžni mož začuden temi početju nasprotoval in rekel: „Hudirja, kaj me ne poznate, jaz sem ja tukaj domač", moral je pred zaprtimi dvermi za pregreho drugih pokoriti se. Drugi den, ko se je reč zazvedela, po trgu smeha ni bilo ne konca ne kraja.
Iz Hajdine. (Letina) pri na« bila je srednje dobra. Sprva smo se nadejali, da bo prav dobro leto. Ko je pa prišel čas za spravljanje pridelkov, je se vsega monje namlatilo, kakor smo si bili mislili. Samo to imamo, da nas je ljubi Bog toče obvaroval, ki je druge okolice strašno poškodovala. Koruze, ajdo in repe dobili so p t i nas nekateri jako obilno tako, da so komaj pod streho spravili. Delali so, kolikor se je le dalo. Vkljub temu je pa nepričakovani sneg 15—16. oktobra muogo pridelkov zunaj dobil. Ljudje kratko pameti bili so vsled tega jako razdražeui. Mnogi so neumuo preklinjali sneg in vreme. Res je bilo žalostno gledati prerani sneg. Ali Bog zaraorc zopet pomagati, kar se je tudi zgodilo. V kratkem je pripihal topel jug, sneg pregnal in zunaj zaostale pridelke posušil, tako da jih je lohko bilo pospraviti. Potem je zapalo debelo snega, huda zima pritiska. Toda kaj bodemo o zimi tožerali? Vsaj je sedaj za njo čas. Bog nam le ohrani ox;mine pod snežno odejo, da ne bo res, kar pregovor veli: „kedar saninec dolgo gre, tedaj se po malem kruh jé".	M. St. kmetski sin.
Iz Celovca. (Smrt — zima). Dne 30. nov. umrl je v sv. Štefanu v dekaniji Vdikovec (VOl-kermarkt) č. g. Anton J eral a, Obreški (Haim-burg) župnik v pokoju. Pokojnik bil je rodom Ki anjee ter 42 let zvesto in neumorno deloval za dušni blagor koroških vernikov. Čeravno nikder ni imel posebno obile plače, vendar je po zmernosti in varčnosti prihranil lepo imovino, ktero je poročil v blago namene: 4000fl. za štipendije onim dijakom, kteri so v njegovi rojstni far1 Železnikih na Kranjskem rojeni, 1000 fl. ubogim omenjene fare in 100 fl. ubogim svoje fare v Obreb. Zvesti delavec v vinogradu Gospodovem, vueti rodoljub in blagi mož naj v miru počiva! — Zelo hudo zimo imamo letos pri nas. V Celovcu kazal je toplomér teden dni 20—21° R., po nekterih krajih celó 23°. V glanski dolini pa imajo še hujšo zimo. Vendar zdaj že nektere dni sem nekoliko pojema. Vrbsko j jezero še ni zamrznilo, zato je mesto iu okolica i vsaki den skoraj celo dopoldue v moglo zavita.
