poStnlna plačana v gotovini Leto XI., Št. 5 („JUTRO" XXI., št. 22 a) Ljubljana, ponedeljek 29. januarja i94o Cena 2 D"^ (jpietvuišlvu .-luiui lana tviive s^me rolo- žaj in da sc bodo odločile za mir in ne- napp-'^nje v tem delu Evrope. V tej zvezi pi.psujejo velik pomen tudi akciji Italije na Balkanu. Kar se tiče Jugoslavije, gledajo v Nemčiji nanjo z zaupanjem. V Nemčiji so mnenja, da želi Jugoslavija ostati izven vseh kombinacij in novih zvez. Zato vidijo v Jugoslaviji činitelja, ki ne reagira na mamljive pesmi siren in ki dcbio poir.na položaj ter razne možnosti v tem delu Evrope. »Westdeutscher Beobachter« pravi, da si Jugoslavija kakor prej tudi danes prizadeva, da bi obvarovala vsakega ri-z ka m nevarnosti vojne ne samo Balkan. temveč vso jugovzhodno Evropo Jugoslavija poudarja slej ko prej, da morajo vse balkanske in sploh vse jugovzhodne države skupaj očuvati geslo: Balkan balkanskim narodom. Vloga poklicanega posrednika v vprašaniu gotovih nasprotnih naziranj na Balkanu pritiče po nemškem prepričanju Jugoslaviji, ki jo ne veže samo pogodba o večnem prijateljstvu z Bolgarijo. temveč tudi najiskrenejše prija-telistvo z Madžarsko Zato je treb-upati, pravijo v Berlinu da bo Jugoslavija storila vse, da odbije vse ostri- ne v medsebojnih odnos;h jugovzhodnih držav. Ko bodo na zasedanju v Beogradu govorili o pravi in odločni nevtralnosti, ni dvoma, da bo Jugoslavija našla v svojih prizadevanjih tudi podporo Rumunije in Grčije. V nemških političnih krogih poudarjajo, da pripisujejo Jugoslaviji zelo važno vlogo, ker verujejo v njeno moč in iskreno željo, da ostane izven sedanjega konflikta ne samo ona sama, temveč vse jugovzhodne države. S svojo posredniško vlogo v Budimpešti, Bukare-št: in Sofiji je Jugoslavija podala najboljše dokaze o miroljubnosti svoje politike. kar v Berlinu s priznavanjem ugotavljajo. Nemčiji je na tem. da sedanja voina ne zajame niemh najdragocenejših pljuč v jugovzhodni Evropi. Izjava g. Saradzogla Carigrad 28. jan br. Turški zunanji minister Saradzoglu se je zadnje dni mudil v Carigradu. Preden pa bo krenil v torek v Beograd na konferenco starega sveta Balkanske zveze, se ie še za nekai dni vrnil v Ankaro Pred odtrdim ie snoči dal novinariem nekaj pomenljivih izjav o položaju Balkana: Na beograjskem zasedanju, je deial ki se ga bodo udeležili zunanji ministri vseh štirih članic Balkanske zveze, bodo v prvi vrsti proučeni odnosi med balkanskimi državami in velesilami glede na sedanji mednarodni politični položaj. Ker je dnevni red zasedanja tajen, vam ne morem izdati o tej konferenci nikake podrobnosti. Zaenkrat mi niti ni znano, ali sta bili bolgarska in madžarska vlada sploh pozvani, naj pošljeta svoje opazovalce v Beograd. Dvomim celo, da bi se to zgodilo. Ker se tiče bolgarsko-turških odnošajev, vam lahko povem, da so se razvili v novi smeri, ugodno za cbe državi. Razgovori, ki jih je imel v Sofiji glavni tajnik zunanjega ministrstva Menemsndzoglu z ministrskim predsednikom dr. Kjcse.vanovom. so pokazali odnošaje med obema državama v novi luči in njihove ugodne posledice niso izostale Ti razgovori, kakor tudi izmenjava brzojavk med našim predsednikom ter kraljem Borisom se lahko smatrajo za prvo manifestacijo srečnega razvoja novega ra/merja med obema sosednjima državama. Kar se tiče Turčije v okviru sedanjega mednarodnega položaja ie Saradzoglu poudaril: Mi smo v takem položaiu. ki nam vliva vero in jača varnost na vse strani. Prizadevamo si da bi ohranUi dobre odnošaje z našimi sesedi z vsemi vel:kimi in malimi silami Eno ie treba vselej vpo-števati da se namreč logika Hn-n^kov ne sklada z logiko ljudi. 11 CM ^ veznikov v zraku Atrija 'n Francifa se oborožuieta v zrake in tr-ta v kratkem času dosegli abso* !uto na&moč T °n '"n, 28 ian. br. Angli ja in Francija s:a ti no odločeni, doseči v vsakem pogledu na .'meč nad Nemčijo, zlasti kar se tiče oborožitve. Poleg tega. da grade sedaj doma nova leta'a v ogromnem obsegu sta si Angl ja in Fiancra zagotovili vel ks dobave tucli v Ameriki, že od jeseni bosta imeli okrog 8.000 nov h vojnih letal naj-mc 'einejšega tipa. Spcrec"no s tem skrbita Anglija in Francija tudi za izvežban e potrebnega letalskega osebja. V ta namen so bile zlasti v Kanadi organizirane posebne letalske šole v tako velikem cbssgu. da bodo imeli zavezniki v par mescih ve-l kanski kac'er letalskega naraščaja. Lord Riverden k vodi angleško letalsko misijo v Kanadi, je o tem izjavil novinarjem: Sedaj se izvaja načrt za organ;zacijo letalskih sil britanskega imperija, ki je tako obsežen, da take organizacije vojnih s i svet še ni videl. Od vseh strani imperija sa že pričeli prihajati v Kanado letalci k bodo v kanadskih letalskih šolah in tečajih rzpopoWHi svoje tehrrčno znanje Ogromno število letal že grade v Zedinjenih državah za Veliko Britanijo in kmalu bodo angleške letalske sile postale odločilen faktor v sedanj1 vojni . Na tisoče mla.ih letalcev bo poučevalo okrog 300 letalskih častnikov, ki so se že pripeljali iz Vel:ke Brtan je v Kanado Na razpolago jim bo 67 velikih letališč s predavalnicami in laboratoriji Gradnja letal v Zedinjenih državah za Veliko 3ritanijo se bo pospešila. Prav te dni je Velika Brtan'ja naročila v Ameriki nadaljnjo veliko skupino letal tipa »Lockhead« za 5 milijonov tuntov. Zavezniki bodo iobili še letos iz Zedi njen:h držav 6 do 8000 letal. K temu pa bo treba prišteti še letala, ki se grade doma v Franciji. AngHii. Kanadi :n drug h angleških domin4om*h Ne bo trajalo dolgo ko bodo imeli zavezniki tako velikansko nadmoč v zraku, da bo doraslo vsakemu pc1 "žaju, k: bi utegnil nastati v razvoju vojne, Afiglija in Francija fcosta zasegli vse tovorne ladje da si na ta način zagotovita ogromen prevozni park za vojne potrebe Lcnden, 28. jan. br. Danes je bilo ob- f javljeno uradno poiočilo, da bo s 1. februarjem izvedena rekvizicija vseh trgovskih parnikov. sposobnih za dolgo p ovbo. Rekvizicija bo izvedena ne samo v Angliji, marveč v vsem imperju. Na ta način si hoče Anglija zagotoviti čim večje število tovornih ladij za prevoz vojnih potrebščin iz prekomorskih dežel. Lastniki par-riikov bodo dobili primerno od'ko~n:no. Organizirani bodo posebni konvoji, ki bodo v določen'h presledkih potovali iz Anglije v prekmorske dežele in nazaj ter dovažali žito. sirovine ter razne vojne potrebščine. Služili bedo v danem primeru tudi za prevoz voiaštva. Na ta mč:n bo Anwl\ja v vsakem popledu pripravljena. Minister