Št 33.
V Gorici, dn«S 14. avgusta 1896.
TečEtj XXVI.
„Soča"
izhaja vsak petek o poldne i vred po p o it i pr*jemana vse leto    . pol lota    . četrt leta
i  prilogo  „Ci(H'irtk! Lut* jrici ua dom poiiljana: .   pld. 4-4«, .      ,    2:*0,
.   .     .    1-1».
Za  tuje   dežele toliko ve.1:,  kolikor je večja poitnii
Delavcem iu drugim manj preinožuim novim naro naročnino   znižamo,   ako se oglase pri upravni.šlvu.
„frl«ir»c" izhaja vsakih H unij vs-afc drutfi torek i za celo ieto 80 k r.
»Gaspotfarskl List" izhaja in se prilaga vsak mesei se?u lt> stranij. Kadar je v petek praznik, izideta lista že v
SOČA
(Iziiaja za deželo)
Oznanila
in .PflSUmCE' plačujejo so za pelslopno pctit-vrsto: 8 kr., Jo se tiskajo 1 krat, •      7   ¦        .       .      2    , ,    ..-«   .        .       . -; 3    ,
Večkrat -  p^no^^.' La' Večje črke po prostoru, ro.samičue **4m$jfy$&& v  tobakarnuh  v Nunski ulici m  v *»olsrt;:»;lci =v   Trstu pri   I.avrončiču nns,,.oll velike vojaJiacemprU^iiaiiu v ulici Ponte della Fnbra po 8 kr. Dopisi po3it^b'"«nj.p»iir«dniSlvu, naročnina  in  reklamacijo | pa  npmvniilvu   „SoTe\- ~ Neplačanih  pisem   urcJuiSLvo   ne - sprejema.  —  Hokopisi se ua >račajo.
Uredništvo in upraviiiSlvo je v Gosposki ulici 9.
srfajalalj In odgovorni uradnik   AndraJ Gabričak.
„ Bog1 In narod! ¦'
Boj za slovensko šolo.
Slovenski starimi s«.« poslali n;i višjo Li!c-f*» tn-Ii* prošnjo:
Izvršujoč' odlok veleslavnoga e. kr. ili /cinika šolskega sveta za (loriško in oradiško /. din« 24. junija 1N1I4, št. r»|:{, poiskali si« slovenski ljudski soli \ ijorioi prostore, ki po svoji ii»gi iu po .svojih drugih svojstvih nusprottijejo namenu, kateremu hi morali služiti.
1'oiipisaui slovoiiski roditelji iu njih u aiu-tniki niso mudili, da so z nepo-i• fliiimt vlogami pri visokem e, kr. mitičnem mini-terstvii ugovarjali proti izvolitvi takih prostorov.
Visoko c kr. naučilo ministerstvo ji- hito siljeno izivei o omenjenih prostorih uničevalno sodbo ter zahtevati, ,1 i M> dobo bivz odloga .i;.,,«; stalno pripravni prostori.
Odlok /. du<* Hi. decembra 1SH5. t. 'Ji Milil pravi mol drimim du.-lovno, kakor sledi:
Poslopje namreč Katinelijovo iid"iijcvalisr<' sviloptvjk, tudi vojašnica mifiiovaiio jo sicer /a nemalo število ntiok oddaljeno nad 2 kilometra, kar je /a mestne razmere vsekako veliko, ven-ilar preseda ta oddaljenost samo »led*'' na otroke iz mestnega dela liiviuu v ,š\ I. nilskega /akona z dne ti. maja 1SV0. de/, zak. št. .«), določeno mero . /. drugo stntui se pa lle da tajiti, da omenjeno poslopje nikakor nima onih li-tnoslij, kater** se morajo zahtevati po navedenem zakonu iu po miuister-¦ki naredi.i /. dne "2<». maja t.SM.t. ši. fi.,sp; od pripravnega šolskega poslopja . l.oga poslooja na skrajni periferiji mesta nasprotuje najvažnejši zahtevi, ki > • mora slaviti po naravi sami in po navedeni iiiinister-ikt nuiv-Mn na šolsko p.ishipje, da naj stoji v sredi šolskega okoliša .
K na ko ni primemo zadoščeno na-ilaljui zahtevi radi lahkega dohoda, ker veliki veČini otrok služi kot dohod ena sama, dol»u iu nikakor tu- široka uiioa. ki ni niti potlakana .
Koiiečno nastajajo tudi tehtni pomisleki proti temu, kar je komisija našla
pri pregledovanju   poslopja.....ii,  v
zapisnikih navedejii m-dostatki glede na visokost sob, na stopnice in ua zgradbo stranišč se morajo zaznamovati kot hist-vetii, t. j. kot taki, radi katerih poslopje ni pripravno, da bi se stalna vanj po>ta-vil.« šola .
/. ozirom na to odrvclito je visoko «¦. kr. t.aiieno ministersvo z istim odlokom, nuj si1 ntmmtiHMt futfrhno »krinf. <ii .-i jirij»;niji> tttibut priprtimi /•n*titri . D.i hi se dal tej odredbi vi-rji na-:'i.:s, pozval se je e. kr. deželni šolski .-\et. ti.ij po potn-lti s piimernimi po-•.hiitni stedstvi poskrbi, da se v ta na-r.;i :i jK«trebni koraki to;,oj pri«'no. evets-t'^v.„L:h». ako bi so m* dalo dobiti dru--:i: pripravnih prostor«»v, da se zarne pr.ivorasru> z zidanjem novega poslopja. He/elni šolski svet je izdal dotirtt! Kuaz mestnemu šolskemu svetu; me>ttji .-\et je proti ifiuu vložil utok na mi-r:i-tei>tvti; ministerstvo jo ta utok za-Mitilo; ti> je vse, kar se je sf.rilo v OM-rn me.siH-ill, „</n gr puskrhr tttilno pri-l-r.tnii p,»stori-, eventuvalno,   ,f/«t -«1 *<-
Ker je z em< strani Katin<>lijevo "dirojevališee z:> sviloprejke, tudi vo-jašnii-a imenovano, ,iLolutw> uerabljivo /a slovensko ljudsko Šulo, katere okoliš ohsejra vse mesto iroriško, in so z dnme strani do 1». ^epi. t. 1. m* dado dobiti -talno pripravni prosDri za šolo, oziroma, ker so v u>ni f-asu ne moro dozidati novo poslopje, prosijo podpisani slovensKi roditelji in njih  namestniki:
I isoko i\ Av. H'tm'-no »nniittivti-o. nuj o>,n>j,,či slin-cnfhiu iiortih',,, otrokom jami tjintsk»*ilski i*,nfc v letu 1S9U 'J7 $ tem. tla zastari .noj mlloMni vpliv v to svrho, da •<»• :a slovensko ljudsko iolo v 0'orici prirrdr nemudoma začasni, vsaj nekoliko pripravni iohki prostori, izA/jučicši KaiinsHjevo od-gojecaiišče za sviloprejke,
Podpisani menijo, da kot avstrijski državljani, ki stojo pod varstvom zakonov in ki so opravieoni in dolini |ii'jati tudi {iledo na prostore postavni javen pouk svojim otrokom, morajo staviti zgori? navedeno zahtevo z vsem prat-dtirkom na visoko o. kr. naueno mini-sterstvo, kateremu so krajevne in ile-zelno šolsko oblasti podrejene in po-koršrino dolžne, ter opozoriti na to, da J[' bati so zmešnjav, ako se bo nadaljevalo hujskanje, ki se vrzi proti slovenskemu prebivalstvu v mestu gori-skem  povodom   ustanovitve  slovenske
ljudske šole v (iorioi po dolotVnem načrtu, z veliko vztrajnostjo iu z vidnim odobravanjem od iiiliih stranij.
V korist šole iu splošne blaginje prosimo podpisani, naj visoko o. kr. naueno mini.Uerstvo nepremično zahteva, da se nemudoma izv.ki odlnk z dne Iti, deeet ihra /Afl.5. it. 2!W2I in naj med tem blagovoljno izpolni našo /gore navedeno prošnjo.
(Slede podpisi 'JIH roditeljev za svojih 475 olrok).
DOPISI.
Z (ioiiškrtoi, '.i. avgusta. *) »Priiu. I..* imenuje svoje pisanje .do s I o j no in stvarno": na žalost pa se le^a vselej ne more potrditi, iu tako liiili ne one^.i, kar je liilii v ±1. slov. Ne bili hi pričakovali od lakih ilo^tojan^lveiiikov, da tako pi-^jo, ali vsaj tiskati dajo. Tu hi se prilepil dnitf pridevek, ne pa: doslojiio iu slvurito !
J .j. /v," je dejal svnji'i\is||o oniip, ki so boleli imeli li*t zastonj, menda nekako t.iko: .Kaj mislite, da bomo tlako delali?' Pravijo tudi, da morajo živeli tuli ¦ liter.iti, Iu kur se lire lak.ya tnalo bolj Vi^m^a dela in tako tudi založništva, morali in pri revnih Slovencih še zadovoljni biti, da se sploh kdo
popri..... tak<yn dela iu  podjetja ¦     jaz vsaj
>r.i ne štejem mej navadne .^seflo* . I. j. morali hi plaiali /aiiostno in še lislati lake ilelavee. S.ij .Kriv." ilak lie bo pri nas in« književnik in* založnik. V vseh dru;:ih reeeli kiii'ite; .Svoji k sinjim"; tu pa: .borili se ploh «(iiiiiški tiskarni* iu proti uredniku ti-karjii. ^alo/inku*. Kak prd.e.lek neki zasluži to V
Po rereptu uas|)rolii(v<> Its.l.i morali hi si tudi ilr. M. in družitvi samo izven dtiliovske službe pošohej svoj kruh služiti, kakor sv. Pave), iu v svojem idealizmu zastonj stopali na kateder. M> Dvojim, da hi hili toliko ide-j.iloi! V starih t.isih so dejali, da je vsak delavee \riileii svoji-g.i plaCila; daiidalies menda to m- bo veljalo vo<\ I lastili bomo menda oinva. kf ho .za n;uod" raztrgali hodil tu pri soluiii kuhal?!
("le se tak« izziva (.ili nospntiiotiio ali zl<il)iio?J; ])oteiii pa se belo taki dopisi, kakor zadnjič v .Narodu" (.'lede na razdrlo sl.jvnost jkar je pa sirer „Kdinosl" po pravici okicala). (lospoda. pamet— pamet! Ali ("<¦ še lefenik — sam v pisavi se ne zna /ahiiev.' kiiko luoi.ioo terjati, d:i se bo la-j'k linij i. '  iije^a? !
Prav bi oilo. Te bi oni •rospoilje malo bo:j pozorne brali dotiiim preinišljevanje: .!/. sa:t.oljui a izhaja na^nenje. Cu\ slabo takoj uruj-š p biižnjiku, a dobro tako počasi pripuznas: da takoj siimniriš crehe pri naj-iaaiivš;li .Miatm njih, iu tako težavno veruješ ilol.m v/li« t,, tak« (idiiim dokazom. Nrrad slišiš, kader l.v.i.ijo dru-e itd." -- Trehaln bi \r.isih tudi iiird.tir.sli o dohrohotnem liied-vedti, ki je hotel ojlpoiliti muho od spefo^.i floveki!. a v svoji silovitosti je ubil pri tem muho tu -- noveka! Tre balo bi iVasih pre-mišlji-vati tudi tožim zgodovino slovanskepi kavsanja od začelka. Po!iV' 1«>m bi ne bilo slabo, i-v bi pomislili gospodje od .Priin. U." besede starejra narodtijaka, ki je dejal: Ali smo Siovenri smešni — tako zelo smešni, da >i dovoljujemo tak .luksus". t. j. prepir v takih ž.iin*lm'h razmerah!!
(le je baje nekdo iirti}r dejal svoječastio, da so sramuje, da je Slovenec, ali pa : da so Slovenci od Hoj/a prekl. ljudstvo, — pomislil naj iii še to: kdo je bolj kriv naših tož.nih razmer v na-i ožji domovini?        O.
Iz Podsore, 1 -'. avjrusla. - - Podgorci ioiDiiio žup.ma, na katerega smo lahko z vso pravico ponosni. Ncpretr/no nam županujc-že -2*i let, a županske poste vodi tako pošteno iu uzorno, da mu ne more očitati najmanjše napake niti nnjzHjrri/enejSi nasprotnik. — Vrhu lejfa je naš gospod župan tudi deželni poslanec, načelnik cestnemu odboru in ud c. kr. okrajnega šolskega sveta. ¦-Mož, ki združuje vse take časti v svoji osebi, je pač vreden, da se mu domačini spoštljivo odkrivamo.
Ali pač, jed no napako imn naš pospod župan, namreč to, da ne pleše po taktu, kateri bi rad dajal c. k;, sodni praklikant Fran Pa v i e t i C, rodom iz naše vasi. Ta gospod mora imeti o sebi grozno visoke misli. Le poslušajte, kaj piše v »P, L.* o našem spoštovanem g. županu:
.(Jcspod župan podgorski, tudi Vam dve besedi: Tudi Vi niste na naši strani, in
*) Ta dopis iz piTC-a slov. duhovnika sum prejeli prepozno za zadnjo Številko. •     V.r.
**) To hi pobralo dr. Mahniču leuhornih 9 ur na teden, niti toliko, kolikor vzame meni čn«a de-narničarslvo pri posojilnici. Dr. Stuhnič dobiva za svojih 9 ur profesor.-ko plačo, jaz pa — Malini.'evo zabavljanje s korislolovci.                         A. (i.
tudi Vam tega zdaj Se ne jemljemo za zlo, ker jio-.iamo Vaše razmere. .Samo dveh mnogokrat izkušenih resnic hi Vas radi spomnili. Prva je la: ('lasi se spreminjajo in ž njimi ljudje, druga: Kdor ljudstvo zapusti, njega ho tudi ljudstvo kmalu zapustilo!"
Kolika oblaslnosi! Možu lorej, ki županujc že "Jti let v Podgnri, la zanimivi stari študent Pavlelic za zdaj še ne zameti, da ne trobi v njegov rog. lilagor Vam, gospod župan, da si še nisle nakopali ua vrat le grozne zamero: gorje, kedar se to zgodi.
Ali ker že Pavlelic daje g. županu podgorskemu iu deželnemu poslancu luko modre svete, hodi meni dovoljeno, dati P.ivlelieu jodon sam dober svet :
(iospod P.ivlelič, pustilo lepo mi lllitil može. ki so vredni vse časti in jo tudi uživajo; učite se rajo, da dovr.iile vsaj po 11. letih potrebne izpite, ako si hočete pridobili vsaj nekaj ugleda. Saj je vendarle čudno gledali, da so kot c, kr. praklikauti v služIli pred Vami Inki mladeniči, ki niso niti prišli na gimnazijo, ko slo jo Vi že zapustili. Shranile torej dobre svete zase, ker sle jih sami bolj poirebni,                           Tisi i.
I/, lini HI. avgusta. Učeraj je imela I ara šeiillnvrenska poseben praznik, namreč obhajali so poleg cerkvenega palroua buli stolcinico. kar oh doji f.ira, iu mne>čoiue žnpika prcčasl, g. Andreja (Jorgoleta.