V. S.
Iz Svičine. (Vmestenje novega g. župnika A u t o n a F i š e r.) Z otožni m srcem premem za pero in pišem sledeče vistcj misleč na dobre in darežljivo posestnike v Svič ni. Pri takih ljudeh bivati in se ž njimi radovati mora biti veselje
za dušnega pastirja. Skoro s težkim srcem sem so podal tjekaj le za tri mesence, pa še s težejim zapuščal kraj, v katerem bivajo blage duše, o čemur sem imel dovolj priložnosti prepričati se. Stopiti sem moral v prazni farovž, kar se vselej pri spremembah godi, a radost me je obhajala, kedar koli so se spominjale blage gospodinje farnega oskrbnika in pošiljale žmavca in špeha, kratko, vsega, kar je manjkalo in se neobhodno potrebovalo za vsakdajne potrebe; še celó uprašati so dale, če kaj manjka in tudi zadovoljno poslale, za kar se je prosilo. Zato vam izrekam javno hvalo in zahvalo za vse darove, povrnil vam bo gotovo Tisti, kateri je rekel: „kdor vas sprejme, mene sprejme, kdor pa mene sprejme, sprejme Tistega, ki me je poslal." Srčno zahvalo izrekam tuvi č. g. Aleksandru Setznagel, opatu sv. Lam-brebta, ker so več nedelj v farni cerkvi meševali za farmane, ko ni bilo g. kaplaua. Na prvo adventno nedeljo, ko se je obhajalo godovno farnega patrona sv. Andreja, je bil veseli den za Svičinsko faro, ker so bili vmeščeni novi župnik č.g. Antonij Fišer. Da se je dvojno obhajilo slovesno opravilo, so blagi farmani dovolj denana in drugih reči darovali, kar 7,opet ljubezen do svojih dušnih pastirjev kaže. Že pri prvem prihodu g. župnika v petek pred prvo adventno nedeljo so mili glasovi zvonov in pokanje možnarjev naznanjali prihod novega pastirja duš. Pripeljali «o se ob desetih skozi slavolok z napisom „Živeli" na katerem so slovenske zastave vihrale. V nedeljo pa če prav tudi pri slabem vremenu prišlo je toliko ljudi, da seje drug drugega komaj izogibal. Ob desetih se podajo v procesiji navzoči častisti gospodje: dekan J. Čuček, J. Tomažič, župnik v Gomilci, Korbinijan Lajch, župnik pri sv. Juriju na-Pesnici, A. Jazbec, župnik pri gornji Kungoti, spremljani z muziko znanih „Polakov", še celó venčana dekleta se niso zbala snežnega vremena. Po obljubi in prisegi novega g. župnika v cerkvi sv. Andreja v SviČini so čast. g. dekan obrede umestenja v prav genljivi besedi Svičinčanom razlagali in jih nagovarjali, da naj dušnemu pastirju težav ne pomnožujejo, kojih itak vsaki v svojem pastirovanji dovolj najde. Na to se podajo na prižnico č. g. Korbijan Lajeb, ter počastijo av. Andreja v gorkih besedah ter priporočujejo ljubezen do novega gospoda župnika. Po pridgi so prvokrat meševali č. g. Anton Fišer, novi župnik, za svoje farmane; raz orgel so je razlegalo milo petje in godba pri slovesni sv. meši in daleko je odmevalo pokanje možnarjev. Slovesnosti primeren konec je dal sledeči obed, kder so se vrstile živahne in vesele napitnice. Odhajajočega srčno poželjenje je, da bi novi g. župnik našli enako sočutje in vdanost na novem mestu, kakor tisti, kateremu ostane trimesečno bivanje v Svičini v blagem nepozabljivem spominu. Bog, pastir vseh pastirjev, ohrani vse v svojej milosti in povrni jim vse storjene dobrote!	J, Žmavec.
Politični ogled.