mornarce je izjavil novi"=>H-m. da je An-'Ha v tem t>oCTl°du Ž3 s~dai dosegla ono stTn^o k; io ie v e.vefo,Tni vo'ni še^ leta 1917. Na enak na^n bo posipala t- d Franca tako da bodo imeli za-ve7r.;ki na razp^^o o^om^n prevozni park. ki bo dorasel sleherni "al gi. V^aa m mcirp {,>>'' ?f> i3n br VČTflj so ra7~:'-'le vesti, da je an ka križarka »D spach«. na morju pre-l Ca"arm potopna n~ko nemško tovfm ladjo Govorce so vzbudPe v tuka'"nii kak^r tudi v javn^1-*' "«e Amerike ve';ko vznemirjenje, ker b; bi'a v takem prmeru znova prekrena nevtra'nost Amerike, predvsem pa določb«1 o ameriški pomorski nevtra'nostni zoni. Davi pa je tukajšnje ang'e~ko pos'an;štvo službeno demanHra'o vest in tudi uradni kr^gj v Li-rni ni"'i'fiio. da n;majo informacij, po katerih bi bila ta vest potrjena. Li/bona, 28 januarja AA. Havas: Por-tuna'sko ladjo »Cansa«. ki je prispe'a iz AfriV«\ so zn ke 'adi" dvakrat ustavile. Prvič so jo ustavile brltan:!:: je ter pri tem vjele 4 Nemce, drugič pa fran coske ladje, katerih posadke so odvedle s seboj 2 Nemca. En Nemec, ki je bil na ladji in ki je bii mladoleten jc bil spuščen na svobodo, ker smatrajo, da ni sposoben za vojaško službo. Madrid, 28 januarja AA Reuter: Ljud je. ki so bili rešeni o priliki nesreče- fran coske ladje »Tourni« torpedirane v četr tek ob vzhodni obali Španije, pripovedujejo, da je bila istočasno za njihovo ladjo torpedirana tudi francoska ladja »Alsa cien« (3819 ton) Ne vedo pa, kaj je z njeno posadko. London. 28 jan br. V bližini otoka Man je zadela ob oba'no ska'ovje angleška stra-žna ladja »Neris:a« ter se potopi'a Z ladje se je rešilo 12 članov posadke. Felol&j na Finskem se nI mnogo spremenil — Sovjeti so začeli z novimi napadi pri Latioškem jezeru Helsinki, 28. jan br. Konec tedna je sovjetska ofenziva severovzhodno od Ladoškega jezera precej ponehala in so pri sporadičnih napadih na finske postojanke sodelovali le še manjši oddelki sovjetskega vojaštva. Po današnjih vesteh s te fronte pa so se boji znova razvneli in sovjeti so pričeli z novimi velikimi napadi zlasti na sektorju med Loimolo in Kitela. Očitno bodo poskusili sedaj na tem področju prodreti finske postojanke in prebiti Manner-heimovo linijo. O dogodkih na fronti od včeraj do danes opoldne je vrhovno poveljništvo finske vojske izdalo naslednje vojno poročilo: Na kopnem: Na karelski ožini ni bilo nikakih novih dogodkov. Severovzhodno od Ladoškega jezera so se sovjetski napadi nadaljevali, vendar sc bili nekoliko slabot-nejši kakor piejšnje dni. Na tem sektorju fronte so sovjeti pri včerajšnjih napadih izgubili več Slo vojakov. Finci so uničili tudi neko sovjetsko kolono, v kateri je bilo 200 konj ter troje tankov Pri Ajtajokiju je bilo topništvo močno v akciji, a tudi tam je Fincem uspelo uničiti en tank. Sovjetski napadi so bili odbiti tudi v smeri zroti Ilo-manciju. Na severu ni bilo večjih bojev. Na morju: Pinsko obalno topništvo je tudi včeraj popoldne m davi močno podpiralo akcijo vojske na kopnem. V zraku: Sovjetska letala so tudi včeraj operirala nad severno Finsko. Bombardirala so kraje Savukoski. Kuhmo, Liekso in Kivilahti. Finska letala so bila na izvidniških poletih. Včeraj popoldne so bila sestreljena tri sovjetska letala. Moskva, 28 jan. br. štab leningrajskega vojnega okrožja je objavil naslednje vojno poročilo: 27. januarja je prišlo na fronti do nekaj spopadov izvidniških čet. Naše letalstvo je bilo na izvidniških poletih. Amsterdam, 28 jan. AA. »Stockholm Tidningen« poroča z bojišča pri Ladoškem jezeru, da je v teh krajih zapadlo mnogo snega. Sneg je zelo otežkočil sovjetske vojaške operacije. Okoli 40 sovjetskih tankov je obtičalo v snegu. Pri včerajšnjih bojih je padlo okoli tisoč sovjetskih vojakov v okolici Kolanjokija in Ajtajokija. Ofenziva pri Ladoškem jezeru v resnici že traja 2 meseca, v preteklem tednu pa je boj postal še prav posebno srdit. Finci so zaplenili velike količine avtomatskega orožja in tri tanke, ki so popolnoma nepokvarjeni. Z enim so takoj nastopili proti sovražniku. Francpar! mentarci v Angliji Manifestacija tesne povezr^osti v borbi za pravičen mir in svotečo London 28 jan br Snoči je prispel v london skup.na francoskih poslancev ki je s tem vrnila obisk ang'e kemu par'a mentu, katerega de'egacna ie bi'a pretekle jeseni v Francji Francoski« parlamentarna delegacija je bila v Londonu sprejeta zelo svečano od zastopnikov angleške vlade >n spodnje zborn;ce O tem obisku pravi današnji »Observcr« da francoski pos'anc: niso prši v Anglijo, da bi napravili akademske, gesto napram svojim ang'e1ftm tovarišem, nego da bi na daljevali svoje delo m poslanstvo v Angliji prav tako kakor ga v Franciji Ta obisk pomeni novo potrd te\ naoela. da se Velika Britanca in Francija borita kakor ena sama si a za eno sainu stvar, za obnovo pravičnega, svobodnega in človečanske ga miru. Ti teden bodo imeli francoski poslanci priliko spoznati napore angleškega naroda v vseh področjih in nadejati se je, da bodo lahko enako, kakor so angleški „Kič cnscittke vrsinsga" Pariz. 28. jan. br. Vrhovno poveljništvo francoske vojske je davi objavilo naslednje 291. vojno poročilo: Nič omembe vrednega. Beri5" 28 1»n br. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je davi objavilo vojno poročilo. v katerem pravi: Nikakih posebnih dogodkov. Pariz, 28. jan. A (Havas). Zaradi južnega vremena in deževja, ki je zavladalo na zahodnem bojišču, ni bilo skoro nobenih vojaških nastopov. Niti na enem delu bojišča ni bilo takšnih dogodkov, ki bi jih bilo vredno omenjati. Slabo vreme je oviralo tudi nastop letal. Bim, 28. jan. br. Kralj Viktor Emanuel ie sprejel danes dopoldne v privatni avdi-jenci francoskega vojaškega atašeja generala Pp.riseau.'.. 'zsmZ® Pr! nesreči so bili leže ranf-n* pre^^isik vlade Cvct"i©vi£, finančni minister iir. tulci in inž. Ko- Beogra'1 jan. p. Nocojšnja v Toli tika« poroča: Nocoiv"vj5 /agreT»~.'u hrzovla'c ie na poti proti Beogradu me J postajama Kraljevski in Putn:ci v bližini Rame zadel v tovorni vlak, ki je vozil nrel njim. Nesreča se je zgodila ob 20.30. Po prvih vesteh ie bilo poškodovan'h več potnikov. Vlaku je bilo prikl (učenih tudi več salonskih vozov, v katerih so se vračali v Beograd predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, finančni minister dr. Šute.j, minister brez portfelia dr. Kon-stantinovič, minister m socialno politi- Uredništvo: Ljubljana. Knafljeva ul 5. relefoo SL 3122, 3123 3124 3125 m 3126 Ponedeljska izdaja »Jutra« iznaja vaaK oonedeljeK zjutraj. - Naroča se nosebei in vena oo ooSt) prejamana Din 4.