Slovreiiska   1'ara   je   liil.i    uslanu^ljoiia
leta 1V'.Hi„ iu na ......dti, kjer je sedaj  laina
cerkev, je bila majhna kapelica, ki m> jo potem še le v letu slnlelju pivzidala. Ni pit reti, kakor smo v nekem laškem časopisu čitali, da je bil /.orni v Šlovrcurii krščen, ko ni bila še ccrlfv dozidana; temne, za časa Zornlovega rojstva jo bila le kapelica, ki se je polom, kakor omenjamo, prezidala. Pa vidi se, da nima omenjeni laški list nili pojma o naših cerkvenih obrodili, a prej in boljo je podkovan o Taiii.i.iiu. Trii, da jo bil /orni v Šlovrencii krščen in no vceik-i! Kodo bi se ne smejal!
Praznik se je vršil jako slovesno: ljudsko je prihitelo i/, vseh krajev l.rd, tako. da je bilo vse natlačeno. Pnieščevatije je vodil, v navzočnosti c. ki. okrajnega komisarja gospoda Schneiileria, proč. ir. dekan osebno, in med propovedjo je povd.irjal in razložil pomen umeščenja; a čudna okolnost, gospod novouinoŠCenee-župiiik je bil učenec dekanov, potem uovotuašnik iu sedaj službuje v njegovi dekauiji.
Prečastili gospod (Jergolel je bil do-sedaj farni npiavilelj, in da je ('uranom priljubljen, nam je pokazal ncerajšn ji praznik ; laraui so pokazali, da so mu udani, da ga ljubijo in spoštujejo.
Skoda, da nam je dež. vse veselje pokvaril : namreč, ko je ravno sv. maša končala, vlila se je ploha, ki je več ali manj trajala do 1. uro: vsled tega se ni mogla vršili običajna procesij;,.
Po sv. maši so se zbrali povabljeni gosi je pri gospodu župniku; prostori so hili veliko veliko pretesni. Med banketom imeli smo priliko občudovati domači pivski zbor. katerega j«* lamoš. gosp. učitelj jako dobro izurii. -- Da niso napitnin; izostalo, je naravno. lVč. g. tJergolot je napil sv. Očetu papo/.ii, nadškofu iu cesarju, č. gosp. Žni-ilarčič in c. kr. komisar novo nameščenemu župniku, župnik Kumar vladnemu komisarju, Jukoncič. narchii duhovščini itd. itd. Zabava je bila presrčna, ne pretirana, iu vsem se je bralo veselje na licu, zalo, ker je bilo vse od srca.
Sklepamo skromno poročilo in želimo ler prosimo Poga, da naj ga ohrani vrlim Šiovrcnčariom še mnogo, mnogo let! Na zdar!
1/. zahodnih llrd. (Ceste — .Kož-banski marmor* —Pošta.) — V najnovejšem času se dozdeva, da tudi vlada na skrajno mejo zahodnih IJrd nekoliko svojo oko obrača, in to po vsi pravici, ker je tudi ta kraj v slrategičnem oziru važen, in ni ga zlepa tako zanemarjenega kraja od zahodnih Brd. To se toliko bolj čuti, ker se vije unikraj Judrije, tik meje avstrijsko, od Prapolua do Snlamontov kaj lepa in gladka cesta, in Se tako majhno selce je sklenjeno s to gladko cesto s primerno občinsko cesto, ka-koršnih boš zastonj iskal ta kraj Judrije. Iz Kormina gre tudi ta kraj po avstrijskih tleh skozi laški Pračan, Jenkovo, Dolenje, Mimik do fiolobrda cesta, ki je na več krajih potrebna poprave. Vkljuh temu .<ii vendar popotnik naprej pomaga s svojim vozičkom; tako tudi dohaja vsaki dan vozna pošla iz Kormina v Dolenje. Tudi so v preteklem letu zmenit inženirji novo cesto od Verhovija prek Sočnih vrhov Kobalnr, Zapotok in Marijino Celje, Ali se podaljša ta čila do glavne cesle v Ročinj ali eet«. do Vole, do zdaj ni znano, vendar vse to kaže na lep napredek. Naj bi izmerjena črta le kmalu postala gladka cesta.
Tiska »Goriika Tiskarna A, Gabričak" (odgovoren Josip Krmpotič).
Novoijetno zanemarjena je pa tako iimv.nvaiia .Kožbauska cesta", ako smemo prištevali leslain navadne klance. Mnogokrat v letu, posebno ob deževju, je tukaj sleherno 'ihčevanje z mestom popolnoma pretrgano. In vendar je komunikacija z mestom po tej cesti večja od sleherne liriske cesle, ker vsa drva za kurjavo prihajajo v Kormin po tej cesti. Oh sredah iu polkih vidiš na Irgu voz pri vozu z drvi, iu to vse se je pripeljalo po imenovani cesti v mesto, da no omenim sadja iu vinskega pridelka, ki se po tej cesti spravlja v mesto.
Pripetilo se jo pred Ireini leli t> krat edno za drugim v najlepšem letnem času, ko je bil namenjen g, zdravnik M. v Kožhano kožice stavil, da so je s težavo sicer pripeljal do .Pelornela", a v K. še peš ni mogel. In še le v tretji« so mu je pol, posrečila do cilja. Kolikral se jo drugim g, uradnikom lukaj kaj enakega prigodilo, ne veni, Tukajšnjemu kmetovalcu se prav mnogokrat pripeli, da zvečer naloži drva, pa drugi dan iu morebiti cel leden jih ne moro odpeljali v mesto.
Pred 1.1 leti jo izdelal zei.iljeiiieree g, Mr/elič za poprave le cesle silno drag načrt, ki jo sta! iiol) g|.|., in hi denar jo bil luko-re!;oč zavržen. Tudi so leto za leioiii glede io cesle večjo ali manjše o|ič, dokliule že nekaj let, A storilo se je do zdaj glede po. pravo prav malo ali nič, Preteklo leto so vrli naši poslanci za to prepnlrelmn čilo vendar priborili lil H) gld. deželne podpore, S lom denarjem se veliko Hi' doseže, vendar nekaj, ako se denar prav obrne,
In vendar ima la zanemarjena črta svojo posebno uadn v bodočnosti. 1'ml hribom .Na Krasu* poleg ceste so našli dve vrsli lira v lepega iiianiii>rja. Marmor nižje vrsto hi se meril z uahrežinskim. ;; drugi jo mnogo lepši, kakor trdijo ti, ki (tke reči poznajo, belkast je iu »brušen preliva v sebi vsako vr*.)« i-černclkuslih podob.
Koplje so lakaj že blizo leto in dan, in mnogo truda je bilo treba, dokler so ni dosegla žila, ki so po volji kitmolomov lomi. Poslan je hit ua Dunaj iu v Pošlo na razgled, iu je bil s posebno pohvalo sprejet. Ha Iti— kajšnem pokopališču je postavljen spominek iz  lega   marmorja, ki se prav lepo odlikuje.
Odposlalo se je do zdaj v Pošlo več. materjala te vrsto. V lveriiiinti, ako se zida poslopje kaj vredno, hočejo imeti ta marmor. Tudi je tam postavljen velik izhrušon šliri-oglcuik na razgled.
V kratkem ima priti komisija od glavarstva iz liradiške na ogled, da pregleda ta kamnolom in potrebno ukrene. Svet je g. A. Hrzetiča iz Kožhano. Prosil hi le, da bi se cesta, po kateri se bo ta marmor vozil, tudi dobro popravila, kajti brez cesle ni prometa.
(Jlej Kožbana, tukaj je tvoja prihodnost, ako znamenja, ki na to kažejo, ne lažejo.
Tudi jo okrajno glavarstvo v (iradišču pripomoglo kožbanski občini za oddajo pisem in :i-kratno zvezo s pošto v Dolenjem kar ni sicer Hog ve kaj si bodi, vendar je nekaj. In hodimo za zdaj s tem zadovoljni iu hvaležni obluslnijam, ker boljše jo nekaj nego nič.
Tako vidite, tudi zahodni Urici napredujemo in se bližamo boljši bodočnosti, če tudi le polagoma.
I/,  dolenjih  ltrd.   - Dne  0.  t. m.
smo imeli ob četrti uri zjutraj hudo nevihto. Strašan vihar je butal s tako silo v hiše, da so se močno zibalo. Nekateri trdijo celo, da je bil polres. V Darbaui je vihar zvonik tako nesrečno prekucnil, da je padel na streho in jo razrušil. Pri padcu se je en zvon ubil, drugi je nepoškodovan. Svetišče z oltarjem vred je ostalo nepoškodovano. Tudi po poljih in vinogradih je napravil vihar mnogo škode. Mnogo drevja, večina najbolj obloženo s sadjem, loži strto po tleh, ali pa so mu vrhi in veje polomnjene. Mlada drevesca so vsa zvita. Tudi loča je začela padati in je napravila na krajih, kateri ležijo na zapadni strani, mnogo škode. Ubogi kmet! v petih minutah so vse Ivoje naJe pokončane.
Iz Podltrda. 10. avgust — Častiti gospod urednik! Hestiičuo je, kar sle pisali v zadnji .Soči", da delajo slovenska dekleta v Trstu svojemu narodu največjo sramoto. Ni pa res, ila bi bila pod notico „kukavice* omenjena dekleta iz Pod h r da. ker služijo od lukaj komaj 'A ali i dekleta v Trstu. Med temi sta meni znani samo dve. kateri pa se dosihdob svojemu narodu nista izneverili. Zatorej dovolile, da se Podhrcani prav uljudno zahvalim-) za to, da bi morali nositi grehe kobariških in bolSkih deklet! — *)
Sleherni rodoljubni Slovenec mora, v ocigled temu, da se potujči toliko Slovencev ne le v ptujini, ampak tudi v domovini, vz-
*) Krčmar je sodil pe jrovoru onih žensk, da utegnejo biti doma lam gori okoli Podbrila ; mi jih nismo no videli ne sliSidi. — Uredn.
i
ilihovali z egiptovskim Psnmonilom: posrečit moje krvi je prevelika, da bi jo mogel objokovali s svojimi očmi*. -~ Kajti, akn se vedno rastočemu pohijčovanju imšop narodu no naredi konec, jo gotovo, dii zginemo Slovenci prej ali slej izinoj števila narodov, A, da so razmero take, tega ni Niiv narod, tega ni krivo ljudstvo, ampak brabrižnosl našega raztimništva, Kako so moro navdušili priprosti narod za uzoro, ko vidi moj razum-nišlvoni tako malo navdušenja In š» manj požrtvovalnosti? Kako naj ostane 17, 18 lot stara deklica, kalem niti ne vo, da j« Slovenka, ko pride v Trsi, v to Sodomo za naša dekletu, svojemu narodu /vesla P In fio pride mladenič, kateri nima niti pojma o narodnem ponosu, mej hiilie ali Nemce, kako naj se navduši za 3voj narod?. In, da jo nafta mladina luko nezavedna, kdo je kriv? Nafto m-ziimnifttvn I Soli odrasla mladina od ti, do I H, ali 20, lela je iiajhnlj pristopna uzoroin. 11/,01'om in nazorom, za kuloro se navdušila mladenič, iu mladenka v teli letih, ho gnlovo no izneverila nikdar, In vendar ho ravno za Io mladino nihče ne brigal Ali Jo potem čudno, da naša narodna reč propada? Idile moj mladino, navdušujte jo za vočno-nilado nznro, |or jo učilo ljubili nvoj narod in bodočnost našega naroda ho zagotovljena, «. n, —
U Orno rja, • Hodi mi dovoljeno po« jusnili na Vnš cenjeni odgovor v *Prlinorcii" v, dni; I, avgusta I, 1, št, Ili, namreč, da Voh g. pevovodja no prezira, marveč da Slo v popolni piijnzuortli pri njem, Da, g, tenorist, Io priznavam, da šo clo v preveliki Sle, loiln mojo mnenje ni bilo tako slaviti v cenjeno .Sočo" od 10, julija 1.1, št. :iS„ in sicer, da vsled prevelike zaupnosti g. pevovodja do Vas in enega surovega pristaša mora cerkveno petje« hirali.
Vi nam tudi opočitale, da pelje vkljuh borni zmanjšani plači lepo napreduje, litim Kdaj in kdo Vam je plačo zmanjšal ? Ozrimo s«.- v pretekle čase, pred 1,1.877., koliko plače so takrat prejemali, a vendar ni bilo treba č. g. duhovnikom samim pred oltarjem odgovarjati, pa sedaj. — ? Sreča je, da imamo hvalevrednega g. kurala, kateri je sam kos kaj takega opravljati.
Glavna stvar je, kdo Vas moro vsled borne plač«, v to siliti, saj Slo so že lolikral odrekli; torej, ko hi Vam ne pristvalo, bi ostali že davno mož beseda.
Da petje lepo napreduje? Vodite, da me sveta jeza napada. V kakšni stvari napreduje? Saj no slišimo druzega pri nedeljskih sv. mašah kakor dva napeva .Pred Bogom", katera mislim, da jih žo tako dobro vsi vrabci znajo. Srce nas vendar boli, da imamo v pomoč tudi prav izvrstne orgije,
(Dopisnik je prevzel vso odgovornost za la dopis; zato smo ga še priobčili, • -Hočemo pa odkrilo, da nam kratko nikar ne ugaja laka polemiku. • - Uredn.)
\% Crnlf, 10. avgusta. • Meseca marcija sum imeli občinsko volitev. Hudi izvolitve premajhnega števila starešin, je bila ta razveljavljena. Dne 15. iu Ki. julija se je zopet vršila volitev; postavljeni kaudidalje so hili enoglasno izvoljeni, ('.asi zavednim voiilcem! Dne 8. I. tu. pa jo sledila volitev župana in podžupanov. Dosedanji župan g. Leopold Bolko je bil zopet enoglasno izvoljen. Ravno tako prvim podžupanom g. Anton Herbuč. iz Šola. Imena sama pričajo, da je vodstvo občine v pravih rokah. v
Neki dopisnik iz Črnič priporoča goreče v predzadnji številki »P r i m o r s k e g a Lista" voiilcem črniško županijo, da bi volili krščansko misleče može v občinski zasiop. Obžalujemo, g. dopisni k je p ris? I d e s e t d n i j po izvršenih volitvah s svojim priporočilom na dan.*) Izvoljeni so sami pravcati »liberalci" v občinski zastop. Uboga občina! Še nekaj. Naše starašinslvo je prosilo pred nedavnim Časom za štirirazredno šolo na središču Crniške županijo ler dokazalo potrebo' isto. Slavni c. kr. okr. šolski svet pa jo zavrnil prošnjo z razlogi, ki so nas iznenadili. Junake rnzloge proti ustanovitvi le šolo smo žo slišali od nekega gospoda, ki jo somišljenik one stranke na Kranjskem, ki se prolivi izobrazbi ljudstva.                                           T. i. P.
S Krasa, 11. avgusta. V nedeljo smo imeli v Komnu lep dan. .Tržaško podporno in bralno društvo" ter »Slovansko pevsko društvo" sta napravila tjekaj izlet, kakor je bil v programu objavljen.
Eden oddelek se je pripeljal predpoldne ob 117», n drugi popoldne ob I uri. Vseh je bilo 180 oseb; mi čelu jim g. Polič. Pevcev in pevk jo bilo nad 10 pod vodstvom g. Barlela; tamburašev, katero jo vodil g. dr. Abram, ja bilo 15.
---~o Jok|)2) kn|.6 ij8nnes«jivu«i poiočovaleo ima oni list na deželi. Dopis.
Za veselico je bilo pripravljeno dvorišče j gospe Ban del j, katero je bilo v ta namen ukusno okrašeno z zelenjem in za&tavami; tudi J oder je bil ukusno napravljen. Na cesto s strehe so vihrale slovenske in cesarske zastave, katere so znaCile, da se vrši posebna veselica v teh prostorih.