Avstrijske dežele. V naših delegacijah imajo
liberalci 30, konservativci 29 glasov in so prvi izvolili viteza Schmerlinga za predsednika in Wol-fruma za namestnika, so torej konservativce brezobzirno v kot potisnili. To si konservativci naj zapomnijo in ne sklepajo z liberalci porazumov, ki hočejo le brezobzirno strabovati. Baron Hay-merle je predložil proračun za skupne zadevo celega cesarstva, ki znašajo 105 milijonov. Ako odbijemo skupnih ministerstev lastne dohodke, imamo davkeplačilci pokriti 99 milijonov, nas zadene 68, ogerske dežele 31 milijonov. Za Bosno in Hercegovino bo treba 8 milijonov. V državnem zboru zadržujejo hitro delovanje najbolj liberalni jezični dohtarji; ti hočejo vedno govoriti in se povsod ustavljajo uspešnemu zborovauju. Zato so konservativci v odborih še le sedaj dognali: da se uravnava zemljiščne dače n8 sme prenagliti na škodo kmetom, kar bi se zgodilo, ako bi se tem ugovarjanje pri konečni cenitvi čistega dohodka skrčilo ali celó zabranilo, kakor so liberalci hoteli, dalje, da pride v pretres postava zoper umetuo vino in da bo vsak kaznovan s platežem od 25—500 fl. ali zaporom od 5 dnij do 4 mesence, ako bo ponarejeno vino kot pravo prodaval. Kmalu bodo konservativci določili postavi zoper oderuhe in zoper posilno legaliziranje. Sploh priznati moramo marljivost naših slovenskih in konservativnih nemških poslancev. Volitev glaso-vitega Ofenheima bo ovržena, ker je dokazano, da so jegovi judovski mešetarji glase kupovali in celó okrajnemu glavarju v Sučavi 3000 fl. na mizo položili. Liberalec, denar in Jud, to se nahaja pogosto vkup! Zraven grozne zime nadleguje hudo pomanjkanje prebivalce v Moravske«, Gališkem, Šieziji in Češkem in so mile prošnje doposlane državnemu zboru, naj pomaga, Jadi pa se ondi čudovito množijo in bogatijo. — Na Oger-8kem in Eideljskem je deloma potegnil jug io pouzročil okoli Arada grozno povodenj, mnogo vasi, trgov in mest je poplavljenih, 10.000 ljudi brez strehe, sedaj pa je uže mraz pritisnil. Nesreča je velika, trpljenje nepopisljivo.
Vnanje države. Huda zima po Evropi, celó na Italijanskem in Francoskem, ubogim ljudem veliko trpljenja dela. Na Francoskem in Praškem je glad in v Šieziji pobira ljudi vsled gladi pomor in legar. To pa ne moti evropskih državnikov, da nebi spletkarij snovali, ki merijo na boj. Posebno pruski Bismark jim je prerok, h kateremu zaporedom dohajajo na pogovore raski, italijanski, francoski, angleški ministri. Španjski kralj se je komaj oženil, a uže se trese jegov prestol, povsod vre in bati se mu je revolucije, ki hoče proglasiti: španjsko republiko. — Angleži v Indiji in Afganistanu niso več varni. Jihovega vice-kralja ondi je nekdo na ulici hotel ustreliti ; 3krat je sprožil revolver v njega pa oi zadel, V
Afganistanu je se pa vse prebivalstvo vzdignilo zoper angleško vojsko. General Roberta se hrabro brani, ali «ovratnikov mu dohaja viduo več, ki so dobro z angleškimi puškami orožani. Prisiljen je (¡mikati »e pred njimi nazaj. — V Ameriki so Cbilenei vzeli mesto Pasagua in Iquique, toda ko so prodirati začeli daljo v deželo, imeli so nesrečo v «ekej bitki, kder se jih je 1500 mož moralo nasprotniku podati.
Za poduk in kratek čas.
Sv. Kri v Ludbregu na Hrvatskem.
II. 0 naštetih dnevih še dan dana« narod opravlja svoje pobožnosti; ali v največem številu zbira «a prve nedelje po prazniku rojstva B. D. Marije. Ker pa se na ovo nedeljo obhaja spomin posvečevanja župne cerkve (odtod „sveta nedelja"), to so prednamci obe svetkovini združili v jedno, ali bolje: prenesli so posvečen je iz dneva Marijinega na svefek cerkv. posvečenja, t. j. prvo nedeljo po maloj Goapojaici. — Ctf tudi je spomin cerkv. poaveČenja v nedeljo, vendar se ljudstvo, zlasti iz daljših krajev bivše „granice", tu zbira že v četrtek zvečer tako, da je v petek zgodaj precejšnja družba proščenikov, ki zahtevajo sv. spoved in pričest (obhajilo, obredovanje). V sedanjem čaau se proščenje odpira v petek zarana pa traja do nedeljo pod večer. Da se naroda mnogo zbira, opazil je to štovani dopisnik; brez dvombe se ga je letos skupilo do 16 tisoč.