- oo ra znašal-cih dostavMena Din 5.- mesečno. Maribor Grajski trg St. 1. Telefon St 2455 Celje. Stro8smayer1eva al L Tel 85. Bok opisi se ae vračajo. — Ogiaa oc tarifa poslanci pred tremi mesci v "Franciji, ugotovili, da je tudi Velika Britanija v tem kratkem času, odkar se je vojna pričela, mnogo storila za vojno organizacijo vseh svojih produktivnih in vojnih sil. Predsednik francoske parlamentarne skupine Yvon Dclbos je imel danes po londonskem radiu govor o francosko angleškem sodelovanju ter o skupnem delu francoskega in angleškega parlamenta v današnjem vojnem času. Položaj je poostren Včerajšnji »Obzor« ugotavlja v svojem poročilu o političnem položaju, da izvršujejo na Hrvatskem sodne oblasti povsod tehnične priprave za volitve v hrvatski sabor in da bodo te volitve razpisane najkasneje v početku marca, tako da na sestanek hrvatskega sabora sploh ne bo vpiival razvoj notranjega političnega položaja v državi. Kar se tiče odnosov med vladnimi skupinami meni »Obzor«, da se bo položaj razčistil v pričetku prihodnjega tedna, ko bo podpredsednik viade dr. Maček ponovno prišel v Beograd. O tem seveda ni govora, da bi dr. Maček pristal na to, da bi se srbska edinica osnovala iz vseh pokrajin vzhodno od banovine Hrvatske. Ce bi drugi činitelji v vladi vztrajali na tem, bi nastal povsem nov položaj. Po poslednji izjavi predsednika vlade dr. Dragiše Cvetkoviča, ki jo je podal po izjavi dr. Mačka, se zdi. da Cvetkovič ne namerava onemogočiti nadaljnjega sodelovanja z dr. Mačkom. List meni, da se bo sporazumno in varujoč interese vsakogar vendarle pričela razprava o nadaljnji preureditvi države. Zagrebške politične kroge mnogo zanima nadaljnje zadržanje ministra dr. Kulenoviča, za katerega se ve. da se ne odreka svoji zahtevi po vzpostavitvi avtonomije Bosne in Hercegovine in da se glede na to ne more strinjati z zahtevo srbskih krogov naj se vse pokraj ne. vzhodno od banovine Hrvatske uvrste v srbsko edinico. ne da bi se vprašalo prebivalstvo. ko in zdravje dr ''•rilian Budi- savljevič ter podpredsednik HSS inž. Ko-šutič. Po dosedanjih vesteh so bili pri tej nesreči laže poškodovani predsednik vlade Dragiša Cvetkovič. finančni minister dr. Šutej ter inž. Košutič. Rekordna žitev v Avstraliji Melboume, 28. januarja. AA. Reuter: Po uradu! oceni bo letošnja žetev v Avstraliji prinesla pribl'žno 204 milijone bušljev žita. TolTro žita so dozidaj v Avstraliji pridelali Sele dvakiat. Občili zbdt Aer^kluba Beograd 28. jan p. Aeroklub je imel danes svoj občni zbor v prisotnosti kraljevega odposlanca letal kega poikovn ka Mi-jodraga Tomiča, zastopnikov vlade ter civilnih in vojaških oblasti. Takoj po otvoritvi je predsednik Sondermayer preči; al poslanico Nj. Vis. kneza namestnika Pavla, ki pozdravlja skupščino in opozarja na velike naloge Aerokluba. da povzdigne med naš:m narodom letalski duh. Knez namestnik se je v poslanici zahvalil za d>-sedanje delo. s katerim so se izvežbale stotine mladih letalskih prostovoljcev iz vrst civilnega prebivalstva, tisoči mladih jadralnih letalcev in širila letalska m'sel med desettisoče šolske mladine. Knez namestnik je v svoji poslanici izrazil vse priznanje za tako uspešno delo. Z zborovanja sta bili poslani udanostni brzojavko kralju in knezu namestniku ter brzojavni pozdravi ministrskemu Predsedniku in vojnemu ministru. Poveljnik letalstva armijski general M lojko Janko-vič je v svojem govoru med drugim nagla-sil, da moramo zaščititi svoj dom z mogočnimi krili. Predsednik Sondermayer je nato predaval o letalskih izkustvih iz 1 1939. Po ostalih poročilih je bil ponovno izvoljen sedanji upravi odbor. Danes prlčno z dviganjem »Ljubljane« S-'beniK, 28. jan. p. Jutri se prečne dviganje rušiJca ^Liubl^aina«. Potapljači so dognali, da leži torpiljarka tnfno na skali pod morsko gladino. Skala visi tako, da je prednji del ru&lca 10 m, zadnji pa le en meter pod vodo. Spritčo tega l>o dviganje ladje precej lahko in verjetno je, da bo mogoče spraviti ladjo na površje. Samomor senatorja Petra Martinovica Četi nje, 28 jan. p. Na Cetinju je dane« izvršil samomor senator Peter Martinovič, upokojeni brigadni general. Pognal si je več strelov v glavo. Vzrok tega njegovega obupnega dejanja je bila težka, neozdravljiva bolezen. V sredo bo govoril Chamberlain London, 28. jan. br. »Sundy Times« in »Observer« poročata, da bo v sredo ministrski predsednik Chamberlain »rovoril na velikem banketu, ki ga bo priredila angleška kmetijska zveza. Po napovedih listov bo ministrski predsednik v svojem govoru V prvi vepti obeležil stf"šče Velike Britanije do malih nevtralnih držav. C .Ime v Ch ur z^UIo-vega govera London, 28. jan. o. Včerajrnii govor prvega lorda admira''t?te ChurcVa je vzbudil v Angliji pa tudi v Ameriki, kjer ga je prenašalo okrog sto radijskih postaj, veliko pozornost. Dana"nji listi se zanimajo ▼ prvi vrsti za to, ali je Churchill tokrat govoril v imenu vlade, ali pa je spet izrazil svoje privatno mnenje, kakor se je to zgodilo pred dnevi, ko je govoril o po'<-žaju nevtralnih evropskih držav, če je bil Churchillov govor uradnega značaja, naglašajo dana'nji listi, potem sta važni predvsem dva momenta v tem govoru: 1. da bodo žene nadomestile moške v državni službi, 2. da zavezniki pripravljajo veliko ofen-| živo, da n« ta način prebite Nemce. Žrtve ogromnega plazu nad Mariborom Posestnik Josip Ranner in njegova žena sta Sla orat sneg, pa ju je plaz zasul z voloma vred — Včeraj so ju naši? Maribor, 28. januarja V bližini znane razgledne točke pri Sv. Urbanu nad Mariborom se je vsul ogromen plaz, ki je pokopal pod seboj dve mladi življenji. To sta prvi žrtvi letošnjega snežnega plazovja v okolici Maribora. Vest, ki se je naglo razširila po okolici, je že dopoldne prispela v Maribor in je vse prebivalstvo globoko pretresla. Plaz v zimski samoti V četrtek 25. t. m. je šel posestnik Josip Kanner, star 44 let, s svojo 29-letno ženo Marijo, ki imata zelo lepo, prijazno domačijo na severovzhodnem obronku Sv. Urbana, da bi po strmem pobočju očistila pot k domačiji, ki je bila vsa zasnežena. Vpresrla sta dva vola v ploh in s tem preprostim plugom začela orati sneg proti glavni cesti, ki vodi v dolino. Kakor se vidi po sledovih je šlo delo od začetka gladko od rok. Ko pa sta prišla do zelo strmega pobočja pod hišo, kjer je Ranner pred tremi leti izsekal