'Izletnike so čakali na gorjansM cesti zunaj vasi gospod župan Josip Kovačič, gg. podžupana Gaspari in Cotic, občinski tajnik g. Miroslav Prelc ter gospod nadučitelj Anton Leban. Gospod županje s primernimi besedami pozdravil Izletnike' v imenu občine, a gospod naduCitiiU ravno tako v imenu čitalnice. Odgovoril je na pozdrav gospod Polič. Z navdušenim večkratnim živioklicem in petjem so korakali izletniki, spremljani z ogromnim številom naroda, v vas ter potem na ozaljSano dvorišče gospe Bandelj. Raz hiš so povsod vihrale zastave in z oken je gospoda dajala pozdrave.
Potem, ko so si izletniki ogledali vas, je začel na krasno prirejenem dvorišča skupni obed; udeležili so se ga izletniki, kateri so predpoldne došli. Veliko dolgih miz je bilo pripravljenih in obloženih zn goste. Po obedu so peli pevci lepe pesmi, dokler je prišel čas, da se je šo drugemu prihajajočemu oddelku naproti.
Ob 5'/, je začela veselica. Dvorišče gospo Bandelj je bilo popolnoma nagneteno ogromnega ljudstva. Došli so ljudje iz vseh slojev in iz vseh krajev našega okraja, z Vipavskega, trtaške okolice in od drugod. Zastopani so bili vsi stanovi od kmeta do izobraženega gospoda. Videli smo lepe in krnsne gospodične in gospe. Zastopano je bilo vse, kar je oživljalo v pr9ih vsakega rodoljuba veliko veselja. Smelo rečemo, da je bilo tisoč ljudstva na dvorišču pri zabavi, kajti kaj takega v Komnu nismo še videli.
Prva točka veselice je bila: 1. Jenko: , »Naprej*, katero so tamburaši izvrstno udarjali. Potem je sledila 2. točka: .Pozdrav«, mešani zbor. — Ta zbor, broječ nad 40 glasov, pel je to — kakor tudi vse sledeče — z izurjenostjo in preciznostjo, da ne more biti bolje. Burna pohvala in ploskanje je sledilo ti točki tako, da se jo inorala ponavljati. Pokazalo se je, da Slovenci so pravi pevski narod. Navzoči gostje niso mogli dosti nahvaliti pevke in pevce, katerih zvoneči glasovi so tako simpatični, da ganejo in vnemajo srca. — Sledile so potem točko: Kisenhut : »Srelan imendan", mazurka, „Vinnac hrvatskih popjevaka«, tamburaši; „Ustaj*, mešani zbor; »Kolo", tamburaši; Kiintzo: .Vinska poskušnja", moški zbor: »Slavjanka", mazurka, tamburaši; J. Harlel: „0j planine1*, mešani zbor; Hunjanim: .Lepa naša domovina", tamburaši; F. S. Vilhar: »Slovenec in Hrvat* moški zbor. Vse točke so tako ugajale in tako izvrstno izvele, da so so murnlo večinoma ponavljati vsled splošnega, grornovitega in frnncličnega odobravanja. Voditelja g. Hartcl in g. dr. Abrain sla užila mnogo hvalo in slave.
Veselica  je  končala   ob  8'/»   zvečer. Splošna navdušenost  in  radost se je brala .   obrazih  vseh  navzočih   in   iz  gostilne /.učili poslušalcev.
Po veselici je bila še skupna zabava, katera je med petjem, tamburanjein in prijateljskimi pogovori trajala pozno v noč.*)
Polagoma so se odpravljali gostje na pol vsak prof. svojemu domu. Odpeljali so se tudi ljubi nam tržaški gostje v dvanajstih „žardinirah". Ginljivi so bili prizori, ko smo se razstajali; prijatelj je stiskal roko prijatelju, tovariš tovarišu,  poznanec poznancu.
G. Polič se je imenom izletnikov v lepem govoru zahvalil za lep sprejem. G. župan se je zahvalil za krasno nam napi-avljeno veselico, nadejaje se še kaj enakega v Komnu doživeti.
Želeči izletnikom srečno pot, in še je-denkrat se zahvaljujoč za skazano nam čast in radost, smo se poslovili od izletnikov, kateri so se odpeljali proti Trstu. Ločili smo se z iskrenimi željami v srcih, da bi nam Bog še mnogo tako lepih veselic naklonil. ?3arod naš pa naj bi dočakal lepših in boljših časov, kakor so sedanji časi razponi in prepira, kajti:
Da bode prišel narod v boljše stanje, Roditi mora boljši mir mu sprava; Ima že vrle sine mati Slava, Vodnike tud' za uk in delovanje.
Končuje moramo pohvaliti gospo Viktorijo Bandelj, ker nam je preskrbela prav dobro jedačo in pijačo in po zmernih cenah. Vse je bilo odlično glede bogate obilnosti finih jedil, izvrstnega .terana* — tako imenovane domače kapljice — in prav dobrega piva.                        _____
Iz Sežane, 9. avgusta. — Ker nimate iz našega kraja, in lehko bi rekel tudi iz okraja, nikakih poročil, kakor da bi Kras ne pripadal goriški deželi, blagovolite mi odstopiti za danes nekoliko prostora.
Letošnja pomlad je kazala, da bode imel naš Kraševec vsega dovolj, — a žal, mokro poletje jemlje ubogemu pa marljivemu ratarju up in nado za dobro letino. Žita so brstna, klasi polni, a tega ne more za mlatcv niti posušiti, ker nagaja mu vedno dež; sena, katerega ni bilo prav obilo vsled suhe pomladi, ne more posušiti in spraviti; prvi krompir, katerega sedaj kopij?, mu črni in gnjije. Trto pa, ki je začetkom obetala bogato trgatev, napada razun razširjajoče se trlne uši še peronospora, katera je po nekaterih krajih trte popolnoma uničila, in tudi oidium (plesnoba) se na grozdju močno razširja. Grozdje se je ob cvetju vsled prevelike moče osulo. Kmetje so prekasno škropili z bakreno galico, in tako se niso mogli upreti peronospori, ravno tako so bili opustili žvepljanje; malomarni si belijo glave, da bi odpravili uničujočo nevarnost — a zastonj. Bog pomagaj! — Bodite previdni in ne poslušajte šušmarjev, ampak one, ki temu prav svetujejo.
*) Ob tej priliki se j- nabralo menda 30 kron zaKrajnova". Znano je, de je to&i tuko močno pobila v tej vasi, da jim Je pobrala ves letošnji pridelek. Trte so popolnoma gole. kakor o Boiic. — K*
Ponoči  s   četrtka na  petek je bil  v okolici Sežana sila velik vihar, ki je provzroiil mnogo škode po polju na trti in drevesih. .Zanosi nam, zanesi Bog, Otmi nas rev, otmi nadlog"!
Poletni Čas je za letovičarje ugoden, da se mestnega prahu in slabega zraku znebijo in pobite v gorske kraje si vedrit srce in dušo, si krepit zdravje in pridobivat novih močij za nadaljno duhomorno delovanje. Tudi n*š priljubljeni sodnik in naš Vam dobro znani c. kr. notar sla šla na dopust, — zadnji se baje tudi popolnuje v slovenščini, da bode KraSevcem vloge in listine izključno slovenski pisal; — vederemo.
Dobili smo razun našega gospoda av-kultanta Fabjana tudi novega tajnika okrajnega glavarstva v osebi g. Matka — Slovenec — le finančna direkcija pošilja prak-tikanle in kontrolorje Lahe v Sežano.
Se nekaj. Naše občinsko zastopstvo dobro ve, da nam tujci veliko dobičkov do-našajo, a za nje pa prav bore malo, da ne rečem nič ne stori. Pomislite razsodni,- občinsko barko vozeči — možje!
13. t. m, na Velik Šmaren, bode služil prvo sv. mašo č. g. Josip Golja. Voščimo mu v tako imc-nilnem stanu, da bi novoinaSnik delal z gesloma ,Iiog in narod"! v prid večne in časne srečo vernega, slovanskega pa zatiranega naroda na Primorskem:
Stokliš.
Goriške novice.
Novi notar v Boleli. Minister /a pravosodje je imenoval notarskega kandidata dra. Alberta Humorja  notarjem v Dovču.
—  (leslilamo Ilolčanom na tej pridobitvi!! Čisto slovenski sodni okraj je dobil notarja, ki menda ne zna slovenski!
C. kr. zcmlfeknjlžiil urad v Gorici krčevito varuje zastarele predpravice laškega jezika. Slovenske zemljeknjižnc rešitve pošilja strankam z laško d o s t a v n i c o. Jedna stranka je že večkrat zavrnila laško dostavnieo, večkrat pa je zapisala protest na laško dostavnieo, - ali zemljoknjižni urad l za vse to slej) in gluh. — Treba bo potrkali nam višjem mestu! Za vsako drobtinico pravice se moramo tepsti do najvišje instance!
Pozor slovenski starišl in obrtniki!
—    Izvedeli smo, da so bili poklicani na magistrat oni slovenski slari.ši, ki so imeli upisiine svoje otroke v .Slogiui" šoli v najvišjem razredu. Poklicani so bili v auagra-flčni urad, in sicor, naj se predstavijo ta ko j. Od nekaterih takšnih povabljencev smo izvedeli, da jih je uradnik izpraševal, kam dajo svoje otroke, ki so končali šolo; ako jih dajo v kako obrt, tedaj da morajo dečki obiskovali obrtno šolo, in sicer ono v ulici K d ] i n g, — h» je: vil a I i j a u s k o. I iadi svojega ravnanja prosimo h tem vse one slovenske stariše, ki so bili poklicani na magistrat v tem pogledu, da nas obvestijo, kaj in kako so bili izpraševani od uradnika, da moremo odvrnili pravočasno nevarnost, ki jim preti od goriškega magistrata. Zanašajo" se na izkušeno zavednost slovenskih starišev v Gorici, upamo, da se nam odzovejo vsi oni, ki so že bili, so, ali pa še-le bodo poklicani na magistrat. To zahteva narodna korist!
Tudi na soriškem kolodvoru je baje takih uradnikov, ki nočejo sprejeti slovenski naslovljene tovornine. Pritožil se nam je namreč neki gospod iz Ljubljane, da je hotel odpraviti neko pošiljke s tovornim listom, izpolnjenim v slovenskem jeziku. Uradujoci uradnik pa je zahteval od njega, da mora izpolnili tovorni list * nemškem ali italijanskem jeziku, drugače da ne sprejme pošiljatve. Radi lega se je priložit pri vodji, a ni nič opravil. Uradnik mu je potem prečrtal slovenske besede in je zamenjal z nemškimi. Temu postopanju se je čudil ta gospod temveč, ker se mu kaj takšnega ni zgodilo pri južni železnici v Trstu, ki je sprejela slovenski naslovljene pošiljatve. Ali slovenska dvotretjinska večina na Goriškem nima nikake pravice do slovenskega jezika na goriškem kolodvoru? — Tako gospod iz Ljubljane, kateremu prepuščamo odgovornost za točno obvestilo.
Radodarni doneski- —Za »Sloginc" zavode so došli v zadnjih 1" - dneh ti-le darovi:
Ivan Miklavič, Kobarid, 50 kr. — Marko Slokar iz Skrilj 10 kr. — Ivan Justin. uč. v Šempolaju, 50 kr. — Anton Kostanjevic v Golobrdu 50 kr. - Franc Eržen v M. Losinju 50 kr. — Anton Berginec, naduč. v Povirju, 1 gld. — Fran Razpet, vikarji v Orehku, 5 gld. — Leop. Bolko v Crnicah 1 gld. — Trgovec Anton Koren in kroj. mojster Rožanc v G. po 1 gld. — Fran Blažon na gor. kolodvoru 2 gld. — Pri novi maši v Cepovanu nabrali med gosti gld. 11-15. — A. K. v Plaveh 5 gld. — Gospa Berta Triller v Tolminu 42 kron, katere so zložili na incijativo preč. g. Mesarja na Livku udeleženci prvega izleta Soške podružnice .Slov. planinskega društva". (Glej dopis iz Tolmina. v zadnji št.) — Jos. Novak na Reki 50 kr. — Miha Bizjak in Andr. Peternel v Rabacu 1 gld. — Žiga Furlani v Ilirski Bistrici, preostanek, 70 kr.. -- V pušici pri trgovcu Jan. Drufovki na Travniku gld. 1-32. — Župnik Jos. Poljšak v 1'rvačini 3 gld. — Vikarij Anton Bratina v Doberdobu 2 gld. — Andrej Boneta v Opatjeselu 1 gld. — Tomaž Kraniec v Hieflau gld. 4*60; od teh sta dala Ant. Sivec in Ant. Šturm po 50 kr.; ostslo nabral T. K. .Nekateri so se izrazili, da dajo pa oni te težko prislužane novce raje za ,Slo-gine" zavode mesto gg. vikarjema v domovini, ker sta ona do njih tako mrzla". — Vik. Pavletič Fr. v Fojani 5 gld. — Levičarji zložili v gostilni pri Petru Savlu v Cepovanu 2 gld ~ Vikarij Žnidarčič Andrej v Gradnem gld. 3-12. Olga Likar java iz Gorice je nabrala gld. 2-87 pri igri fBuim v Urbančičevt gostilni v Kobaridu; pošta Breginj-Rezija-Krn je dodala 20 kr. — Franc Stergar, učit. v Desklah, 50 kr. — Anton Skarabot, čuvaj
v gradiSčanski kaznilnici, zbral pri kozarcu vina 1 gld. — Ženska podružnica sr. C. in M. v Prvačini 10 gld. — Janez Stibilj nabral v senožeškem pivovarju gld. 4-30. (Darovali so po 50 kr.: Sotler Fr., Cibej Fr.; po 40 kr.: Leve Andr., Šniderčič Fr.: po 30 kr.: Pegan Jan.; po 20 kr.: Svi:»Jj Stef., Fernetič Jož., Fernetič Fr., Skamperie Jož.; po 10 kr.: Sotler Fr., Skamperie Jan., Vidmar Jož., Sotler Ant., Pegan Andr., Berne Jak., Ferfda Ant., Blaganja Fr., VidniT Fr.) — Veroučitelj Tabaj v Gorici 3 glu. — Ker je govoril ministerski predsednik Sadeni v Ljubljani slovenski, na veliko jezo naših nasprotnikov, nabral je Val. Ferjančič 3 ?:id. 33 kr. (Darovali so: C'ej Ivan 1 gld., Ivan Ilejevič (jO kr., Mohor Pleeničar 30 kr., !«an Blažit 30 kr., Vogrič Franjo 23 kr., Gicščič 10 kr., Dafil Cadež 10 kr. in Ferjančič Val, 30 kr.) — Narodna taksa v Ajdovščini 1 g!d. — Ivan Trcbše na Srpenici je poslal 3 gld. (en 5 za Volaričeve sirote), katere mn je izroči! g. Andrej Berginc, da je prvi odstopil od tožbe proti .drugemu zaradi nesramnega oz.nerjanja. — Ilozalka Fon v Tolminu je nabrala v nedeljo po veselici .Rokodel. bral. društva" pri Podsolarju gld. S-72. (Poročila o veselici nismo dobili; gospodje dopisniki so se pač zanašali drug na drugega.) — .Ker na dan nove maše se ni nič nabralo za cSlogino zavode, so p:t drugi dan zložili v ožjem krogu gld. 1*.)'5.H; temu ji- dodal pravnik g. Štefan Prege! I gld*'. (Poslal trgovec Jos. Handaž i/. Kanala.)