Kako so nekoč odlične obiteiji, družino plemenite in imenitne, dolazile ovamo pak za svečanost v cerkvi se zavzemale in pobožnost do svetih ikrivnostij, poimence 8V. Krvi, izkazovale, o tem spričujejo vrlo bogati in okusni darovi, ki so jih poklanjale totoj cerkvi. Med ostalimi spominjam monstrancijo, v kteroj se hrani in pokazujo sv. Krv; poklonila jo je 1. 1777 vdova grofa Strat man. Taj dar je osobite vrednosti ne samo po zlatu in dragocenem kamenju, on ti oznanuje tudi roki spretnega umetnika. Razven tega najdeš raznih veleiepih krasnih pacifikalov ter oblačila, ki se med darovi odlikujejo gledč svoje staro-davnosti. Vse nas to nehotice spominja, kako je o svojem času plemenita in odlična gospoda obiskovala ovo cerkvo; ob jednem pa nam se žalosti duša, gledajoč silno premembo, zdatni razloček nabožnosti in duha krščanskega, kojina so dihali višji krogi in boljarske hiše takrat, a kojim duhom so take družine napoj ene (se ve da z dičnimi iz-jemkamii sedaj. V ostalem, kdo bode še se temu čudil! Žalostno sicer, ali resnično. letina, kar se tiče našega dobrodušnega iz verskega gledišča nepokvarenega naroda, reči mi je, da tudi dan danas rad ae spravlja na sv. obhode in shode; ali za koliko je ljudstvo spustilo v tem obziru, vzrok je brez dvombe slabo gmotno ali materijalno stanje, ker ga zraven nezuosljivih davkov tlačijo
zaporedoma nerodovitno letine. Rado k nam prihajajo Slovenci iz sosednje Štajerske, Medjimurci, brati Siavonci in bivši Graničari pak onda blago-s čni Zagorci, — vsi v velikem brojn.
Ker že govorim o cerkvenem predmetu, ne moreni, a da ne omenim krasne kapele v lud-brežkem gradu. Komrn je znan Ludbreg, spomniti čo se vprav ogromnega grada na severnoj strani po novejšem ukusu sczidauega, akoravno že 1792 prenovljenega. To je lastnina kneza Batyanya. V tem poslopju razi zemlje na zapadtioj strani po celem pročelji razprostira se kapela, podosta velika; da je pozidana početkom 15. stoletja, to iz daja slog, malarija na presno in kuba. V toj cerkvici, ki še danas kazuje dragove ali slede lepo in slavne svoje preteklosti, je ličen žrtvenik (oltar) a zadej više ovega visi razpelo 3 m. 72 cm. 26 mm. dolgo. Križ načinjen je 1412; to leto ¡-e namreč točno izbira ob podnožju. Križ in na nj razpeto telo je od lesa. No, dragi mi čitatelj, za kaj to priobčujem ? Opisani predmet mje samo starina, nego je piava pravcata umetnina. Da ti je, kršča-nine, videti ovo sliko, ti bi iz potezov na licu, ti bi iz m šic in žil po rokama in nogama, iz po gled* očij čital in čutil tisto bolečino, ki jo jo Jezus na križu umirajoči pretrpel za uas. Divno je to pvopčlo! Ko sem ga opazil prvič, pi ©tresla me je silna misel, koliko da je duša naša vredna, ker se je. sam Sin božji udostojal za njo tako ponižati. Onim, koji so imeii priliko gledati toto razpelo, nepozabljiv gotovo jim bode spomin na gradsko kapelo iudbrežko. Zala hišica božja je s početka sedanjega stoletja odločena za očitno porabo; vhod ima od javne ceste. Iz župne cerkve ide v isto procesija vsakega leta pa trikrat; a juače se čita sv. meša, kedar kdo želi. Na vsaki način vredno je, da si gradsko kapelo raz-gledaš, ako kojoj zgodoj obiščeš naš trg. Osobito bi to priporočal onim, koji tlolaze kakti hodočast-niki (romarji) k nam na sveto nedeljo; a mi si bodemo prizadevali, da jim bode ulaz (vbod) dopuščen in' pristopen.