gozd in nasadil v širini kakih 300 metrcv jablane in se je z volovi približal nevernemu ovinku, kjer se steka izsekana riža na pot, se je v širini 80 do 100 m utrgal ogromen plaz, zgrmel s strmine v dolino in zasul pod seboj Ranner ja, njegovo ženo in oba vola. Grozna nesreča se je pripetila tako. da tega ni nihče opazil Ker je domačija bolj na samem, sosedi Rannerjevih tudi niso pogrešali. Danes dopoldne okrog 9. pa je pritekla k sosedi posestnici Mariji Hauptmanovi, po domače Heričkovi, vsa premražena 6-letna Rannerjeva Anica in prosila Haupt-manove, naj bi vendar nekdo prišel k njim, da bi nažagal in naeepil nekaj drv, ker jih strašno zebe. Ves premražen je otrok pripovedoval, da pii njih že tri dni niso kurili, niti kaj toplega jedli. HauptmEfiiova se je na moč začudila in je hitro poslala svojega sina Ferdinanda, naj stopi k Ran-nerjevim pogledat, kaj more biti temu vzrok. Ko je Ferdinad Hauptman prišel do Rannerjeve domačije, se mu Je takoj čudno videlo, da ie gaz napravljena samo do riže, ne pa tudi dalje, kakor jo je običajno napravil Ranner vse do glavne poti. Ko je stopil v hišo, so mu Rannerjevi otroci vsi premraženi pripovedovali, da ni bilo ateka in mamice že od četrtka popoldne nič več domov. V kuhinji je bila ob mrzlem ognjišču vsa prezebla 87-letna mati posestnika Rannerja, Marija. Okrog nje pa so se tiščali 3-letni Ivanček, 6-letna Anica, 9-letna Elica in 10-letna Micika. Čakali so očeta in mater, a zaman. Ko jih tudi danes še ni bilo nazaj, se je šestletna Anica sama odločila, da stopi k sosedovim prosit pomoči. Otroci niso niti slutili, kaj se je zgodilo s starši. Ferdinand Hauptman je najprvo stekel k svoji materi in ji razodel svoie slutnje Hauptmanovi so hitro obvestili ostale sosede ter jih opozorili na verjetno nesrečo. Sosedje so se brez oklevanja zbrali in začeli razkopavati ogromni plaz pod rižo. Strah pred vodo in plazovi Zveza z Jadranom v redu — Osamljene vasi v Liki Zagreb 28 iamiarja Led se tali. Sava narašča. »Jutamji list« be'ež:: Prišli so toplejši dnevi. Led se polagoma topi. mestni kanali so po^ni vode in kako šele Sava! Ledene p'ošče na reki kopne, prav tako led in sneg na obeh njenih bregovih in dobiva Sava pritoke ki niso zabeleženi na nobenem zemheVdu. Sava dobiva vedno več vode in polagoma narašča. Zaenkrat še ne preti nevarnost. Toda ko se bo priče! topit1' sneg tudi' po vsej Sloveniji in po bregovih vseh pritokov Save bo obilje vode tolikšno, da se l o t-eba ponovno zanimati za stanje Save. Kakor vsako leto, bo Sava tudi letos pred pomladjo povzročal skrbi vsem. to pa zaradi malomarnosti on! h, ki bi bili Savo lahko že davno regulirali . Nadalje beleži ^.Tutarnji list« da v Zagrebu visok ošolci čistijo ulice in pospravljajo sneg. Objavlja nočni razgovor z nekim absolventom agronomije m z nekim pravnikom. »Ne čud'te se«, sta turneji1 a ofca pror-ražena študenta svoje delo »saj je č sto lepo zaslužiti 50 din. Pritisni la je zima. instrukcij ni, midva sva pa pred za nfmi zpiti morava tako. Ponoči delava telesno, zjutraj pa poj deva poslušat politično ekoronrjo. Delo se prične ob 11. peneči in se končuje pred zoro.« -— Na^a-ljevpti nista mogla ker je že priš°'l nadzornik in tu opomni, da mor"ta delati ne pa brbljati... »Zbogom, Vi brezposelni!« Basat tisoč volkov povzroča prebivalcem Južne S b je letno do pet milijonov dinarjev škode Skoplje, 28. januarja V letošnji zimi večkrat čitate v listih o žrtvah volkov, ki lačni prežijo na svoje žrtve. Med vsemi zvermi, ki jih je človek prog'asil za svoje zaklete sovra?n;ke. jc vc'k najbolj osovražen. O volkovih v SIo-venij' je bilo že nekajkrat govora. Malo jih je in bržčas bo pos^dnji rod kmalu iztrebljen. Vse drugače pa je v Južni Srbiji. Po tukaj"njih planinah je volčji rod razširjen bolj kakor kjerkoli drugod po Ju-gos'aviji. Cenijo, da živi po planmah Južne Srbije še okrog 10.000 vo'kov. To je rekord, ki ga v Jugoslaviji nihče ne zavida. Raz'irjenost volkov pa ni povsod enak3, ker so volkovi veliki potepini Njihovo pravo kra'jestvo se raz-irja po hribih in soteskah gnji'anskega, jab'aničkega, šarpla-ninskega in podgorskega okolja. Zatiranje s strupom Že samo ogromno število kaže. da si narod ni izmisli! vo'čje nevarnosti. Saj sleherno leto bridko občuti škodo, posebno v tem, da mu volkovi trgajo goved in drobnico. Celotno škodo cenijo letno na 4 do 5 milijonov dinarjev. Visoka številka pač dovolj zgovorno priča o volčji krvoločnosti. To pa še ni vse. Volkovi tudi vse leto trgajo plemenito divjad, ki je njihova glavna hrana. V veliki meri so volkovi tudi raz"irjevalci stekline. Bakteriološka raziskovanja so pokazala, da je steklina, ki jO prena"a volk, stoodstotne smrtonosna tudi tedaj, če je še uspelo bolnika cepiti in mu nuditi pomoč v Pasteuiievem zavodu. Dosedanji pogoni še daleč niso znatno zatrli volčjega zaroda. Izkazalo se je, da je najzanesljivejši način zastrupljanje. Tako se danes v g'avnem vodi borba proti volkovom ie s strihninom. Zastrupljanje izvršujejo posebno izvežbani in zanesljivi zaup- sta šaljivo vzk1!knila poročevalcu. Redni železniški pormet med Za^re^om in Splitom je obnovi en. V soboto popoldne je bla očiščena železniška proga med Gračcem ;n Kninom in tako se je lahko za nedeljo spet uvedel redni potniki promet med Zagrebom in Splitom. V teku dan-šnje nedelje so spet v redu obratovali vsi brzi in osebni vlak' . V Kor unu-m Lik' so pa marsikatere vasi še vedno odrezane od sveta, ker so zameti nagrmadili pone-kot na cestah snega v višini do 2 m !n še čez. Prebivalstvo, ki je že itak skrajno siromašno, nima več zadosti hrane. Pomagajo si med seboj kakor vedo in znajo. Zlasti jih je tudi p izadelo pomanjkanje , kurva. Kjer so večje hiše se zbere po več j družin da si prihrani jo kurivo. Na mnorih j skromnih hišah je teža snega polomila strehe. V Veljur.u sta dva človeka zmrznila. ko je bil mraz najhujši . Kakor po S'ovenij\ so se za'eM tudi drugod po držav" trgati plazovi. Zlasti npvar-rio je v posameznih predelih Bosne. Mnoge ceste so zasute, da je promet onemogočen in so oblast va že poslala na delo cele delavske čete. Kakor prepovedujejo potniki, je ponekod po bossnsk!h gozdovih po štiri metre na debelo snesa no dolnrh marsikje celo po 5 m. Prebivalstvo vrha-ske banov ne 1'e v strahu pred na?1 i m kopnem'cm snega ker že z^aj nar-ščajo p-toki, ki utegnejo uničiti oz;mino. niki, sami kmetje, ki posebno dobro poznajo svoje okolje, kretanje volčjih tolp in