O priliki izleta slovenske mladine iz (ioriee na Grad pri Mirim so darovali /a isto: Pelieon Jožef 2 kroni, Siuigoj Miha '.i kroni, Sinigoj Anton 2 kroni, Leštan Vinko 2 kroni, Drutbvka Anton 2 kroni, Mozefič Miha 10 krajcarjev, Peliron Jožef 1 krono za Mozetiča Miho. Prijateljem slovenske mladine: prosrčna zahvala! Priporočamo v posnemanje !
Še veliko je položnic postne hranilnice med našimi naročniki, še okoli 500. Z dosedanjimi so naM naročniki poslali okoli 350 g>'l.' To je .še vso premalo. Ako bi na opatih 500 ilošlo le po 50 kr. na vsako, hi bilo novih 250 gid. — Kdor sam ne zmore krone, naj nabira med prijatelji. Zrno k zrnu pogača!  —   Živela   rodoljubna   požrtvovalnost.
Za Volaričeve sirote je poslala An-dulka Likarjeva iz Kobarida gld. 10- , katere so zložili po zborovanju lolm. učit. društva. •• - Iskrena hvala imenom zapuščene dete. Dal Bog posnemovalcev!
XI. redna glavna skupnimi družbe sv, (Urila In Metoda v LJubljani. Dne H. t. m. so je vršila glavna skupščina te naše šolske družbe v ,Narodnem Domu", Ze dan poprej je bil prijateljski sestavek na Fcrlinčevem vrtu kjer se je zbralo veliko zunanjih družbenikov. Prvomcslriik Tomo Zupan je pozdravil goste. Pelo je pevsko društvo .Ljubljana"; viharno hvalo si je pridobil ženski kvartet .Struna". - - Govorila sta ne 'jornški Slovenec Proso k ar, župan v Kol marinah, in preč. g. župnik Ani. Beri o t •/. Vogerskega na Goriškimi, Poslednji je, nazdravil pevskemu društvu »Ljubljana", prvomcslniku Zupanu in Ljubljani kol srcu .Slovenije. —- Pred zborovanjem je bila sv. maša v frančiškanski cerkvi iu potem občni zbor, kateri je otvoril prvomeslnik Zupan. Zborovalce je potem pozdravi! mestni župan H r i b a r. Njegovemu govoru je sledilo živo pritrjevanje. Društveni tajnik Ž bega r je prečital na to temeljito poročilo o delovanju v prošlem letu. Drustveiiikov je bilo 12.200. Iz poročila blagajnika, Koblarja posnemamo, da je imela družba dohodkov 181)3. I. gld. 2i.951*41, stroškov po gld. 32.003-17, torej prininnkljaj gld. I0/J31-73. Nadzorništvo jo predlagalo, da se računi odobrijo, ker se je tudi zgodilo. Pri volitvi so bili zopet izvoljeni vsklikom prvomostni-kom g. Tomo Zupan, v odbor pa gg. Anton Koblar Luka Sveter in Ivan Hribar; v nadzorstvo: Oroslav Dolence, Martin M a I en se k, Fran Povše, Fran Ravnih ar in Ivan Vrhovnik; v razsodnišlvo pa Andrej K a lan, dr. Fr. Munda, dr. Fran Štor, dr. Jernej Zupance in Drag. Žagar. Več iz tajnikovega poročila o priliki.
Banketa v Sokolovi dvorani se je udeležilo okoii 130 oseb. Pel je ženski kvartet »Struna". Govorili so predsednik Tomo Zupan, Luka Sveloc in državni poslanec Vje-koslav  S p i n č i č.   Občinstvo  je burno po-
zdravljalo Spinčiča že ob nastopu; njegov govor je zbudil viharno odobravanje.
.Poiteno"   berilo  .Prfui. Lista". —
Nekdo nam je sporočil pod tem naslovom iz Gorice:
.Časa sem imel na ostajanje; lotil sem se .P. L." in se zabaval ž njim. Naposled sem začel šteti in našel, du zadnja številka trna 991 vrst, med temi je 525 vrst o liberalcih, imenoma zabavljanj in psovanj proti »Soči*, »Goriški tiskarni" in proti Andreju Gabrsčeku. Torej nad polovico lističa sama polemika po najnovejšem velekaloliškem načinu. Najboljši odgovor takim ljudem je — molk, saj ljudstvo ni tako neumno, kakor bi nekateri radi videli, da bi se mu ljubila laka dušna Inana".
Dos ta vek uredništva.— Od raznih stranij smo dobili pisma, ki nam svetujejo, ne spuščati se dalje v polemiko s »P. L.*, ko j;* pade! tako nizko, da je naperil ves boj proti eni sami o;;ebi, češ, da tak boj je smešen in resne polemike nedostojen. — Na* dopisnik iz hribov je spisal cel članek kot nadaljevanje dosedanjih člankov o pospeševalcih socijalne demokracije, a učeraj je že htavLcn članek ustavil, češ : ni dostojno za <Sočo5, da nadalje polemizuje z ljudmi, ki le draži;o in izzivajo, v nadi, da bi »Soč.ir-krepko odgovarjala iu se t>i pa tam zaletela s kako besedo, na kar bi sledila tožba za vsak krepkejsi izivz. Do l.tko nedostojne igre pa naj se «Soča» dai;e ne spušfri,
V koliko liomo -'»šali te nasvete, ne vemo še; vsekakor j>a s» ne bomo ozirali na udrihanje *P. L.* po ovluli.
Lepa hvaležnost! - Nekdo nam j>o-roča iz mesta: V četrtek <». |, ,;;, je še! slučajno čez soški irni.-.t neki pravi Goricau. Na mostu je dobil skupino brkatih mladeničev, ki so igrali na kitaro in prepevali prepovedane pesmi u 1.. G a r i b;. ! d i j <• v a k o -r a <* ni <a iu Uf.iii »V i v v a i'llalia\ Ni se zmenil za tako prepevanj«- iu npitje, ker je temu že it;ivaj"!i v Gorici, in je ^t-\ svojo pot do prve kavarne. Iz i.-te se je podal v »neko* lii^o. Na poti fje j«- dobil nekoliko .gospodov* iz presoje nkupiiie, ko .-o se prepirali z nekima častnikoma tukajšnjega polka. Slišal je, da sta bila rasl-nika zmirjana z »Laiisbuben" itd., kar seveda ni častno za dostojanstvenike avstrijske vojske ¦ ¦ (oda častnika se nista zmenila za vse f«>. Ko je Goricau prišel k svojemu im-iiienu, je dobil tam že osl.de znance z mosta, ki so sir pa prepirali z nekimi podčastniki iz istega poika ter so jih počaščevali s takimi naslovi, da bi se bila kmalu zgodila velika nesreča. Posjvdoval je najprej pri podčastnikih iu potem pri »gospodi* in jih svari! radi neolikanega obnašanja iu izzivanja. To posredovanje pa mu je prineslo skelečo zaušnico, da je udaril z glavo ob zid. Neki »Goricau" iz iste skupine mu jo je namreč privoščil kol nagrado za prijazno posredovanje. Drugega tli.e je bil Umirili klican k reilarslvil, ki ie bilo že nbveš,'eno o dogodku. Posledica je bila, da so (nega od ...... skupine zaprli, na koliko č.-.sa, ne vem. •-- Vsa reč nima druge važnosti, nego samo to, da svet izve, kako si dovoljujejo v Gorici ne samo prepevali prepovedane in Avstriji sovražne pesmi ter npiti »Vivva I' llalia", ampak tudi, kako spoštujejo moštvo onega polka, katerega godba si prizadeva na vse kriplje prikupili se ne samo Italijanom v Gorici, nego "Sploh vsem slovanoživcm. s sviranjem znanih izzivajoči!! pesmij! — Dostavljamo, da je prinesel liiili „Agr.mier Tagblatt'1, pritožbo proli goriški vojaški godbi in da je o tem obveščen vojni minister.
Dovolj denarju ima goriški zastop vedno, kedar ustanavlja laške otroške vrte in in šole. Ker je bil otroški vrt <Fraiin'Si.o G i n s e p p t.-» le slabo obiskovan, ga preložijo na Placutn; ob enem ustanove ondi novo laško mešano ljudsko šolo. V ta namen so kupili Stecchinovo hišo za SOOO gld. — V • Primorcu« smo navedli številke, ki kažejo, kako slabo so obiskovane sedanje laške šole; na vsakega učitelja pride le okoli V) otrok; in vendar ustanavljajo še novih sol!
r.strell! se je na grobu svoie m .dere 23-Miii L. II e bat v Renčali. ..Primorski Lisi" je vest naznanil iu pristavi! brez obotavljanja: „Vera, vera, kako te pogre-umo !¦' Z zanesljive strani smo obveščeni, da pri tem samomoru ni imela nič opraviti vera, marveč   mladenič   je    bi!    nenavadno    me-
lanholičen in zdravniki so konstatovnli, da ni bilo vse v redu. Razžaloščeni rodbin'; naše sožnlje!
Dogodek pred sodiščem.   —   Nekdo
nam piše: »Dne 11. t. m. sem bil slučajno pii c. kr. meslno-odredjcrtcm okrajnem ?c. dišču v Gorici, kjer sem videl in slišal, kako se naš slovenski jezik strastno sovraži o-t strani laških odvetnikov, oziroma od strani laskih c. kr. sodnikov, zajedno, kako se ubogi slovenski trpin v prosti halji zaničuje. Slo. venski odvetnik dr. Stanič je vložil slovensko tožbo za nekega svojega laškega klijenta proti s 1 o v e n s k i stranki (strašanski greh. kaj ne!) v slovenskem jeziku. Pri obravnavi pa je nekega laškega odvetniškega kandidata pri dr. Marani-ju tako globoko v dušo speklo. da je zaničljivo dr. Staniču rekel v obraz.-»Tu je oni odvetnik, ki dela laškemu svo. jemu klijentu slovenske tožbe": Dr. Stani,-se izgovarja, da dela, ako sta kiijent in mt*. protna stranka laška, tudi v laškem jeziku. Jaz, ki sem bil v Staničevi pravdni zadevi kot priča, nisem mogel pretrpeli zaničevani,, našega jezika od strani dr. Maranijevoga o.|. vetniškega kandidata, rekel sem: »Od slr.ua gospodov laških odvetnikov, ki imajo ogromni. Število slovenskih klijenlov, se izdelujejo to/b. vedno iu jedinn v laškem jeziku, bodi slriiiik.i laška ali slovenska". Ko je čul moje bese.j,-sodnik dr. Paucra/i, skočil je po koncu k,i-kor razdražen gad iu se zadri nad mem-. seveda  v  jeziku   »del   dolce   si":   »Ako   ;
molčite, vržem vas iz dvorane. Ja/. sem.....
Vi ste....."  No, pretrgani slovi, jaz sem L
vi ste, pomenili ste: da on je od zgore; iti jaz od spodaj, zaničevani človek --slovenski kmet.
Meni je prav r« s ugajala sodnikov.i »iiljii.luosl." na - sodnem stolu. Ita.l bi tu:i bil kaj povedal v brk, pa.... kaj sem bolel; molčal sem, dasi sem vedel, da nisi m nikogar razžaii!, pa ¦ ¦- vedel sem, da j.s/ sem sam, on ]>a ima «iegijone aiige|;e\« m ra/.jmlago. liesiiično pa um po\em, da ni \,-del v meni ni moje duše, ni unije učeim-li, j.iz j,a sem videl v njem vse! Videl *d,i v njem strast do jezika dežele, katera /,, redi, iu vide! sem v njem vm» njegovo tin -naši, strastno »ur/njo proti ,-tami iii/j<y,j sloja in •-• hiiMa! Je li zadača sodnikov taka? Ne vem!«
Občinske volitve v Solkanu, Poročajo nam, da se bodo vršile v Solkanu o!., činske \oiitve prav v kratkem. |.iMi.i--d in b,-variši že pridno agilujejo v občim. Najve,\i nevarnost preti zopel v prvem ra/.redn. S;: kami: Pozor! Toliko za danes.
Zgubljen hrevlr. - Neki gospod je povoihuii XI. vel, skupščine družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani pozabil svoj „!»c-vir": brani g.i gospod Ivan P.oii.ič, bukvovc-v Ljobljani.
Službe. ¦ Pri pošli v Cerknem ;, razpisana služba oilpravilelja. Glej ra/pi- \ zadnji številki. Pri sodišču v kanalu je razpisano mesto pristava; prošnje do ;!D I. m. j zdaj iiamestiije avskullanl   g. Jos, K on.
Okrožnica vsem županstvom poli ne-žene trrollne Goriške in Gradlskc. I oziroin na nam.-sliiišlvcni razpis z dne -J*., junija IN%. št, |:S2«;2.. ki se je prini^. vsem okrajnim poiitičuim olilasLvam, priporoča se vsem županstvom, naj izpolniij";n iu skrbe za to, da se bodo i/.polnovale v.--narcdlie izdane proti steklim psom in drugim steklim živalim. Naznanja se pa n!> enem, da se vse lake osebe, ki so 1 >i:•-oklane po steklih psih ali drugih živalih, zdravijo v bolnišnici na Dunaji v „IUnio: tovi ustanovi", s tem, da se cepijo s posebno snovjo in proli plačilu ednega goldinarja na dan za zdravilo na zdraviško   skii>.
Listnica. — Dopisniku iz 1) i v a c e : Vaše založbe so tako hude. da ne moremo ž njimi na dan. ako nam no preskrbile nekaj zanesljivih prič, ki v slučaju potr-be vse potrde tudi pred sodiščem. -- D o [> i s n i-k n m o domačem razponi: Pn |eli smo cel« vrsto dopisov, ali ni mogoče 7 njimi v javnnsl. 1'zroki so znani. Kolikor je neobhodno potrebno, odgovarjamo sami. rpaia-i. da nam gg. dopisniki ne bodo lega š|e.'i v zlo. Priporočamo se za poročila o vseh v "..'.-nejšili dogodkih na deželi. tJg. dopisniki >.¦ nas sicer spominjajo v obilni meri, ali le -. več si želimo stvarnih iu kolikor možno kratkih dopisov.
Podlistek.
JOk   O.  cia Iz hrvaščine poslovenil Vekoslav.
(Nadaljevani«).
Odšel sem za nekoliko ilnij k svojemu prijatelju v bližnji trg.
Ko se vrnem, dobim vse, kakor som pustil. A d a je bila bolj žalostna, a mnogo mirnejša.
Nekega dne jo pričela z menoj razgovor o večnosti in človeški usodi. Govorila je jako navdušeno. Začuden sem jo poslušal, kar je tudi sama opazila, rekoč:
^:Vi se čudite, da verujem v večnost, ker v njo ne zaupa sedanji mladi naraščaj. Naj je, kar hoče, to je vendar lepa misel in največje tolažile" za onega, kateri ne more doseči tukaj svojega smotra, sn -.-.jega uzora. Ta misel, ta nada v bolje in srečnejše žitje mi -daži in lajša vse duševne tuge, vse bolesti>.
«Da, Ada, odgovorim, * je tudi prav. Ali vi morete na tem svetu doseči svoj ;; .t .. svojo srečo, vam torej ni m treba upati v srečo druge- nadzemskega žitja. Vi morete že tukaj srečno živetih. *
• Srečno?! Vladko, vi ste prostodušni. Na svetu ni sreče, razen za nekatere izvoljence, a jaz tušem med njimU.