Na dopis ovaj potaknolo me je najprvlje spoštovanje do sveto stvari pak onda veliko nagnotje do krvnih nam bratov vernih Slovencev, kojib sem letos ob času sv. nedelje opazil prilično čislo. Poslal bi ga bil že prvlje, a nisem mogel hitro do gradskega arhiva. Za to imejte dobroto, gosp. uredniče, da ove redke uvrstite u Svoj cenjeni list, (Jako radi, prisrčnaVam zahvala! Urednik.) kadar Vam se zopet o zgodi oglasim, ne zaprite mi predalov.	Ljudovik Knezič, svečenik.
Sinešničar 51. Dva soseda blizu cerkve srečata se, ko je ura v zvoniku odbila dvo četrtinki. „No, sosed, kaj rečeš, koliko četrtiuk ima naša u:a v zvoniku?" On reče: 4. „Ni res", sega mu prvi v besedo, „ima jih 10. „Ni mogoče", reče drugi. „Res jo", trdi zopet prvi rekoč: „glej, naj-poprej odbije 1 četrtinko, potem 2, dalje 3; in na
zadnje 4, skup 10". Alia, zategne začudeni sosed in dostavi: ljubi moj Jirga, sedaj zopet vidim, da imaš glavo, da malo kdo takšno.
Fr. Kupčič.
Razne stvari.
I ojainlio postavo ho liberalci so ¡tet otllfili, Ker je ¡troti ffla-fiocalo 1.33, o za njo samo iso.
(V Dravo pala) je perilja Jožefa Kopiš v Mariboru in «tonila.
{Dr. DuhaČ) mariborski-ptujski itd. poslanec je malokedaj v državnem zboru, tudi ni voljen v noben odbor, zato pa utegne temveč v Maiiboru muditi sc in govoriti. Nedavno je govoril v družbi gospá, ki so med šolsko deco delivale obleko, obutala itd. Govor je „Marburger - Zeitung" objaviti obljubila, pa naposled opnst;la. Moral jej je uže presedati. V graškem „Volksblattu" vsaj se nekdo pritožnje, kako je govornik hrabro udrihal po nekšnih „brczdomovincih". Ako je g. dr. Duhač takrat mislil na verne katoličane in jih po šegi liberalnih kričačev in židovskih mazačev ime noval „brezdomovince", tako ni vedel, kaj je govoril. Ob času volitev pa rad pošilja k čč. gg. frančiškanom, naj pojdejo njega volit!
(Zastrupilo) se je 171etno dekle Liza Kodrič v Bistrici zarad domačih prepirov.
{Na plesu stepli) 80 se fantje v Kralovcih ljutomerskega okraja ter enega s pištolo smrtno ranili.
• (Drava premrznila) je v Vubredu tako, da črez led težke vozove prevažajo.
{Zmrznil) je posestnik Štefan Zafošnik na poti domov iz Čirkovic na dravskem polju. Nesrečnež je poprej preveč žganjice popil.
{Nič novega m), kar je Spielfeldski „Bauem-verein" državnemu zboru doposlal, namreč: večjo eolnino na tuje pridelke, deželne posojilnice, znižanje užitnine, odpravljenje posilnega lcgalizirauja, postavo zoper oderuhe, zoper ponarejevanje vina itd. Take potrebe za kmetsko prebivalstvo zahteva „Slov. Gospodar", konservativna društva in poslanci uže mnogo let —- zastonj, ker se liberalne vlade ne moremo brž in celó znebiti. Vendar upanja imamo, da sc bodo reči vendar enkrat bolj na našo stran nagnile.