način, kako napadajo go\ed in drobn:co. Priprave za zimsko zastrupljanje izvršijo vselej že poleti. Takrat izbero pripravne kraje, kamor privabljajo volkove z nastavljeno mrhovino. Ko se tako volkovi navadijo na posamezne vabljive kraje je mogoče računati, da bodo prišli tudi pozimi, ko bo pritisni! g'ad. S'cer bi bi! pa ves uspeh jako dvomljiv. Posamezni zaupniki so za svojo dosti nevarno s'u?bn dobro plačani in s'cer prejme po lOOdmza zastrupl jenega vc'ka in 150 din za volkuljo, razen tega jim pripade koža. V teku pretek'ega leta je bilo v Južni Srbiji zastrun!jen:h tisoč vo'kov. Leto"njo z;mo so porab:Ii za pasti že 8 kg stnhn;na Duran Markovič, šef z\. vinozdravnr kega, odde'ka pr> banski upravi v Skop1 ju, upa. da bo letos uspeh dvakrat večji kakor lani. medved je paifel Te dni so imeli srečo lovci v plan nski vasi Sretkovu ob vznožju planine Buko-vika, kjer je sneg ponekod dosegel 3 metre viš-ine Kmetje so opazili ce'e tolpe volkov, pa tudi precej risov in medvedov. Bila je nevarnost, da bo podavljena vsa živina Vpričo kmetov so volkovi raztrgali celo vrsto jelenov in srnjakov, ki so se približali vasi. Pred nekaj dnevi se je pojavil v bližini vasi tudi orja ki medved. Nekoč so ga že zaprli v samotno stajo, kamor je hodil spat Vendar je razbil vrata in se rešil. Letos pa so se odločil' lovci za velik pogon. Ustrelili so dva vo'ka in podrli tudi medveda, ki je tehtal 220 kg. Samo za 30 kg njegovega loja, ki ga kmetje porabljajo kot zdravilo proti revmatizmu so dobili okrog 1000 din, krzno pa so prodali za 400 din. Maribor čez nedeljo Maribor, 28. januarja Spet ,je snežilo. Novega snega je zapadlo v noči na nedeljo po opažanju tezenske vremenoslovne postaje za 6 cm. Višina snega v ravnini je sedaj spet 46 cm. Včerajšnja maksimalna temperatura je bila —0.5, današnja jutrnja minimalna temperatura _4.6. Po napovedih tezenske postaje bo v mariborskem okolišu pretežno oblačno vreme, vendar z močnim nočnim mrazom. Seveda so zaživeli tudi danes v mariborski okolici,, vsi klanci in hribčki,'kjer je uživalo zimsko veselje na stotine in stotine navdušenih smafiagev in sankarjev. Lep uspeh svetosavskega koncerta V polni veliki dvorani Sokoiskega doma je bil snoči tradicionalni svetosavski koncert. Nad odrom je visela prelepa slika sv. Save. Konrertni spored je bil skrbno ter z globokim umetniškim čutom izbran. Vsi nastopajoči godbeniki pod vodstvom kap. Jiranka in pevci so bili deležni prisrčnega, toplega priznanja. Lep uspeh sta žela tudi ravnatelj matične glasbene šole g. Oton B a j d e in prof. dr. R. K 1 a s i n c, pa tudi naš operni tenorist Anatol Mano-š e v s k i. Naši vrli »Jadranovci-Nanosov- Kmalu je izvedel za stvar tudi oče pokojne Rannerjeve, posestnik Ivan šori i: Rošpoha. Skupno s tamošnjem županom g Lovrenčlčem je začel voditi reševalna del in izkopavanje. Seveda je bilo vse reševi nje prepozno. Komaj 10 m pod rižo so op: žili, da moli iz snega volovska noga. Tu s< začeli najprej odkopavati sneg. Izkopali sc vola, kmalu za tem pa so našli koma 1 m pod snegom posestnika Rannerja mrtvega. Na obrazu je imel precej široko rano Očividno ga je v smrtni borbi poškodova; vol. Potem so izkopali še Rannerjevo žen< in drugega vola. Izkopavanje, pri kateren so požrtvovalno sodelovali vsi sosedje ir okoliški kmetje, je trajalo vse dopoldne Trupli so prepeljali k Sv. Urbanu, kjer bo pogreb v ponedeljek 29. t. m. ob 15. uri Globoko sočustvovanje obmejnega prebivalstva Grozna nesreča, kakršne v mariborski okolici sploh ne pomnijo, je vzbudila povsod sočutje. Obmejno prebivalstvo toplo pomiluje štiri nepreskrbljene otročičke, stare od 3 do 10 let. ki so ostali brez staršev in ki bridko objokujejo nenadno smrt skrbnega očeta in predrage mamice. Posestnik Ranner in njegova žena sta bila splošno znana kot zelo marljiva. Njuna domačija je bila med vzorno urejenimi v vsej okolici. Vso skrb sta posvečala domu in otrokom. Zato je njuna žalostna usoda tem močneje prizadela vse, ki so ju poznali. ci«, ki so nastopili pod vodstvom svojega zborovodje U. Vrabca, prvič v enotno krojenih oblekah, so zaključili slikoviti koncertni spored s himno sv. Savi. Med številnim občinstvom je bilo opaziti tudi številne mariborske odličnike, zlasti številno so bil navzoči mariborski častniki s poveljnikom mariborskega vojnega okru-ga polkovnikom Radovanovičem na čelu, nadalje mestni župan dr. J u v a n, sreska načelnika dr. š i š k a in E i 1 e t z ter zastopniki drugih oblastev in uradov. Po končanem koncertu je sledil prijeten družabni večer. Otvorili so ga s kraljevskim kolom, ki ga je pričel polkovnik R a-dovanovič. Svetosavski večer je potekel v krasnem, toplem razpoloženju, ki vsako leto odlikuje to tradicionalno mariborsko elitno prireditev. Mariborski obrtniki pa so imeli snoči svoj tradicionalni obrtniški ples v okusno in bogato okrašenih dvoranah Narodnega doma. Tudi tukaj je bilo zelo razgibano razpoloženje, ob poskočnih zvokih godbe se je razvijal pestri plesni spored. Tudi letošnji obrtniški ples je privabil številno mariborsko občinstvo iz vseh slojev prebivalstva, ki se je med obrtniki zeio prijetno počutilo. Obrt. ples je važna družabna prireditev predvsem zaradi tega, ker gre njen čisti dobiček v sklad za zgradnjo prepotrebnega Obrtniškega doma v Mariboru. Toplo priznanje zaslužijo vsi sodelovale!, ki so pomagali pri pripravi za to lepo prireditev, zlasti veselični odsek Slovenskega obrtniškega društva z g. Senikom na čelu ter vodstvo dekoracijskih del z g. F. Horvatom in B. Lešnikovo na čelu. Mariborski mesarski in klohaslčarskl pomočniki pa so imeli svoj predpustni večer v lepo okrašeni Gambrinovi dvorani, čisti dobiček te prireditve gre v korist pomočniškemu podpornemu skladu. V svinjak ga je zaprl V Hr-islju pri Limbušu so doživeli vznemirljiv incident. Brezposelni mlinarski pomočnik Anton Jančar je prišel h Kocja-novim. Hotel je vzeti svojega nezakonskega otroka. Ko so mu odgovorili, da bo otroka lahko šele tedaj videl, ko bo zanj skrbel, se je tako raztoogreba ug'e 'n?ga in zaslužnega člana prof. dr. Pavla Grcš"ja danes 29. januarja, ob 15. izpred rirl šks veže Zavetišča sv. Jožefa na Vidovdanski cesti 9. Nov grob. Umrla je v Trbovljah gospa Justina Ropadec. Pogreb bo v torek ob 10. Blag ji spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! Pridnega otroka nagrabimo m dober šolslq izk-z najprip-erreie z obljubo, ca bo šel 2. februarja v Kaz!no na otroški ringaraja Atene. Ljubljanska filharmonija bo imela svOj redni koncert z dirigentom g. K. t?arano-vičem. ravnateljem zagret-ke opere v petek 9. februarja v unionski dvorrnt. Na sporedu je čajkevskega V. simf-.n ja Smetanova simfonična pesnitev »Vltava« in BaranoVčeva suita iz baleta rLieitarsko srce«. Od slovenskih del bo izvajana B ravnica r jeva »Belokrpjnrtoa«. ki je posvečena pesniku Otonu Župančiču. 