Pogledal sem to čudno bitje. Vprašal sem se: Zakaj je to nežno cvetlico, komaj v popju, poparil ljuti mraz?-Med tem je stopil oče v sobo in pretrgal najin razgovor.
Cas hiti. Ada je bila vedno bolj Žalostna, vedno bolj bleda. Tudi vedno vesela Zlata se je spremenila. Mati je skrbno opazovala krasno Ado, katera je vedno slabela. Poklicala je spretnega zdravnika, a ta je rekel, da njo more rešiti jedino le mladost in narava.
Moje počitnice so se približale koncu. Še osem dnij do slovesa od dragih starišev, ljube sestre in krasne Ade.
Vrniti se lindom moral med  prašno  mestno zidovje  in zapustiti svoj rojstni kraj in ljubljene svojec.
Dan prod odhodom sem šel na vrt. V utiei jo sedela Ada. Delo roke so jej počivale na krilu, krasne oči v tla uprte: vsa njena oseba mi jo kazala pravo sliko obupnost'.. Njeno prej toli žarko oko jo ugasnilo, poleg črnih las s<-bila njena lica smrtno bleda. Ko opazi meno, se hladil nasmehne. Stopil .sem k nji in vprašal boječim glasom:
Ada, kaj vam jo r Sto H bolni V Ona me milo pogled.1. in odgovori:
Dihi som bolna, a kmalu bode vsemu konec !-> Zakaj takšno tužne misli ?   Gotovo  ozdravite  in   vse bode dobro .
>-Ne Vladko! Nikdar ne |hod»>m zdrava. Vem, da se kmalu presolim k svojim dobrim roditeljem, in ni mi žal. Mnogo som trpela in trpim še; ako bi vedela, da moram to še dolgo prenašati, ubila bi s<» sama! Ali pustiva h-: zakaj bi vas s žalostila takimi pogovori? Vi torej odidete? Da, jutri; a za božično praznike pridem zopet domu ter upam, tla vas bodem videl zopet zdravo in veselo.
^Ne, prijatelj! Kmalu zginem z zemskoga površja. Nadejam se, da se včasih spomin te nesrečne Ade->.
Zagotovim vas, Ada! Vaša slika se mi je vrinila preveč globoko v sive. Nikdar vas no pozabim!*
Na to jo pokliče mati. Dvigne se, kakor mramorjev kip, poda mi roko in počasi odide.
Kaj je temu krasnemu angeljskemu bitju? KakšvJ bolest mori njeno sive? To jo za-me nerazvozljiva uganka. skrivnost. Dvomiti sem pričel, da jo kedaj izvem.
S težkim srcem sem zapustil svoj dragi dom in v njem draga mi bitja.
Pri ločitvi sem stisnil nesrečni Adi roko. Solza se mi je udrla po licu. Sestra mi pade jokaje v naročje,šepetajo:
«Vladko, bojim se za Ado!s--------
Dva meseca po svojem odhodu v Prago na vseučilišče izvem žalostno vest, da je Ada sladko v gospodu zaspala
¦T-*"'
. Air.
200 gl.
.   «00	,   — „
.   6(i".{	,   H .
i      M	29 .
.   so	.   «> .
2	.   45 .
Sklep račnna Šolskega odbora v Gorici za čas od 1. januarja do konce Šolskega Ha 1803-90.
Dohodki-1. Dež. Sol. svet -j". Neimenovan po vis. g. grofu Corosihuju
3 Dobrotniki.....
i. Društvo .Sloga" v Horici
r». Šolnina.......
«. Obresti.......
Skupaj
Stroški:
1. FčiUljsktf ptnse in suplcn-
ture.  -••••••¦
->  Upravni stroški ....   .___»•>   »
Skupaj: 1(148 gl.
11 ji z k a z dobrotnikov:
1, Dr. Anton Gregorčič    .   . 250 gl,
-i. Alf. grof Coronini-Cronberg 200   ,
~L Neimenovan po g.dr.Ant.
Gregorčiča......UM)   ,
\. Dekan g. KoSatka ....     5   » :,. Vikar p. Jož. MaSera   .   .     5   . Ct. Neimenovana ilobrolniea ;. Cirilov in Metodov dar .ler.
Kopača ........
>>. Leopold Ilrovatin .... ',i. Franc Mozetič z. m. . . . Ani. Hvala z......
: 1648 gl. :17 kr.
. 1G32 gl. 87 kr.
.     15   .   S0-,
kr.
UM)
je bila lani za 35 kr. ceheja od letos, nasproti temu pa je lelos moka št. 0 za 80 kr., št. t za 30 kr. ceneja in le pri si. 5 in 6 je nekoliko dražja. A ko bo popraševanje po srednjih vrstah večje, tedaj utegnejo litdi cene nekoliko zrasli.
Lanska pšenica se je dovolj dobro prodajala, letošnja pa ceneje: od gld. Cr25 do G*iS; potom je cena zrasla na fi*31 in v sobota (5*27. — Cene podajamo v Primorcu'; tu naj slede le nekatere cene ogersko moko:
si,     0          12         3       1      5
od gld. 10.60, 10.20, 9.G0, 9.10, 8.70, 8.30 do „ 11.10. 10.70, 10.40, 10.—,9.30 9.—. v Budimpešti z I'/» popusta pri gotovem plačilu. — V Evropi" je po priliki 2,390.000 bush. pšenice. — 78 kilov težka stara pšenica po gld. G-55.
Uadi pn-ohUcgn gradiva smo morali izpustiti vso „Slovenijo", katero prinesemo v „Primorcu"; potem dopis iz Sarajeva, Ge povana in s Tolminskega ter druge že postavljene vesli.
10.
Dazkaz wpi
skupaj: m:; gi. avnih stroškov
-2   Pi-arnme .... .5. Ilt.iitilmi knjižica
V Hiorici. dur Alf. ssrof 1'ormilnl, iiitči-lnik.
O ,11, M,-k. dr. Roji«-. In
Skup.ij; IS-vl. 50 Ur 15. julija IMMi. Josip llrotatbi.
in
pr
,ti |{i.ja. Vini«, llii Na m«',-1 iiika: Jernej Kopač, Andrej Oblak.
l)ji.i/.k.i
J«"
IMMi.
Društvene vesti.
.Kolesarsko   društvo    Gorim" .Klub bieikllstov Tržaškega Sokola'
redita z.i svoji« člane dne 16. avgusta IMMi oli 7. uri zjutraj dirko iz Mirnega na Jaiuljo v Dovin. — Določena so-STthril.i (svetimi«) in pohvalno pi-ino. V Devinu ho banket pri gosp. !'!i's ii.
Ženska podružnica družbe sv.Cirila iu Metoda v Ihirnbortfii vabi.k veselici, kaliva bo v nedeljo dne -.»;{.   avgusta   lSiMi. v Doinhergu na dvorišču  župana   Sinigoja. .Spored priobčimo v "Primorcu?.
l'<Mlt>IJstvit> sežanskega, okraja vabi ^se p. i), gospiee tovariši««' in tovariše, ki pojdejo k zavozinem zboru v Opatijo, da pridejo 18. t. m. zvcčci s Si. iVIer, kajti sicer se jim ne bode mognic iiilclcžiti slovesnega \sprejema naslednjega din'.           Odbor.
.Zavc/n slov.  učiteljskih društev letošnje glavno zborovanji
, t. j. preskrbe! ;i.|i:il i.jl«.ke rodile!,,
• Materino lh*lo> i /y r-i/pošilja. Od-! .t ¦•• l.i-le:
t,l»t..:rl.i |,iiz:.:,ii;,.. • i^min m.il.n.         I. |m
r ui-iti-Ut-.il plači- ter ni tsako stran.
Knjig:; -e ta te-¦j stane 70 kr.      \\i-
.;,.,|,;t	ni.-       .-U«-j..      N.I-.
	Poročalo o liMikl
Ž'¦vio	||i,0  škudlii  le   Wll
f-.lt	obe.«, marveč so /
•aleV	V  /illllh  de/ciah.
!:»,n	ni  nič stalnega,  \e
kako	¦   so  dnli:ij..l.i v.č
lori!.	o  '..lilli.  O  letini
I/.IT.	i!i   kaj   gotovega;
ne   1	o   manj  .ni lani. J
/dna	kupčija bolj iiu-di.
: ',   It.i.l.^.ik.ii.' M..v
•    Viharji   in   de gradom in polje.!.; •iu ovirali tudi ml.i Na   m« du.iruducii dar M ,•,-,„. padale i) mani ugodna p> ¦   Ameriki   i.-  b/.k. ali   sodi   se. «|.i Žit; a Angleškem je bil; , na Francoskem p. iu pri trdnih ci-uah. Severu s.-   I udi   dobro držali in s. Ii z P,,  višjimi cenami. Splošna  tendenca na iiiokinem trgu ni •iiakiimeriia: nekateri mlini so blago silili na prodaj po nižji ceni, drugi p;? so ostali bi.ij mirni in so cirtu: se povijali   pri   nekaterih vrstah. Ker so zaloge moke 55. 0, i. 2 i:. 7 precej izpraznjene, a j«-  poraba   precej živahna,   utegnila   bi   so   razviti  do:ti dobra kupčija, ako bi ne bilo strahu pred — kon-k:a>uio.   Toda  mlini delajo na to, da si iz-pr.iMiijo zaloge, če tudi kaj i^.gub«'-. A.\ bodo . ¦ mogli /opet nil.-ii s pchiiitii oiočnn.  -.-ieti «.¦>.¦.!• bi bili slro-ki r.i/mt roma mnogo man ii. Ker se finih vr-,1 n-iikc mnogo m.u.j  |'n. tu'ltii.e   in je i/.v.u mogoč le pr« ve'i:k:!i 2r-tv.iii od stiani mlinov Mim.h, bi bila mogoča i-iuiv.t   kupčija v triu ozir.i le l<«laj. ako bi t-, ni mieii  !e toliko, kolikor morejo   prodati. C:., več pil je moke po zalogah, "tolik« v.čja je M;itkurema pri nakupovanju ž. ta. menim
¦ bolj zivahn: licm-ki   trgi
hi!.
primorskili tl.-b Kvarnem, kamor varisi. lovaški ii družili .Zavezi". Zhorovaire .IVipr.ulj.ijiuemii A v/. Itaičič.   ii,
h«.   M. .-'.111.1   SV.   II
si ..,- v hn. jiv .liiiMM ,L«viir-Na sporedi I. Kako praznuj liho \ladauja Nj Fr:.i»'ji Jož<:f'a I. i'oi,..-,nalee g. K. čitelj v Mo/ii-iU. 5«tu ,Kii|i''it'H,i ; Jakob D i m u i I. ,IVil. Tovaiišf gmoilio -.tanje s: koli
lepi    Opati
slovi
ob istrski  hipn-
im !'.». in 20. avgusta, odhoiu" za spi'«'jein ji« g. lučilell v Opatiji.' 20,'avg. i-ii v ,.'ikvi sv. Jakobu, iu ku:   pel   bo   me'.ani   zbor
s spii-mljevaiijein orkestra.
glavnega   zborovanja   bo:
lov.Misko učileljslvo oO-let-
govega Veličanstva   cesarja
2.  .O gojitvi značajev«.
ne I' i a p r o t n i k, nadii-
:!. Kako poniiigati   ]nnl-
i tuladiiio". Poročevalec g.
meslui   učilelj iu uiv.liiik
¦ Ljubljani.   ¦ •  i, .Sijajno
»v. ljudskega učiteljeva  na
ga lit. stoletja". h«riuVvnli'i'
rnej ItiiviiiLir, uaduc. v Mokronogu. ¦-¦ Mor..-bili' še drug.' točk.'. •• Delegacija bo imela pos. lun spored. Vse ponal.iukoKli si: razglasile v olieh   in'it« Ijskili   listih.         Dal
I log vzgojiti-ljeid nate iiiliidiue obilo vspeha posvetovali jeni pri tem bratskem sestavku v «l)\ ni Opatiji!
Uhllior ukad. fer. društvu .Siiva" xe je sestavil tak«>ie: Predsednik: stud phil. Jožef U c i s u «> r; podpredsednik iu odbornik za Goivnjsku: raiid. iht. Viktor Sušnik: tajnik: stud. me. h. Igu. Sega; blagajnik: sliid. ing. Alojzij Kajzel: odbornik z;i Dolenjsko: siud. inr. Miro.siiiv Juvančič: odbornik za Notranjsko: stud. med. Kr. Šabec; odbornik za o-dali« kraje: stud. ing. Janko Krsnik. Loka! se nahaja na galeriji .Sokolov«; telovadnice v   .Narodnem domu".
Razgled po svetu.
Avstrija. Obisk grofa iiadenija v Ljubljani je razburil >ivv«' avstrijskim N>'in-<em. Niže i»!iua":amo. kaj j. pisala „NVue fc-i-i« Pres-e*. Pa tudi drugi nemški in ne-liemtki Ca^opi^i so .-i iohnačili na razne načini« znano izlavsi groia Dadenijii aietl«« ju-^i)sl(i\auski!i poslali««-v. Tudi oionmtki mla-d«-či«ški »Pozor" se je ogla-il v članku z Du-k.iterein   se   razpravlja   o   združi
¦eb ^ng.i-lov.ii i o izvaj.imib,
i'1 poslancev v jedel) klub ra   so  priobčili   nemški
in CeSki listi o tej   priliki  in   /.  ozirom   no dolieni členek v »Slov.  Narodu".   Zlasti  se bavi z glasilom dra. Riegcrja, z .Hisisom roda", kateri je skušal uplivati, naj omogočijo Mladočehi, da se sestavi   parlamentarna   večina brez  nemških   liberalcev.   Grof  Badeni — pravi člankar — je obžaloval od početka svojega   vladanja   razcepljenost  23  jugoslovanskih poslancev na tri  skupine.  Da je to proti   zdravemu   razumu   in   proti   koristim južnih   Slovanov, so   dotični   posianci   sami uvideli, še prodno je prišel grof Badeni   na krmilo. Badeni je le izrazil, kar so Hrvatje in Slovenci že prej sami   želeli.   Isti list javlja iz Brna, da se je   izrekel   minolo   zimo   še nad vlado   stoječ  državni   C i n i -tel j   napram   nekemu   odličnemu   češkemu politiku glede Čehov prav tako, kakor Badeni glede Slovencev.   Dotični je   namreč  rekel: Ako se želi. da vlada Čehe upošteva,   nanje reflektuje in ž njimi se pogaja, je pred vsem potrebno,   da   se   zjedinijo.   Glede   izvajanj „lllasa Naroda" pravi ,1'ozor*, da Čehi   ne odklanjajo a limine pristopa k večini, da pa njih pristop  ne moro  bili   formalen   na ta način,   da  bi s svojimi   glasovi   nadomestili ncmšk-aihcr.ilnc, nego da hi morala   podlaga njih pristopu   biti  stvarna v tem   oziru,   da bodo večina iu zavezniki na jedni strani izvršitelji izvestnih postnlatov, na drugi  strani p.i g.irantje za izvršitev   daljnih   poslnlalov. Piše se, da pride Mudeni  konec   septembra tudi na Primorsko. Tudi   »Slovenec"   se je   pustil   slišali   v   sobotni   številki n združenju    jugoslovanskih    poslancev.   Izjavil   je namreč, da   o «1 k I a u j a   si o ž u o   «1 e 1 o -v a n j e    radi    postopanja    glasila    narodm* slranke.   (To so  razlogi!!)   Iu   tako   že   pri rojstvu same misli delajo ovire složnemu delovanju v domačem   tahorju.   Ako   ne   mara Slovenec    delovati    složno    poleg   Slovenca, kako naj delujejo skupno tedaj vsi avstrijski Slovani V Da nas tepejo, smo sami krivi! V i'siji   nad  Liibo s.«'je vršila   nemška tur-nerska in češka sokolslia sliivuost. Ko je krdelo Sokolov   korakalo  skozi   meslo,   pozval jih je polit i jski   komisar,   naj se razidejo, in je zaprl nekaj Sokolov, Nemci so Čehe povsod izzivali, kjer so   se le   prikazali.     • Du> na jski   socijalni   demokn.lje   so   imeli   v nedeljo  K)   shodov,   mej   njimi   so   bili   Irije češki. Vsi so razpravljali   vprašanje,   kaj jim je soditi o dosedanjem delovanju dunajskega mi'sliiegii za^lopa^Na vseh shodili soojslro olNOJali   ilo.-filaiijc   delovanje   in   so   izrazili svojo !i«'voljo, dii je  dovolilo  m««.s|«>   2r..(ll)l) gld.   za    sprejem    ruskega    carju   ter   proli lomu, <la   se '.lovoli   za    J)eiils<hmeislerovu spomenik Jo.OOO gld.       Dne 26. septembra (dvorijo slavnostno Železna vrata pri Oršovi, oziroma novi kanal za paruikc. Slavunsli bo navzoč naš cesar, kralja rmminski in srbski, vsi  ininislri   avstrijski iu ogerski,   zastopniki wh v.levlaslij,   predsednika   obeh   državnih zbornic in drugi visoki  povabljenci.       Novi papežev nuncij T i I i a n i  je   prispel   že   ua Dunaj.          Dunajsko   vsetičiliš.v je   obisko-
valo 1209 rednih iu loS7 izrednih slušateljev. O«! Ii-b je bilo 169 teologov, 26r>t pravnikov, 2178 medicincev iu 7Lr» lllozolbv. Grof 15 a d o n i je v Krakovu, od kjer se povrne |.r». I, m. na Dunaj. Knti<-«>ni julija j«> znaša! vi^či dolg državni P.12,786.111 gld. ¦ - V ihlliiijsko odveluiško zbornico je bil vpisan prošli teden tisočeri odvetnik. Od 1000 odvetnikov pa jo le 2 00 kris Njuno v! To kaže, da bodo iiiioli v rokah židje razun kapitalov kmalu tudi vso pravico!