{Okrajnemu zastopu v Gornjem gradu) za načelnika izvoljen je g. Jakob Spende iz Gornjega grada, za uamestnika g. Anton Gončar iz Mozirja.
(Iz Braflovc) se nam piše, da je ondi v župana izbran blagi g. Franc Prislau v Parižlah. Mož je „Slov. Gospodarja" dobro znan kot veren katoličan in značajen slovcuski domoljub. Čestitamo! Bog ga ohrani!
{Iz Zreč) pri Konjicah se nam piše, da je lOletni fantič Zadekov v Dravinjo pal in utonil, posestniku Mumelnu pa žaga do tal pogorela, tudi se pritožuje zoper nered pri Konjiški pošti.
{„Slavnostni sprejem slovenskega pelfpolka Kuh-novega") štev. 17. zove se knjižica, spisana od g. Fr. Hlavke, tiskana v rNarodnei tiskarni" v Ljubljani, kder se dobi za 15 kr. Knjižica ima todi kratko zgodovino slavnega tega slovenskega re gimenta.
{Za družbo duhovnikov) so vplačali čč. gg. Lacko 11 fl., Kocuvan 12 fl., Kolenko 7 11., (ustn. in letn. dpi.), Rotnik 2 fl. (letn.), Vraz Iv. 1 gld. (letn.)
(V Pragarskem) je sodnija prejela tamošnjega poštnega ekspeditorja, Fr. Rosenkranca, ker ga dolžijo goljufije.
{Iz Silj pri Slov. Gradcu) se nam poroča o rujavib osepnicah, ki ondi male in odraščene, posebno možke, napadajo; mnogo jih je nmrlo.
(Č. g. celjski opat) vzame vsled dognane sprave svojo tožbo zoper „Slov. Gospodarja" nazaj.
Preklic.
„Slovenski Gospodar" je 10. julija t. 1. v štev. 28. objavil glavni članek z napisom „Celjska volitev za mesto in trge", v katerem se je zoper Častitega gospoda celjskega opata Antona Vrečko več krivega reklo, kar ni res. Vsled sodnijske preiskave smo se prepričali, da gospod opat niso agitirali za gospoda dr. Forreggerja, ampak le svetovali: brezvernika no voliti. Podpisani urednik obžaluje tedaj, da se je v našem listu prostor dal omenjenemu članku in prekliče vse, kar je „Slov. Gospodar" v štev. 28. in 34. t. 1. proti častitemu gospodu opatu celjskemu žalega objavil.
V Mariboru dne 18. dec. 1879.
Dr. Lavoslav Gregoreč, odgovorni urednik ,.SIov. Go»p."
Listič uredništva. G. Č v Bohinjski Bistriei spis je preobširen, posneli pa bodenio i* njega dopis in prihodnjič objavili. — G. V. S. v Celovcu: lepa hvala, prosimo za obljubljeno; i t. Koroškega nam bodo dopisi jako ugajali. — <1. SI. „Kruci" dobro došli, hvala! Dopis iu Obrifc* jo prehud, pesem „št. lijakih kramarjev" žaljiva. G. Živ-kov in g. L. v K.: so bo hvaležno porabilo prilično; g. K. iu drugi prihodnjič.
IjOtrriJne Aterllli«!
V	Trstu 13 decembra 1879: 8, 39, 36, 16, 42.
V	Lincu „ „	39, 65, 23, 75, 35.
Prihodnji irečkanje: 27. decembra 1879.
Dobre, pravične, nepokažene
voščene sveče,
za katere se daje poroštvo, iz najboljšega čistega čebeluega voska, katere izvrstno lepo in prav počasi gore, prodajata po nejuižjej eeui. 1-7	P. & R. SEEMANN,
I/juhljnna, Gradišče, Vegovo nlieo, št. 8.
wC
Desek se potrebuje.