40 let uspešnega dela Prvo društvo hišnih posestnikov je priklicala v življenje potresna katastrofa, ki je leta 1895. razdejala Ljubljano Ljubljana, 28. januarja V preteklem letu jc minilo 40 let, odkar c bilo v Ljubljani ustanovljeno Prvo dru-tvo hišnih posestnikov. Vsekakor jc zani-nivo zgodovinsko dejstvo, da je pobudo lala strahotna potresna katastrofa sredi aprila 1895, ki je v našem mestu uničila za iežke milijone goldinarjev narodnega premoženja. Velika večina hiš je bila poru e-lih, njih gospodarji so se zna?Ii pred težavno nalogo, da iz ruševin rešijo, kar sc la. Jasno je bilo, da posestniki iz svojih sredstev ne bodo mogli obnoviti Ljubljane. Prva jim je priskočila na pomoč država, ki je dovo'i'a 1,700.000 gld brezobrestnega posojila in 3 milijone triodstotnega notresnega posojila Prostovoljni prispevki, ki so se nabirali po vsej državi, pa so znesli 630.000, cd česar je pripadlo ljubljanskim hišnim posestnikom 281 000 gld. A vse te podpore niso zadoščale za popravo in novo zgradbo hiš. Mesto je sicer polagoma raslo iz tal, a z njim so rasli križi in težave gospodarjev. N*ovi potresni sunki v juliju 1S97 so prine-sl; mnogo nove škode. Država jc nove hiše sicer oprostila državnega davka za dobo od 18 do 25 let. dežc'a Kranjska pa deželne dok'ade za 5 let Hi "ni posestniki so bili v velikih skrbeh, kako bodo vračali državna posoji'a, katerih prvi izmed T5-Iet-nih obrokov jc zapadel 1. januarja 1901. V' teh razmerah se jc porodila nvse! skunne borbe in pokojni primarij dr Vinko Gre-gorič je stopil na čelo akciji za ustanovitev stanovskega društva. Poleg njega je bilo med ustanovitelji še mnoao odličnih imen takratne Ljub'iane. tako Henrik Mau-rer, Goga'a, Rom. Dre'se. Jeglič, Petričič. Stare in dr. [van Tavčar. Dne 10. juniia 1898 je deže'na v'ada odobrila pravila Pr vega dru*tva hi"n;h posestnikov v Ljubljani, dne 7. ju'ija istega leta pa ie bil v vrtnem eaVnu hotc'a »Stadt VVien« prvi občni zbor. Število č'anov je zna'a!o ob ustanovitvi 285 v nekaj letih pa jc naraslo na 400. Nekaj časa mu je predsedoval odvetnik dr. Pire na občnem zboru dne 6. decembra 1910 pa je bil izvoljen nov odbor s predsednikom Ivanom Frelihoni. ki mu predseduje še danes in pod čigar varno roko je Prvo društvo hirnih posestnikov uspe šno prebredlo vse zadrege in zagate razburkanih vojn in povojmh let Primarij dr. Gregorič je sestavil zanimivo statistiko o gnvtncm stanju hišnih posestnikov popotresne Ljubljane. Vsega skupaj je bilo vknjiženega okroe 10 milijonov gld. od tega 7 milijonov zasebnega 3 milijone pa javnega dolga. Skupni dohodki hiš so takrat zna*a!i poklrugi milijon gld. tako da je ostalo za obrestovanje in odplačevanje dolga samo kakfnih bornih 600.000 Deže'na v'ada je nove hiše sicer oprostila dok'ad za 5 let. a se sk'epa ni drža'a in ta ko je društvo že takrat imelo polne roke Nezgode Ljubljana 28. januarja Kljub južnemu vremenu je bela prirola Janes izvabila množice smučarjev iz mesta v okolico in dalje na Goienjsko pa tudi na dolenjsko stran Dan je bi' prijeten, posija'o je celo solnce Razgiba! se je promet in opaziti je bilo mnogo več avtomobilov kakor prejšnje nedelje. Hudih nesreč ni bilo, pač pa je neki avtotaksi z Gorenjskega imel smolo Peljal jc večjo družbo v Ljubljano m žt so ga ustavili pri prvi stražn;ci. Izkaza!« se jt- namreč, da je mož avto odjavil in ga dal plomb;rati, pa je kljub temu nadaljeval vožnje. Smučarji seveda tudi niso vs- odnesli zdrave kože. Nad Dolenjska cesto pri gostilni »Pod Gozdom« se je ponesrečil m'adi ključavničar Janez Lupine z Galjevice Zlomil si je nogo in so ga reševalci prepeljali v bo'ni:nico. S kolodvora pa so sneli in odpe'jali v bo'ni"nico 13-letnega Rada Mulca z Rakeka, ki si je prav tako pri smučanju zlomil nogo. B JnIšiTca v Tuzli Je gerda Tuzla, 28. januarja V paviljonu internega in veneričnega od-de ka banovinske bolni"nice je v noči od petka na soboto nenadno nastal požar, ki je uničil ostrešje in drugo nadstropje, vse osta'o pos'opje pa je močno poškodoval. Točno ob po'noči se je začel po hodniku v drugem nastropju viti gost dim. ki je prihaial s podstre"ja. Ko je službujoča bo'ničarka rdpr'a vrata na podstrešje, je bruhnil velik p'amen, ki je bil med tem že objel vse ostrešje. Med bo'!niki je nastal pan:ka. Pomagali so drug drugemu. Vseh bolnikov je bilo 35. nekateri med njimi so bili hudo bo'ni. Spravili so moške na kirur'ki, ženrke pa na ginekološki oddelek. Med prvimi je bil na kraju požara upravitelj dr. Jcvanovič. Na pomoč so prihiteli gasilca iz Tuzle m Kreke, ki jim je v teku ene ure uspelo požar omejiti. Pripomogel je tudi debeli sneg, da se požar ni tako razmahnil, kakor bi se bil sicer. Škodo cenijo na 400.000 din. celotno poslopje z inventarjem vred pa je zavarovano pri »Jugoslaviji« za 750.000 din. Sodijo, da je požar nastal zaradi kratkega stika na podstrešju. Že dva dni prej se je pojavil požar na podstrešju, a so ga takoj zadu"ili. Takrat so požar povzročili mojstri. ki so popravljali počene cevi ccntral-nc kurjave. dela, da je sproti reševalo vsakega posameznika pred propadom. Leta 1907. je znašal v Ljubljani direktni davek nad poldrugi milijon gld, v vsej ostali Kranjski pa nekaj manj ko 2 in pol mil Hišnega davka je Ljubljana p!ača'a 9(M.OOO, vsa ostala Kranjska pa samo 291.000. Naglo pa so naraščale občinske doklade in mnogo borbe je bilo treba, da se niso povišale nad 35%, kolikor so znašale vse do leta 1928. Svetovna vojna je prines'a nove zmede in novo-tarije. Država je uzakoni'a stanovanjsko zaščito, ki je za celih 13 let anulirala skoraj vse pravice hi ne posesti. Po mnogih borbah je bi'a zaščita odpravljena 1. maia 1930. V novi državi so prišli novi nač;ni obdavčevanja in Ljubljana ie od 1925 plačeval 65.50 odstotkov samo državnega davka, da ne računamo še vodarine in gosta-ščine, ki sta znašali 20 odstotkov. Ni čuda, da jc pod trdo privitim davčnim vijakom šla hišna posest iz roke v roke. Po težki borbi je društvo izvojevalo izenačenje z drugimi mesti v Sloveniji, ki so plačevala samo 38.76 odstotkov. Že