.NiMH« Frcie Prtvssi«" se hoji! -- Potovanje minislerskega predsednika grofa l!a-denija na Kranjsko je najupliviiejsi neinSko-liberalni list t:iko močno vznemirilo, da mu je posvetil pomenljiv uvodni članek. .Neue Freie 1'resse" se jezi, da je ministerski predsednik v mestni dvorani izprogovoril nekaj slovenskih besed in «la so je pri serenadi slovenskim pevcem zahvalil v slovenskem jeziku. Ministerskemn predsedniku očita, «la je s tem zatajil svoj program, v katerem je obljub;!, upoštevati .nemško kulturo", iu trdi, «la so kranjski Nemci ,s liho žalostjo" gledidi to postopanje grofo liadonija. Vsa ta izvajanja dunajskega lista so prav za prav \elika impcrlineiict. Ministerski preilsednik ni s tem, da je izpregovoril nekoliko slovenskih besed, .nemški kulturi" Se nič. vzel njene veljave iu tudi ni grC.il zoper svoj program. ' v katerem je obljubil m« samo upoštevati .kulturo nemškega naroda", nego tudi opravičeno koristi drugih neueniskib. na-
rodov. Ako se „Neue Freie Presse" spodtika i se L-ojb^ tem, da je grof Badeni govoril slovenski Na- *f v -izključno slovenski deželi, v kateri prebiva
Pr. dno«,
hi je svojo luHV-št-, pisalu mi je so>tru Zadnjo je bila prav mirna iu blaua. \*a smrtni postelji mi je i/.roeihi list za fjrofo Ni-rona in ta zavitek za U\ pr«>-seva me, da vama izročim kaj po njeni smrti. Želela jo nt-sti ,s seboj v irrob sliko irrofa Nenma. katero je imela vedno okroj; vratu. Dve uri potem je bita njena duša v zasluženem raju. Ne morem ti opisati našo ž.ilost. Mati jo je ljubila, kakor svojo hčer. Okradli smo jo s cvetkami, iikejra so polih- solze, kdor jo je videl na mrtvaškem Takt)  mlada       tako   krasna — pa umreti              oh
to je jrroziHj! Da, .spolnim njeno poslednjo željo,   pošiljam ti ta zavitek. Imej jo vedno v spominu!
Ne morem m-uriti i-uvstev. ki so prešitijaie mojo dušo, ko sem bral list svoje sestre. Dol-ro sem o^jloiloval zavitek; bal sem se jja odpreti. Slednjič razloinim peeat. Iz zavitka pade fotografija Aib« in «rnfa. ("'rte na krmnih obrazih so bile nekako M-e«*ne vesele. Vprašal sem se: Kaj, to sta onadva V So h te v««s««Ie svetle oči in smehljajoče se ustnice res one, katere so bih« toli tuži.e in resneV O, kako spremeni č-l«>veka nesreča! Dol^o, doljm som opazoval shk«; nikdar nisem videl lepših ijmlij. V<* krasno pisanih pol je bilo zavezanih z rdečim svilenim trakom z napisom: Svojemu prijatelju Vladimiru V, n v spomin Ada K....
Pričel sem citati.
mati  je  večkrat
odru.
- je bil posestnik v južni Dalmaciji, po   slogu   devetnajstega  shdetja.  je
Lepa vila, bila   naša
M..j okrašena lastnina.
Mati moja jo bila lepa, lepa kakor Rafaelova Mn-donna v njeni sobi, pred katero je tolikokrat klecala in vroči* molila. Bila je vedno žalostna; njene divne ustnice se niso nikdar nasmehnile. Ljubila me je presrčno, kakor niore ljubiti le mati. Ko sem sedela v njenem naročju, me je vedno poljubovala in — jokala.
Oče mi je izpolnil vsako željo; igral se je z menoj kakor otrok.
Bili smo srečni v tem  kraju;   sam« v/tlihnila:   n Italia, min bella Italia!
To vzdihovanje je bilo pravi odmev njene nepoznane, dušne bolesti.
Oee jo je skrbno opazoval in cest«« sem ga našla v kotu vrta zamišljenega in žalostnega. Samo mojemu pomilovanju in prilizovanju se je posrečilo, ga nekoliko razveseliti.
Imela sem deset let. Nekega dne mi reče oče igraje se 7. menoj v vrtu:
Naužij se, natizij, Adiea, -/istega domovinskega zraku! Kdo ve, ali se še kedaj sem vrneš V-
Pogledam ga začudeno, in v svoji otroški nedolžnosti vprašani, kaj da to pomeni. Žalostno mi je odgovoril:
Materino zdavljo zahteva, da ostavimo milo domovino. Iti moramo v Napolj, za katerim mati toliko hrepeni. Morda okreva v svojem rojstnem mestu .
Mesec dni j po tem smo bi1' že na potu v Napol j. .lokajo sem ustavila milo domovino. Mati je bila žalostna, kakor vedno. Vendar je obkrožil njeni ustnici neki zadovoljen smehljaj, kakorsnega ;šo nisem videla na njenem kiiisnem obrazu. Oim bolj s,no se približevali Napolju, tem bolj s<« je vedrih) njeno lice.
Mojemu otroškemu srcu je ugajala divna napoljska okolica. Najeli smo si zunaj mesta lepo vilo, slieiio oni v mili domovini. Mati se je takoj okrepčala; bela lica sov ji pričela rudeti. Jedenkrat sem sla •/. materjo v mesto. Sle sva v cerkev. Mali poklekne pred Marijin kip, kjer je molila dolgo časa. Slednjič so dvigne, pritisno me na prsi in jaz ocutim gorko solzo na svojem licu. Vrneve se domu. Od tega dne je pričela mati bolehati. Tri mesece pozneje položili smo njeno truplo v grob. Oče je obupoval. Jedino veselje in tolažba sem mu bila jaz.
Leta hite. Ilastla sem pod skrbnim očetovim   nadzorstvom. Najbolj! učitelji  so  hodili v našo hišo  in me učili vsega, kar zahteva sedanje stoletje. (Dalje pride).
le^iekaj malo_ Nemcev, priča to,  da  se list se vedno ni ižpametoval, dnsi bi  moral  vedeti, da je njegova stranka največ zategadelj propadla,  ker jo prezirala  naravne  čute  in zatirala   ustanovno zajamčene pravice   vseh ncnem&kih   narodov v državi. Toda  la jeza nepoboljšljivega nemškega inoniteurja ni tista slvar, katera  nas zanima v njenem  članku. Uvaževanja vredne so kombinacije, katere je napisal z ozirom na obisk grofa  Badenija v Ljubljani   in  na   članek v   ,Slov.   Narodu'' glede parlamentarnega združenja   slovenskih in hrvaških poslancev.   .Neue Freie PrasBe" se   boji,   da   se v državnem   zboru   sestavi večina, v  kateri  bi ne bilo   mesta   za  njeno stranko,   da se   obnovi   sedanji   železni obroč, in prvi korak k temu se jej zdi ustanovitev jugoslovanskega kluba, v katerem bi bili  združeni vsi  slovenski   in   hrvaški  poslanci.  List priznava,   da  so  bili   slovenski poslanci zanemarjeni od strani vlado,  odkar so  se  razcepili v več  frakcij,   in z očitnim strahom   razpravlja  o  posledicah   združitve »•seli jugoslovanskih poslancev v jeden klub. Povsem lahko se mu zdi. da bi jugoslovanski klub imel poljske, konservativne" in  prolise-niilske  poslance za svoje  zaveznike,  dvomi samo, a ne dosti, da bi se mladoCeski  klub lahko pridobil za tako zvezo. Česar se  boje niijljiilejsi   naši   nasprotniki,  to  za nns no moro biti slabo, to je brez dvoma nam  koristno. In .Neue Freie Presse"   se že  dolgo ni nobene reči tako ustrašila, knkor  ideje o ustanovitvi jugoslovanskega kluba. Ta  Hirali je morda  nekoliko hinavski,  kajti o tem ni dvomil, da ima  članek v pni vrsti  namen, obuditi   mej   nemškimi   volilri   mnenje,   da bode ncnittvo izgubljeno, če  se uniči   tista stranka,   katera je bila doslej najmočnejša v našem parlamentu in kolere 'glasilo je „Nene Freie Presse", in če zmagajo pri  novih  dr-žavnozborskih volitvah krščanski socijalisli iu nemški nacijoualci. Vzlic lomu pa je iz izvajanj .Neue Freie Presse" jasno razvidno,  da  se iieniškoliborahia stranka zares boji, «la v bodoče n<> bode igrala v parlamentu tiste nloge, kakor doslej,  in da  si« jej zdi  ustanovilev kluba, v katerem   bi  bili  združeni   vsi   slovenski   in   hrvaški   poslanci,  juko   nevarna nemški prepoinleraciji   ter prvi   sestavni   de) parlamentarne   večine   brez   iieinSkoliberaln«' stranki«, /e strah naših nasprotnikov bi nam vsem moral kazali, po  kateri   puli   nam je hodili v državnem zboru,  ako  hočemo kaj doseči za zboljšanje političnega položaja Slovencev iu Hrvatov.                      „HI, Nar,*     I OhIiiIi«  države.       Splošna   pozornost s« obrača sedaj zopel na  Balkanu,   kjer  se ! vrši predigra prihodnjih velikih činov, UslaSi ua Kreli v prvi vrsti, poleni oni v Makedo. niji, SI ari Srbiji in Nnvopazarskoni kolu dnje premišljevali evropskim državnikom.  V zadnjem času so prišla poročila o raznih usliiškib bojih s  turško   vojsko,  oziroma, da je  poslednja prestopila srbsko mejo,   kar je  dalo povod, da je zunanji  srbski  minister  brzojavno obvestil «) činu   turško   vlado   in  jo smatra odgovorno za vse posledice. Na Krelo se j«! odpravilo več grških častnikov, da pomore jo uslašvm. V Carigradu  so zelo   vznemirjeni, kajli usliija se vedno  bolj širi proti vshndu.  l!s|asi na Kreli sn niiuieiujejo  zvezali z  onimi v Makedoniji,   kar  so  že  poskusili. Prišlo je tudi do živega.  Turški   vojaki s«! upirajo   iti v Makedonijo.   Turki   so ii.hfi v Kanejo  —   h:« je deset tisoč,   mož ter so pregnali vse kristijane in tuje   državljane;   oropali  so  vse   hite.   ubijali   otroke, oskrunjevali dekleta, sežigali  duhovnike  itd., skratka,   delali so grozovitosti,   ki   nas  spominjajo   nstnjo  v Bosni-IIercegovini 1. 1876. Avslro-Ogerski zunanji minister je  prediožii velevlastim.  da se  blokira   Kreta.   Nekatere se temu upirajo, druge so pa   tudi   za  blokado. Makedonske ustaše vodi neki Anastazij Bruphas,   rojen   Makedonec,   ki   je baje, igral že veliko ulogo 1. 1S77. v tedanji uslaji. S pomočjo   Grkov,   živečih v inozemstvu,  je spravil krdelo 2500 mož, s katerimi je udri v Makedonijo k ustaji. — Iz Masa ve  poročajo, da je  pripravljen   Menelik   za   novo vojno.  Ihlijunska vlada je sklenila najodločneje postopali proti Abesincem,  ako  bi po> skusili   približati   se   Masavi.   —   Poročajo tudi, da je pripravljen Menelik odstopiti vse italijanske jetnike v varstvo Franciji ali Rusiji; ako hi Italija  sprejela  njegove  pogoje, tedaj jih izroči neposredno  Italiji,   česar  pa ni   pričakovati.    - Razbojniki   so   ujeli   nekega  francoskega   mernika,  ki  je  hil   podjetnik pri izdelevanju železnic Smirna-Kasaba. Zahtevajo 1000 funtov  šlcrlinov  odkupnine. Železniško   podjetje   je   poslalo   zahtevano svolo,   dočim je francoski  odposlanec  storil potrebne korake pri turški  vladi radi zaščite franc. podanikov. — Francija Sicjc  po   najnovejšem slcviljeiiju UH,228.%y   prebivalcev. Od leta 18!)|. se je   pomnožilo   prebivalstvo le za 13:5.81«) oseb. — V Tnnisu (Afrika) so   odkrili   tovarno    francoskih   bankovcev. Zaplenili    so   slotisoč   bankovcev   po   1000 frankov. — iz Nevjorka brzojavljajo, «la je tam neznosna vročini.   V seslih   dneh  je umrlo radi njo 116 oseb. — Joh a n nosit u r g, glavno mesto Tr.iansvala, šleje 102.7 M-prebivalcev. Od teh je r. 1.525  belih.  41.3% kafrov in 709:? mešanih. — Dočim je velika vročina v Nevjorju. v Avstraliji je  ž«!   zima, sneg je pokril' železniške tračnice, da ne morejo naprej vozovi. Mraz je tako hud, da je. zmrznilo več oseb. V 'Svdneju ni bilo  šucga od leta 18116., lelos pa je pobeli! vse  mesto in okraj. — Znani panamisl Arton, ki je bil nedavno   obsojen   na   šet   let  ječe,   —- j«; oproščen  po   prizmami   sodišču. — Kinezki podkralj Li-Ihuig-Čang je na Angleškem.