(Ponudba.)
Za izdelovanje zabojev ali kišt potrebuje •e okoli 30.000 desek. Pismene ponudbe vlagajo se do 26. dec. 1879 pri ravnateljstvu deželskega kopališča v Slatini na Štajerskem. Več iu natančneje povedanega nahaja se v „Slov. Gosp." štev. 49.
V (iradeu dne 21. nov. 1879. 2—2	Deželni odbor štajerNkl.

Mlin se v najem (ali v štand) da.
V Šibeneggu hiš. št. 1., 8 minut od železniške postaje št. Jurijske, ima 4 tečaje, stope po-sebič, vse v dobrem stanu zdaj, kar bi zanaprej manjkalo, se bo čisto popravilo. Ima nad 2 orala zemlje, travnik in njive, stelje, kolikor nje potrebuje.
Prejšnja mlinarja «ta bila vsak po 9 let; sedanji pa 15 let; zdaj že premožen, gre na svoje poftertv«; Želi se priden in pošten mlinar, da bi večkrat po 3 leta v zastopnosti z lastnikom skupaj ostal.
ME* Najem se prične 24. aprila 1880.
Kdor želi, naj se oglasi pred Božičem pri lastniku.	Janez Kranjo p. d. Oorjup
8—3	v Verbnjem.

Javno zahvalo
vsem« spoštovanemu občestvu iz Ljutomera iu okolice pa tudi čestistim gospam varaškim, ki so med dolgotrajno boleznijo gospo
Angelo Ornik
milo vale in jej pri pogrebu zadnjo pot posodile, izrekamo žalujoči.
V LJUTOMERU dno 15. dec. 1879. Ivan Ornik,	J. D. Huber,
soprug, nadučitelj v Brežicah. knjigar
Viktorija,	Josipina Huber,
Aleksander,	starši.
Miroslav,	Alto Huber,
otroci.	brat in fotograf.
Vinograd na prodaj«
G. Nagy jevo vinogradno posestvo, v krasnej legi na hribu sv. Urbana blizu Podčetrtka, obstoječe in 4 oralov vinograda, potem sadunosnika itd. se proda pod sodnijski nastavljeno ccno; polovica zamore na posestvu vknjižena ostati. Pred kratkim prostorno pozidani gosposki hram ima veliko prešo s prikladno in izvrstno stiskalnico, 3 sobe in 1 sobo pod strešjem, kuhinjo, obokano vinsko klet za 30 štrtinjakov.
Oglaša se in več poizvč pri hranilnici mesta Celjskega.	3—3
OZNANILO.
Podpisano ravnateljstvo si daje čast p. n.
društvenikom vzajemne zavarovalnice Graške proti ognju
uljudno naznaniti, da se
vplačevanje društvenskih doneskov za leto 1880 s I. januarjem 1880 prične,
kar se zamore o vsakem času zgoditi ali pri ravnateljstvenskej blagajnici v lastnej hiši v Gradcu (Sackstrasse Nr. 18/20.) ali pa tudi pri distriktnih komisarijatih.
Oni p. n. društveniki, kateri svoja poslopja liže počenši z letom 1878 pri tem društvu zavarovana imajo in še dalje pri njem zavarovani ostati Želijo, postanejo deležni zneskov, ki se pri gospodarjenju v omenjenem letu niso potrošili, ampak prihranili, ter se jim bo deset ¡»roceiltov predpisane svote vračunilo tako, da bodo
za ta znesek znižano društveiiino za 1.1§§0 vplačevali.
V Gradcu mesenca decembra 1879.
Ravnateljstvo
vzajemne zavarovalnice Graške proti ognju.
(Ponatis se ne plafnje.'
s*
Matolj i» zsb-iuik tidkovn« kittul. drištv«. Odgovorni urednik Dr. LavoRlav «re^or^r. Tisk Drag. Lorenc-a v Marihoiu.