v stari Avstriji je dru?tvo pristopilo k Centralni zvezi hišnih posestnikov v bivši Avstriji s sedežem na Dunaju, pri kateri ga je zastopal predsednik Frelih. Ker je obstojalo tudi društvo v Mariboru, jc bila v novi državi na pobudo predsedn;ka Freliha v septembru 1920 ustanovljena Pokrajinska zveza društev hišnih posestnikov za Slovenijo. Po tistem se je po vsej Sloveniji začelo živahno gibanje in v kratkem je bilo ustanovljenih 20 krajevnih društev. Na kongresu dne 29. marca 1924 v Beogradu pa so bila odobrena pravila nove G^v-ne zveze, v kateri so se organizirali vsi hišni posestniki Jugoslavije. Dvakrat po eno leto je bil sedež G'avne zveze tudi v Ljubljani, ko je predsedstvene posle vodil prvi podpredsednik Frelih. V novih razmerah je imelo društvo čez glavo de'a z reševanjem novih perečih vprašanj. Davčne o'aj-šave, znižanje obrestne mere, plačevanje vodarine, gostaščina in kana'ske pristojbine za nove hiše v Ljubljani, 40 odstotna do-klada na vsa stanovanja, ki so jo hoteli svoj čas uvesti — o vsem tem in še o drugem sta ime'a mnogo trdega podrobnega dela društvena uprava in njen predsedn:k ta čas. V najnovejšem času je imelo društvo mnogo skrbi in bojev zaradi nameravane uvedbe etažne lastnine, nato pa spet s prisilno gradnjo zaklonišč proti napadom iz zraka. Na koncu je banska uprava osvojila predsednikov predlog, naj se gradnja zaklonišč posestnikom samo svetuje, ne pa odreja, s čimer je bilo posestnikom prihranjenih mnogo novih investicij. Prvemu društvu hi"nih posestnikov in njegovemu predsedniku g. Ivanu Frelihu želimo ob jubileju lepih uspehov tudi v bodoče. Za materino smrt 2o let ptkere SuLot^a, 28. januarja. Lzni 5. oktobra, je 35!etni poscsVk Ko-!omp_n BeSni a k iz JJajjnoka v Vojvodini umoril lastno mater R užalijo, ker mu ni hotela datj. denarja. Po um^nj J^ š^l javit orožnikom c!a je mati um rta', p enaone rmf.ti. Vendar so ga takoj, aret^-al.l .n vče-irfnio soboto jg moral JCotomaa Bošnjak >;ti pred veliki kazenski', senat v Subo- J tiči. ! Državni tožilec Stjep^n Gabrič je ter'al .^Jo-manovo glavo. Obtožcnec je glasno ihteč priznal svojo krivdo :n je zč.rno opisal, kako je prišlo do tega, da je zagrešil zločin nad lastno materjo. Usodnrga dne je prLtel nekoliko vinjen domov in je terjal od matere ,naj mu da denr.r, da bj p'ačal m!ati!n.co, ki jo je bil nedavno prej naročil. Mati pa je odbijala njegovo zahtevo. Nastal je prepir in mati je nekajkrat zamahnila z reko po svojem sinu. Tedaj pa je Koloman podivjal, prijel je lastno mater za vrat in vp l: »Z 'aj me ne oš več tepla!« Ko ;'o je po nekaj trenutkh izpustil je ženica, že precej obložena z leti, omahnila ob omaro in se zgrudila na tla. Ko je sin pristopil bliže :n ogledal mater, je videl, da je že mrtva. Smrt je nrstopi Ia zaradi davljenja in kapi. Veliki senat je zaslišal vrsto prič. Naposled je ol Koloman Bošnjak cfcsojen na 20 let robije. Msrllci zakosiC2v Šlib2r]ev razkrinkani Varaždin, 28. Januarja. Pred tremi leti sta bila v Radcboju v Hrvatskem Zagorju umorjena zakonca Jakob in Antonija šlibar. Neznani zločine* so vdrli v njuno h šo in po hudem spopadu na pre J ubili Jckoba. potem njegovo ženo. Zločin je zbudil daleč naokrog mnrga zgražanja, ker sta bila zakonca š: barja Da glasu ket dobričmi in po*lenjaka. Zanimivo pa je bilo, da rarbojn ki po dvojnem umoru niso ničesar odne.Vi. Orožn ki so se trudili na vse strani, da bi pojasnili zagonetni zločin, že je k?z".lo, da ne to'o imeli uspeha. Te dni' pa je bila rešena tudi ta uganka. Služkinja, znposlena pri bratu pokojnega Jakoba šlifcarja je priiavla crcžiiikcm, da je Jakoba in ženo ubil njegov lastni brat Mi-o. Takoj po tej prijavi so orožn'ki" prijeli pokojnikovega brata, kakor tudi njegovo ženo, slufknjo n še nekega kmeta, ki je pomrgal pri zVSmu. Oc'* (radriski orkester). Beograd 18^0: Ra^rski orkester. 20.30: Zvočna igra. "— 21.50: Klavirske skladbe. — 22.20: Ples1. In plošče. • - * * Zakaj izumirajo ribe pri nas? Poklicani činitelj! bi morali ribogojstvu kot važni pridobitni panogi posvetiti malo večjo pozornost mesto treh tesarjev sta delala dva in Se od teh je eden odšel popoldne drugam na delo. Namesto da bi bilo delo izvrženo v štirih urah ln bi ne bilo pil ribah nobene škode, je trajalo ves dan. Pripomniti je treba, da so pomožni delavci ln tesar delo opoldne pustili za celi dve url. Medtem se je bila voda posušila po vsej strugi ln uničen je bil ves zarod. Velike postrvi so pobrali nepoklicani že zvečer. Ribiški paznik, ki razglaša po občim, da bo prijavil vsakega ribiškega tatu, pa se, kolikor je znano, za zadevo sploh zmenil nI. No, in potem se čudimo, da pri nas rlbo-gojstvo nazaduje. Smelo trdim, da je bilo 8 tem nezakonitim postopkom uničenih več sto komadov zaroda in pokradenih veliko število odraslih postrvi. Ce seštejemo škodo, ki je povzročena letno v naših vodah s protizakonitim postopanjem na ribjem zarcdu v mlinščicah, pridemo v veli-Kanske številke, ki doe-„gavo težke tisočake. Važno pri stvari pa je tudi dejstvo, da je domači zarod izvaljen v mlinščicah, vse kaj drugega kakor tisti, kl pride lz drugI vodš v naše vode. —a. Beseda o našem šo'stvu Ribolov (karikatura) O tej zadevi je bilo napisanih že več člankov z namenom, da bi se za Izredno važno gospodarsko panogo, ribištvo, vzpodbudila tudi oblast, ki je menda edina znož-na, da jo reši popolne propasti. Po vseh krajih, kjer se vijejo potočki ln tečejo reke, se sliši: »Pred leti, da, še pred vojno, je bilo v tem našem potoku na tisoče in tisoče postrvi, v rekah pa smo ujeli vsako leto velikanske sulce. Zdaj so potoki in reke prazni kljub temu, da se zdaj lovi manj kakor pred vojno!