Razgled po slovanskem svetu.
HrvaŠka. — Vladika Strossmayer jo bival v Rogatcu (Slatini) v kopališču, kamor prihaja navadno vsako leto. Tam so se mu poklonila razna odposlanstva Slovencev in Hrvatov. Njegovo zdravje, je krepko ukljub veliki staroti  (82  let).  Bog   nam  ga
ohrani še veliko let! —- Deželni poslanec voliln Folnegovi<5 je razposlal na svoje Frače odprto pismo, v katerem naznanja, da odlaga poslansko čast, in pojasnjuje uzroke, ki so ga prisilili, da se je odpovedal predsedništvu osrednjega odbora stranke prava. — »Hrvatski Branik8, jedini hrvaški časopis, ki izhaja v Mitrovki ter pred-očuje žalostno stanje  hrvaške reči v Sremu
—  v najbolj zanemarjenem delu Hrvaške, se toži, da je na robu propada radi velikih zaplemb in sodnijskih progonstov ter radi slabo gmotne podpore od strani Hrvatov. Roti domoljube, naj bi se naročevali na časopis, oziroma ga razširjevali v krogu znancev, da ne izgine v Sremu popolnoma hrvaška zavednost. Tako se torej godi hrvaškim časopispm, ki zagovarjajo ;;"vaško pravice in hrvaško misel! — 15. t. m. sla-bode vilo pevsko društvo „Davcr" v Brodu na Savi svojo 25-letnico in ob enem blagoslovi društveno zastavo sam vladika S t r o s s m a y e r. — Narodna himna „L i o-p a n a š a _ _ d o m o v i n a"... dobi.... jcdiiolično glasbeno obličje, katero je priredil učitelj godbe Fallor. Po tej preuredbi jo bodo pola vsa hrvaška društva, Cesar doslej ni bilo. Opozarjamo na to prourcdbo tudi noša slovenska pevska društva. — V zagrebškem deželnem arhivu raziskujejo, kako da je sestavljena zastava kraljevine HrvaŠko, Slavonije in Dalmacijo ter njo grbi, To raziskovanje je baje želela ogerska vlada, ker so rogovilili v poslanski zbornici, da sedanja hrvaška zastava in grb ne odgovarjata zgodovini, ~ Dr. Fran k je tožil eolb vrsto »nečistih* članov stranko prava radi ruzža-Ijoiija časti; tožil jo dra, TuskaRO, dra, Rn-
I žica ter 12 drugih osel). »Hrvatska Domo* vina* se no prepira več 8 Frunkavlm glasilom, »Hrvatskim pravom*, katerega uredništva nam jo o d t o g n 11 o za m n n o, ker smo pritrdili splošnim nazorom drugih rodoljubov, v kolikor m doslajn javnega delovanja »nečistih* gospodov. Kako so m it I o n k o o t n i, kaj ne?
NulmucIJa, — Rodoljubnega poslanca .Inrja H i a n k i n i j n jo doletela zapel rodbinska nesreča. Nedavno lomu mu jo umrl oče; prosil tednu pa mati, ftkroiio nate so* žulje conjonl rodbini! — V občini Kuna Jo razpisano mesto občinskega zdravnika. — V Splitu Jo bil 5, t, m, knlohotski goslnnok iz Hrvaški', Slavonijo in Dalmacijo, Sprejelo se jo več resolucij, I           itoSkn. — Ker bo sodelovala Avstrija
nn Rvelski razstavi v Parizu I. 11)00., «o zahtevali (Viti pri dunajski vladi, da ho določi kraljevini finski poseben oddelek, Pišejo, da jim ustreza vliulii. ¦ Tudi Nmucl v Juliluiicl so se pritožili proti numočoftkhu uličnim napisom, du tako posnemajo Nemce v Pragi. •'HI na Mnravrtkom so sklonili odločno j zahtevali ustanovitev refrkoga vsončllifica v Brnu lop ponmožitov čeških srednjih zavodov. To linilo zahtevali v zbornici. Aku bi jim to odklonila nemška večina, pa znpiislo zbornico, Zahtevali bodo tudi spremembo volilnega **im1.*i. Kakor se vidi, pričakovati J nam je važnih reftij na pollličnoin obzorju. Uiillelju, — „Nova Reforma", ki izhaja v Krakovi), zagovarja močno slovansko organizacijo proti Nemcem. Ta časopis piše, da narodni življi v parlamentu bi se okrepili vslml nove volilne proosnovo, ko bi zjodi-nili svoje moči vsi slovanski narodi proti nemškemu pritisku in mednarodni socialistični agitaciji. Potrebno je odločno delo, da zadobe Slovani v peti skupini Čim več sedežev. Proti dnevoma večji nemški pohlepnosti jo potrebno postavili narodni ponos in zjodinili se v močno parlamontno orguni-J zueijo proti nemškim stremljenjem za nad-I vlado nad slovanskimi plemeni. - To je res izvrstno — kliče »Obzor« — in dostavlja, naj »Nova Reforma* deluje dosledno v tem smislu in svojo misel vslrajno razširja v Galiciji. — Resnica je: ako bi so dosegla slovanska parlamentarna organizacija,"' da bi to bilo le v korist slovanskim narodom in v propad njihovim nasprotnikom — 1    Nemcem in Madjarjem!
Slovaška. •— Odličnega in rodoljubnega 1 nadzornika turoškega cerkvenega okraju, Pavlu M ud r o n j a, je odpustilo cerkveno sodišče v Budimpešti iz službo, ker se bojda ni pokoril ' sinodulnim zakonom in se odprto uprl cer-1 kvenim oblastim. Zajedno izreka obsodba, da " Mudronj no smo nikdar več im-ili službe ne ' v cerkvi, ne v šoli. — Tako so znajo Mud-1    jari cdkrižali ljudij, ki se nočejo pokorili njih
fanatizmu! ' |           Odrski Srbi. — Z ozirom  na  popis
' imetja srbskih cerkva na Ogerskem, piše l .Poster Lloyd", da so se Srbi neprenehoma j pritoževali na slabo upravljanje s tem pro-, iiiozcnjem, ki je cenjeno na 15 milijonov I gUI. Zo lota 1868. je bil izdan kraljev ukaz, du so to premoženje uradno ceni, a so jo j opustila izvr-ba. Leta' 1875. se je ponovil \ ukaz, pa tudi brezuspešno. Ker so se pri-tožbe ponavljale vedno bolj, izdan jo v tretjič j kraljev ukaz (ne odlok vlade, kakor je bilo , naznanjeno), s katerim se zahteva, da ^ se , popiše vse premoženje najkasneje do 511. I    dec. 1. 1.
I i           Uosiia-lIorccBOvlnii. — Pod predsod-
J    nišlvom ministra Kali a y a so se vršila po-
i    svetovanju vseh okrajnih glavarjev obeh dožel
in drugih višjih uradnikov v svrho upravnega
-     preurejeni«. — Dunajski časopis „l)io Zcit" o 1 it' pi*;ilv «la se zadnji popis prebivalstva v a B.-II. »i zvršil točno ter da je pomanjkljiv, ii kar se potrjuje tudi v uradnem poročilu, kjer il se navaja, da ni bilo možno natančno zvo-e deli pravo število posebno ženskega moha-:i    incdanskegn prebivalstva.  Dalje veli,   da   so
ji dozdeva samohvala  dež.  bosenske   vlade o  prosvetnem   napredku  v okupovanih   deželah kol kamerunsko   slike, kojo jo prinesel liumorisUčni časopis .Flicgende  BlflUor". --Nemški trgovci se tožijo, da hosensko češpljo r    niso dobro  posušene,   ko  jih   postavljajo v i     promet, in miH tega da  so  pokvarijo. Vlada o    je ukrenila potrebno,  da   se  temu  pride  v
.    okom. ..... Nemec Henrik R e n n e r je  izda!
o v Berolinu knjigo, obsežno 481 stranic. r.Od a • naslovom: »Durch Bosnien und Ilcrzcgovma
kreutz und quer«. V tej knjigi, ki ima 35 velikih in 253 manjših slik, sta točno opisani Bosna in Hercegovina. Kritika, tudi hrvaška, je priznala vrednost te knjige, ki stane l gld. 80 kr. broširana, ali 3 gld. krasno vezana. — NaSli so izvir kamnenega olja (pe-Irolija) pri Zvornikii. — Z ozirom na uslajo v Makedoniji in v Stari Srbiji ter v Albaniji jo odredil vojni minister po nasvetu voj. za-povednika barona Apela, da se pomnoži vojaštvo ob meji srbski, Črnogorski in novo-bazarski. Baron Apel je končal obmejno pregledovanje. Odredil je baje, da se postavijo obmejne straže na nekaterih novih krajih, a vojaštvo se ima pomnožiti v Tre-binju, Bilcu, Gački, Kamernu, Gorazdn, Caj-nici, Metaljkii, Plcvlju, Višegradu, Zvorniku itd. Tako je sporočil dobropoučen „Mapya-rorsrag", ki izhaja v Budimpešti in stoji blizo ministra Kaliayn. Neverjetno pa ni, ker se ustaja širi na balkanskem pohiotokn.
Čriliigora. —¦ Odbor, ki pripravlja slavnost v proslavo dvestoletnice vladanja sedanje vladarske hiše, je razposlal poziv k slavnosti na Črnogorce, Srbe in druge Slovane sploh, da se tako incjsebojno dogovorilo o prihodnosti. Svoj obisk je obljubilo že več slovanskih politikov, društev in zasebnikov fer zastopnikov raznih dr/a v. V zadnjem času pišejo tudi, da počasti slavnost sam ruski car, ki se odpelje na Crnogom preko Trsta. Tako se menda le piše! - Popolnoma resno se razpravlja po časopisih o poroki italijanskega kraljeviča s kneginju .hilono, v katero se je baje res strastno zaljubil. Uuski car d.t se posebno v.v '.na za to poroko. Te dni je odpotoval na <V-tinje posebni carjev odposlance, kateremu pripisujejo veliko važnost. — l'iše se tudi, da se zaroči ludi srbski kralj z drugo luvrko kneza Nikolaja, z A n o. Ako bi se uresničili (i projektivni poroki, kolike politične važnosti   bi  to bilo!
>Sr!»U*' -- V nedeljo se je vršil metulj? radik.' ie stranke v Hclgradu. Udeležilo *se ga je nad 10.000 oseb. Vlada ga ni bolela dovoliti, a morala se je mlati kraljevemu ukazu. Sprejelo se je več resolucij v smislu, da se .iiedi ustava. Govorili so vodje stranke popolnoma zinemo. Neredov ni bilo nikakih. Ilelgrajske „Muie Novin.'«" so izjavile v nekem elamen, da Srbija ima več v/, a-j e in u i h o d n o š a j e v in doti k a j o č i h se točk z M ad j a rji nego s Turki, P.nl-garji in Hrvati! Ta izjava pa je ns nekaj vredna! Naprednjn*ka stranka se je preuredila po vsej državi in ?e je vsled tega število pomnožilo, Koliko je resničnosti pri tem po možen ju, nam pokažejo nove volitve, ki se bodo vršile prihodnje leto. Deficit za I lS'.).'i. znaša osem milijonov dinarjev.
Holgnrlju. Knez V o r d i n a n d, ki je bil na potovanju, se je povrnil v Sredec. — Pradiii časopis bolgarske vlade „M i r" se odločno prolivi zahtevi 11'isije, da se povrnejo v Holgarijo oni častniki, ki so sodelovali pri zaroti pro>i pok. knezu liallcn-bergu. Nasproti temu pisanju zahteva javno mnenje v Husiji in llolgariji, naj se ti častniki pokličejo v bolgarsKo vojsko z istimi častmi, ko je so dosegli v liiisiji. UeC se vlef« >.c dlje časa, a ne ve se, kdaj in kako konča.
Klisijil. — Ruski car je izdal ukaz, s katerim se razširja delavnost in oblast senata Vojvodine Finski. S tem ukazom so povrnjene finske vse one pravice, katere so bile odvzele 1. 1SD2. Ukaz je naredil najbolj i nlis med prebivalci in je dokaz, da car spoštuje vse desodanje državno-piavne ustanove, posebno pa avtonomijo Finske. — Uradno se potrjuje, da obišče car mesto V i c h y v Franciji. Nekateri ruski častniki so že prišii v V i c h y, da priredijo posebna stanovanja za spremstvo. — V V i a d i -v o s t o k u bodo izdajali časopis v ruskem in kinezkem jeziku,
Šest do osem dijakov
sprejme neka slovenska rodbina v Gorici na stanovanje in hrano. — Več pri aprav-ništvu.                                            142 2—1
Stanovanje in hrano
išče nek  ura d n i k, Slovence.  Ponudbe upravništvu.                M>>—1
h prodajalnico s papirjem
in drugimi potrebščinami v Borici
išče se zanesljiva, varščino položiti zmožna in v taki trgovini sposobna možka ali ženska oseba, ki pozna deželne jezike. Sprejme se tudi Čvrsti in zdravi, slovenščine, italijanščine in nemščine z in o ž n i učenec. — Več pri našem upravništvu.                                                      1«
Psica-jazbičarka
(Diiclislifintlin) jft zbožalii. S. I. in. r. kr. gozdarju A. Doki c ru /. Tnioviijm pri <«'<iii<i. Psica j«' ("riia (hi progasta), okoli '•)'* nn. visoka in sliši na imo <Kora . Ona j>. n. osnim, pri kalni se naliajn ^¦<l;i,j, ali slučajno Ve. kjo «la je, je improsciiii po li poli r,n prijazno ol»-voslilo proti primoriii tin^riuli.       im   s
Dva učencu
iz boljših rodbin se sprejmeta na hrano in stanovanje. V hiši se govori slovenski in nemški.                    in.
Kje? - - pove upravilišlvo.
Henneherg-Seidc
—  mir iiflit, wenn direkt ab meinen Fat>rik<Mi liczo^on
-  - sclnvnrz, weiss und farbig, von 35 kr. Iiis II. Il<>:> l>. Meter- (,'latt, gestreift, kamcit. Kemusk-rt, Damaslc elc. («¦». iV) Vflrsdi. Qual. un-I 2(KK» vcr«-li. Fml.eii. Uussiiis ete), fiorlo- und steuerfrel ins Haus. Mustcr uiiiKChend. Uopiieltes Uricfporlo n. >3. Sclir.-ciz. ScUlou-Fabrikcn G. Ilenncbcrg (k. n. k. Holl.) Kttrirh
jo  odpotoval   iz  Gorice  do   15.  septembra t.  1.                i;,,)..]
foiiW* Najlaže prebavljiva izmej vseli t L   iu telegodržečih mineralnih voda. —1
•avnoarserL
*&*?
Trmralnavoda
EJiia mipošIliattK za vsi ze*ljn i»
HENRIK MATTOMI
Karlovi vari, Fiazciisbad. — Mattoiii iii VVille, |Sij, li~8           BudimpeSt.                      '
V ZiiSiiio posnemanja in ponarejanja  iiaproScn udjcinniki, vedno izrecno zahtevali
¦ C D   s etiket« iii pla-
KRONDORF
Podjetje studenca Kroiidorf p. Karlsbad f
SO-Jt        _     2(1-7,
Zalogo t 'Ctarld
Nofiluimii kakor  tudi   pazili   n ZiimuSni omot:
POZOK!
1'ndpisani naznanja slavnemu ohrinslvn na (Jniiškcin, v Trstu in nkoliei. da je |>iv-vzel Se em» »ostihio v Trstu* ki je (bitni 7M\\\\\\ pdil imciuiiu
„Pn zlatem petelinu"
f„AI ga Ho d*oro") v ulici (Jlif^išt. 7. (Mi/o jit/. kolodvora).
V Isli lofi p r i s t n a in n e p o k v ,i r-j"iii!,  Iicia  in fina  vipavska,   kratica iu islerska vina, kakor nnli .seiiujioškfi •»ivo po ti — t«* ceni: Itrll risliii« H I(>lii slar iz .soda I. po m kr.
IleSo doiti:iee.......„ ,. 40 „
(¦rim lier/aiuiiisko........, is „
rrno iMter.sk«......., .. 10 „
.Voilrn Iran k hi j a.......„ 41 ¦ „
Vino (staro "J ali :S lchi) rrno in
brlo t stckleiueali........so „
Neno/eMio pivo........., JI .,
ZtJivcn doluili vin ima li iJi i n j o x ilobro in I o «'• u n pri p r u v I j e n i m i, ^ o r k i ni i in   mrzlimi jedili.  IVslrr/hu   loi'ti:i   in
Priporoiajc s«i (i-. x%. Vipavcem, l\i;i-Sew:fin in drugemu slavnetmi olii-iiislvn iz fjnrišfci! in Ir/ii.^k«; okolii-f, beleži
s spuStov.injeni
gostilničar v ulici Solitario Ot. 12 v Trstu.
Na de?., juliil. razslavi odlikovan s :;ifl>r, drž. svcljnjn. Na lvovski razstavi s prvo cu«"  - srebrno svetinjo
Tovarna uzornili telovadnih priprav JOS, YINDYŠ~A,
v Prag-i na Smihovu
d'iaha-Sinicliov) Viiiolirads-ka uli.v i-i-[u Sili. se pripon..-;.
k popolnoimi iizornemu prirej"evanju
sokolskili iu šolskih tcluviulnta
po najiifivejših |iripozr.ai:i!i in praklirnili si-stuvili.
V ta dokaz je na razpolag) iimrmo prli.runru-o.-ili spri.-al do.nardi in inozeinskili.
Zaprii-vlji ji-diiti let,.. (.Vtu- zA,: znifnip, plačuje s p pa na im^ožne olirnka po volji in zmi>/.nn>ti.
jv'avadne priprave so vedno v zalogi.
Ceniki, proraftmi iu luCrii z;i populim IAh-va.Imce  poš.lja   nu   zahtevo   bn-zplatuo   in   poJiiiiii.«
!""0Kl0-                                                              i:i. ;¦)•_»  :;.t
I>«l>ravo izvršuje po najnižjih ivimh. "
s. lo:i io -7     IZDELOVANJE      v. ir. i-j   :t strojev in  priprav vseh vrst
Ivan Schiiidler, Dunaj-Htmberg. Priprave  in  stroji  za  poljedelstvo, vSnarslvo,  kavarnarje, gostilničarje, mesarje, sladčičarje,  barvarje, sedlarje, tapecirarje itd., kakor tudi za domače gospodarstvo -- vse po najnižjih tovarniških cenah. Ceniki v slovenskem jeziku In z nad 300 podobami gratis in franko. Obračati se je naravnost na Johann Schindler, Wien-Himberg.
Eteriška olja, esence, eterje, barve
kakrr tudi vse k izdelovanju ?.^:injiri potrebne tvarii ponuja po UiM,liiili (.t.n.,,h toSka tovuroa
Bratri Janouškove
>¦  1'i-agi,  Karlin č-islo 28i.
(Odlikov.,ti.i  t iiiuogimi ft,stiiii„i diplorji in zlatimi
svetinjami^.
152 10-1
trgovec s .steklenim,  porcelanastim   in
glinastim hlatrom
v Gosposki ulici it. 4 v Gorici
naznanja cenjenim svolim odjemalcem v (Jo-
rici in na deželi, da ima vsttid spnraziiniijcnjn
:;. ilrn^imi   trgovci   z enakim   bfajrom.  svojo
prctiajalnieo
ob nedeljah in praznikih zaprto.
Zahvaljuje se jim na doseii.inji naklonjenosti. s?e toplo priporoča za slitrajne »Iru^t potrebe obljubljajo vedno pošteno in tm'no S. W> :1 -1          postrežbo.         P. .">Si»-l
Želodčen i in oferejieiijoei
eliksir iz kine in železa
je posebnost                    »;.:«
Crrstofoletti-jeve lekarne.
Uir.i vsrbrno žolrza in kine- r frtlnakt mni)/.iiii, ji* priictuiUM oksida fi-r im-z drn/ib škodljivih' tv.irio. rzi-iini-i- »i-k. ^a|-H|c pn-liav« in pi-i-ui.i^uj>> .-labokrvtio-il.
Ji'iln.1 sl.-kl.-iii. a  :!.-.<> gramov  >\:»i>-
jjm~- so kr. -m\t
Ra-zglas.
Pri  oddelku  zastavnica jo izpraznjeno
mesto nadzornika
dragocenih zastavil. Vsleil tega in na podlagi razpisa juecaslitega varstva z dne 5. I. m. poživljajo se vsi listi, ki mislijo na to službo, da vložijo se v tekočem mesecu svoje prošnje pri podpisanem ravnateljstvu, katero je tudi pripravljeno dati potrebna pojasnila.                          un :$  i
Ravnateljstvo zastavnice
in ž njo združene hranilnice.
Odvetnik
dr. Camillo vitez Egpr
je preložil z dnem 1. avgusta t. 1. svojo pisarno v Baiilliuiilio-v<> liišo v <*o«4|>OHki iiliei št. 7. prvo
S. W7 d   J              imilslropjo.               p. 7.7 r,   I
Stara in znana gostilna
.Sandvvirth'ali Dolenc
v Vipavi
s sobami za tuje<», vrtoin, hlevi
in vsemi potrebnimi prostori
daje se s 1. januarjem 1891. pod ugodnimi
pogoji v Rajem.      t,,. >.
Prijavi naj se pošljejo na nuslov:
Št. 41, peste restante, it Vid nad Vipavo.
kjer
zvedo vsi nalaueiii poboji.
Zahvala.
Nemila smrt pokosila nam je nenadoma sin;i, oziroma brata
Ludovika Hebat.
Vsem, kateri so prišli, da izkažejo pri pogrebu   zadnjo  rast iinrleitiu našemu ljubljencu, izrekajo podpisani najsrčnejšo zalivalo.
V  li.-IMili.,  llll<>   II.  UVj.lli.l   f.v.n;.
Franc, Antonija Habaf, ¦smVa.      Frane in Ang«!, biai i.
Marija |.<». Loslč, Katarina |.<.r. Lasi«, Ana f«!. Turat, Ala)xl|a j>t. Pahor,
E«g«ni{a t1")- Vliinlln, Ernasfo, -*-:,¦¦.
A »t Jft A A & #«.»?« »^ Jfc & & A Z. % & M A »t * »t. & & L*
Zasfop diokoies ,Swifi' iz orožarne v S teym t
lil!.!!.!    p.MlpN.lliil                                           I«»
v (roiiei, na cesti Fian Josipa iCorso)    ;*
si. i j....-,.r..ii ;:.-.ii;.-ii.-i.ii».ii!..-).                               '** |
Laistiiii i/.ilelovfllnieii ilvokoles ,11 i riu*.  S   |
žičnih lilii/in (Drailimafraizi-n). popravljal    L
iiim ilvokoles. šivalnih strojev, pnšk ii.i.   :
ai«r* Nunska ulica 14. -»Hi          z*
1'rodaijailiifco šivulnih strojev, pušk. sire-  ^
Ijiva in družeča orodja pa imaia          Ip. j
SAUNIG&DEKLEVA   H
v Nunski uliri šl.   1(1.                i-» .,„  :* |
'jpT »*"'» j» T« *r *r # a *% '# jpT * V * Igt *4' & j^' 'i' "%l |
"g Isi stroji za poljedelstvo in vinarstvo, j
lig.     SWr- Cene nepst znižane. -«J      j
"^ Stiskalnice za grozdje diferencijalne sestave. |
t    Stiskalnice za olje,  hidrauličns stiskalnica, škropilnico ,
Jj*5    proti paronospori Varmoralova sestava. T,- :!n.„- ;"m<
^*,,,    m> ;:h:li„> k..! ii,ij|...|.i.> in n.ii.. r..^.-- avtomatične škropilnica,
^^^     mastilnice s robkačam, stiskalnica za seno, trijerje i. !   >'.
i| Igri: Heller na Dunaju
II 2 Pratcrstrasse. 49. 55—                                   Varovati se {a ponarejanj.             ::v il  -l«
Stev. 444
Op.
Razglas.
Naznanja se, da
javna dražba
Zastavil H. četrtleta, t. j. mesecev
aprila, maja in junija 1895. I.
začne v ponedeljek, dno 7. septembra IH%, ter so ho nadaljevala naslednje četrtke in ponedeljke.
Od ravnateljstva zastari javnih
in ž njo združene hranilnice. V Gorici, dne 7. avjnistca 18%.
© Stalna razstava strojev v Gorici, na Travniku IG, zadej. ©
L'ra/k<i-Uul>n>ka  tovarna   strojev,   livuriia   žol«'/ja iu kovine Ilertold Krails, pmlrnžnica na Dunaju  '.) -2 Lu\vcn^asso :». ima
v Gorici na Travniku 16, zadej
stalno razstavo plugov tar ostalih poliadalskih potrebščin, Ukm vsakovrstna stiskalnice, čistilnico, stroje za rezanje k ,-»«, slame in repe, trijerje roakače.
a**- Vinske stiskalnice in »lini za grozdjer zalega slotetifc Ear»6BS6# pamp in vozov -•»
kakor tudi vseh tehniških potr*.«l»Sčin.
Zastop v Gorici ima F. Primas.
A olika izftcr liepreinoeljh ilt pokrivati m vc/c in šotorje Wv
tlcžnih plažr-ov. povoseeititi preprog za pralna in jotUIno
mizo, kailij za kopanje, pragove Itrt. v kra^iiom tlo.shiu. —
Stroji za šivanje najboljših sestav vsake sisteme po
! nizkilt conali.      Surove cevi. — Cevi za pretakanje piva in
j vina. Kožnatili pokrival za vozove. - Najcnneje v Gorici!
Brockmaiiev žveplenokisli kalk za odgojo mlade živali in za hrano živine vsake vrste.
jtfleF^Blagajne gotove proti ognju vsake velikosti.-^pii
i            nastavni prostori — v katerih se tudi prodaja — so  odprti vsak dan
in radi tega ne sme zamuditi priliko nijeden pospodar, da bi si ne ogledal to zanimivo rastavo v Gorici na Travniku it. 16, zadej.
I 1», a-3, s.                                                                                              34. a~i. i\
1       VMcd lus-lm- sLl'.ij« v riSiVnju žitu ii	raznih I
1 .^¦iai>n |:iiiif.ri.raiii -voj putcntoviini >^	-tjiv       1
I čistilnih mlinov za	žito I
1 i„t k;i!4-rit: j<- ni.i^),",. ri ¦ ]¦• fi-tili žilo ' i	Hl-lj«;. 1
E -.-iiliii. Ti'i.i;ini -¦^l.|j.,..liii.', inijlikn	n... k. i 1
	
1 ini'.itii |i:il('iiti)v;ilii Miotitl	
1      kamcniiih šrofovnikov	
1 in slamoreznic s Jedkimi	noži. 1
1       >»i' z /uirotiniliHii In |m» /nifrii! «•	Ml.         I
1   tU**    N=l   IMZIlili   r..Z-MV:tll   •••lil  .Iol.ll	iiii;viij. 1
¦ •..liii...tiiii!i..-iM!... ,.i.i.-LiH..iii'ilii.',>.!ii:)il	HlIl!i.>V   1
I 1.  lS'ii. v  I,,..-,   k., j.' l>il u;.,; mlmiu,<-	K, 1,1   1
1 m.', i |.ii/.iiui k..' ii.ijIiii1j;i. ki-r .•• i.i.iiiilii	
I.I.Mii i ,-i,i /,ir..».,iu.	
1         C-lL.k..,  r./a- |ml^.,i,. iu .j.,,;:,!.!,,!,.	k.U,,',,;!-  1
1   M,..'i    |.<l',llj 1    ll.L   Zlili.-'..,   i>[.'/j>|.!,'(!<>   !M	»:!niu<- I
¦   |.t."l-.                                                                                Mil,	i:t   in 1
1          Vaelav Zima.	
1 |.r..i.vk.i <• kr. |.n.i/;.i..i..\,i;iii..i.-;-htiiii	mlin..'. 1
1               /i  /i!-,  -l.iIt....../tu.-  m «r»lmniki	
1  i i'.i-|tti'li;tl-li ll tl|iiiriiil nit -l.ilni <ll,^,'	C^k.i . 1
trgovec z vinom na veliko
Anton Pečenko
Vrinil   lili.;
GORICA
pristna bela      ^v-tap-     'orlan»hih,
In Črna vina     '*T^Sf&      briških in
iz                <,:w$t&             Istorskih
vipavskih,       ' 7®            vinogradov.
v.,   k,.,,,,.   ;n,t.,).o/l.1„k,-    in.Muli.ii.-   v "-.mI.Ii" ...1   :'.i. itK.V    liii|.|VJ.   N;,   /alil.-n.   |....-.|lja   lll.li  tlZ..,.'.-.
Cona imirni, Paalraiba poilana.
Dr. Rosa balzam
¦¦¦¦M*   m ioodec   -^SaVMI
B. FRAGNER.ja V PRAGI
j.- -|.:.i'.ii.». .-c   :n Li /.luno domača adra-
Vilo. k.lt.-K.  Ii/l...-:i  l.-k.  ..i.ijiilj«- J.irt..-.. in
li-l.kt. ...ls..j;i.            ._
Pozor! l±±lLi±lil /L*n^
Lekarna B. FRRGHER-ja „pri črnem Brly"
*  Pragi,
M..!;i -!r..n;i. i.V,,| S|...rn..vr uli,-... Vfl.k.. -:.-kl.Tii.-a  1 j:l.|.. nuh-VUr.: - p..;M ¦J"« k     »,,-¦.        Ii,„.ui.. ,...«um r^i.(!;:|j.ltli,. '/.,d,,n,   r   ,„!,   /,i„,;,.,l.  A^tru    r/.,n-4r

Kathreincn
I     Anton Potatzky    |
*         v Rastetju stv. 7 v Gorici        *
*   prodajalniea drobnega | J   in ntirnberškega blaga 1
*                       u:t ilroluio 1» na debelo.                    4
:-----------r-—-------— i
«                             .ledino               i,-io-i!t jj
*       .               . , i.-v 2 J     111 naji*iM».(»jšo kupovalisco. Z *-------------——------I
*                   Posebna zaloga                   %
*   >'.a knpovalce in razprodajalee na deželi,  *»
*                za krosnjarje 111 cunjarje.              |
*                     Največja zaloga                   % \   čevljarskih,  krojaških,  pisarskili, pojto- t
*           tovjilnih in kadiluih poirehStMn.         t
*                     Zimska obuvala.                  Z J     Vo/icki in stoli na kolesih za otroke, p t                 Strune za godala.             J;
*   Po.-ehnnsl: Semena za zelenjavo in trave. L
*           Trosim dobro pazili na naslov:       ;2
I  Na sredi Raštelja štv. 7.1