« Kje tiči vzrok? Saj vlagamo v potoke in reke mnogo več rib kakor pred leti ln imamo tudi posebne strokovnjake, ki so študirali ribo-gojstvo na domačih in celo tujih visokih šolah. Teorija ostane teorija, praksa pa praksa! Ce bomo hoteli res kaj napredovati, bomo morali oboje pametno povezati. Najpogluvitncjše pa je, da ugotovimo vzrok, zakaj tako nazadujemo ln so nekateri poteki v nevarnosti, da v kratkem ne bo v njih več postrvi. Treba bo odstraniti stvari, ki so povzročile in še povzročajo, da to vode prazne, brez življenja. Težave pri ureditvi rek povzroča dejstvo, da so ve.e.nd„sti ija le počasi sprijazujuje z dejstvom, aa je zelo važno za narodno gospodarstvo tudi ribištvo v sladk h vodah in da je s primernimi stroški mogoče zadevo tako ure dni, da se lahko razvija industrija, ne da bi zaradi tega trpel ribji zarod. Glede na ri DP v sladkih vodah pa se je treba držati zakonitih predpisov, predvsem v zapiranju m oddajanju mlinščic. Kakor je bilo že omenjeno v »Jutru«, se glavni ribji, po;ebno postrv ji zarod vzgaja v mlinščicah. V teku večletnega opazovanja je biio ugotovljeno, da je v deročih planinskih potokih oplojenih le malo iker, mnogo pa je kasneje uničenih. Postrvi se drste jeseni, ko se vodno stanje zaradi jesenskega deževja m nastopajočega mraza zelo spreminja. V močnih deročinah se ribe slabo oddrste Ikre zaradi menjajočega se stanja vode v strugi potoka večkrat pridejo v še hujše deročine, kjer jih zasuje pesek, ali p>a zaradi upadanja vode pridejo na suho, kjer poginejo Statistično je bilo ugotovljeno, da se iz v strugi potoka odloženih iker izleže le malo ribic. Od tisoč iker do-rase velikost, zmožno za novo razmnoževanje, povprečno le 6 postrvi. Prirodni nagon privabi drsteče se postrvi v mlinščice. kjer je voda mirnejša ln stanovitnej-ša kakor v strugah divjih potokov. Iz teh, v mlinščicah odloženih iker lahko računamo najmanj desetkrat boljši prirastek, kakor od onih v prirodnih strugah potokov. Pa tudi večina tistih postrvic, ki so bile izležene v divjih potokih, poišče zavetje v mlinščicah kjer je zaradi mirnejšega toka več hrare kakor v divjih strugah In prav v mlinščicah je zaradi brezbrižnosti, nadutosti ali nagajivosti lastnikov večina zaroda ln tudi rib. ki so prišle v mlinščico cdlagat ikre, uničena. Prea leti Je bilo to drugače Ljudje so se bali kazni in so se držali predpisov. So tili sicer nekateri lastniki mlinščice taki, da so vodo spustili, ne da bi to o pravem času javili lastniku ali zakupniku ribolova Ko pa so bili zaradi tega kaznovani. bo si drugič premislili tak postopek. Kako pa se dela zdaj ? Ker mnogi smatrajo ribo-goj tvo ln ribarjenj? v sladkih vodah kot nekaj netesnega ali celo smešnega in mi- slijo, da zaradi takih stvari ne morejo biti kaznovani, osušujejo mlinščice, kadar koli se jim poljubi. Samo po sebi je razumljivo, da lastniki mlinščic ali podjetij, ki jih gonijo mlinščice, lahko zaprejo vodo v svrho popravil. Njihova sveta dolžnost pa je, da zakupnike ali lastnike ribolova pravočasno obveste, da le-ti lahko polovi ribe v upadajoči vodi in rešijo, kolikor mogoče, tudi zarod. Značilen primer, kako se pokonča zarod v mlinščici, smo imeli priliko videti nedavno v gorenjski vasi. Kljub temu. da so v tekočem letu že nekolikokrat priprli vodo in so nepoklicanci, otroci in odrasli, iz mlinščice pobrali vse večje ribe, seveda za svoj« i uporabo, je bilo v zgornjem delu še precej zaroda. Prišlo pa je, da je bilo zaradi manjšega povravila, ki bi ga trije tesarji izvršili v par urah, treba prlpreti mlinščico. Namesto da bi bili vodo priprli v ponedeljek zjutraj ln bi bila prilika pobrati odrasle postrvi in zarod, je mož, ki je uslužben pri istem podjetju, pri katerem je tudi ribiški paznik zaposlen, prtprl vodov že v nedeljo, ko se je zmračilo Zakupnik ribolova sploh ni bil obveščen. Tisti pa, ki je vodo priprl, ni obvestil niti ribiškega paznika, če ga pa je. le-teg£i ni bilo blizu in tako je že ponoči poginil znaten del zaroda, del so ga pa v nizki vodi uničile mačke. Ostalo je bilo poginilo prihodnji dan, ko se je bilo delo zavleklo zaradi pomanjkanja strokovnih delovnih moči Na- V »Jutru« sta se oglasili učiteljici ln potožili o težkem delu v šoli. Prva, začetnica, je za reformo učiteljske Izobrazbe in zahteva, da bi se učiteljstvo specializiralo v kmetijstvu, zadružništvu, higieni, skratka v vsem, kar bi ji Kot učitcljicl na deželi prišlo prav. Neki kmet ji je namreč rekel, da more ona naučiti otroke le pisanja, branja in računstva, ker kaj drugega tudi sama ne zna. Starejša učiteljica priznava veliko napako šolskih obiastev, kl pošiljajo začetnike na enorazredne šole, kjer so prepuščeni samim sebi. Iz svoje Izkušnje pa še dodaja, da ji ob nastopu prve službe šolski upravitelj nI šel na roke, da je le dejal: »No-votarije ne obrajtam, jih spet takoj zavržejo, učite, kakor veste ln znate!« Novinka išče pomoči pri upravitelju, ki je samo na večrazrednicah, starejša učiteljica pa v upravitelju nI našla pomočnika; odreše-nik ji je bil le tovariš, s katerim sta se potem vzela. Starejša učiteljica pove skoraj isto, kar očita kmet novinki, češ, da je predizobrazba res preskromna, kajti ona je sejala solatno seme ln potem oprezovala. kdaj se bo berlvka spremenila v glavičke. Priključujem se kot bivši šolski upravitelj mnenju obeh učiteljic, da je popolnoma zgrešeno, pošiljati začetnike na enorazredne šole in tudi trditvi, da je šolska predizobrazba pomanjkljiva. V Cem tiči ta pomanjkljivost, pa sem nekoliko drugačnega mnenja. Ko nastavijo začetnika aH začetnico na enorazredno ljudsko Solo in mora tam vršiti poleg učenja v razredu še posle upravitelja in poslovodje šolskega sveta, je to res slabo za učitelja, a še večjo škodo ima šolska mladina. Kako more mlada učiteljica brez pomoči ln sveta starejšega tovariša vzgajati šolsko mladež, ko je pa potrpežljivo čakala na trenutek, da bo be-rlvka naredila glavo, ln Ji šolanje ni dalo toliko, da bi prej pogledala v kako vrtnarsko knjigo, kl vendar niso tako redke. Nikakor ni bistvena pomanjkljivost učiteljske predizobrazbe v tem, da učiteljstvo ni specializirano v vseh mogočih panogah, temeljna napaka je v tem, da ga pošljejo na delo, preden so ga usposobili za samostojno delo. Nihče ne bo oporekal diplomiranem Inženirju in zdravniku pomanjkljive Izobrazbe ln vendar ne poverijo novopeče-nemu gradbenemu Inženirju gradnje visoke stavbe ali pa mostu preko Donave, zdravnik pa odsluži še enoletni staž v bolnici. Tam se šele uvajajo v poklic, za katerega so se šolali po štirinajst ln petnajst let. Kot zreli možje stopijo v poklic ln kljub temu krije zemlja na stotine žrtev zmotnih diagnoz. Tako je pri pravnikih ln ostalih poklicih le učitelj naj bi bil Izjema. Ta mora postaviti moža mnogokrat te prej, preden je dosegel polnoletnost. Premlevanje teorije ln praktično Izkustvo sta docela različni zadevi. Dajmo človeku teoretični pouk o plavanju skozi leto dni, potem ga pa porlnlmo v deročo reko ln pogreznil se bo kot kamen. Vsi primeri, kl sem jih navedel, so tako samoobscbl umevni, da se zdi vsakomur odveč še o njih razpravljati. Ce bi bilo drugače, bi vzdignili krik ln vik — le za pedagoga to ne velja. Ta mora s samo teorijo v službo — na deželo, na enorazrednlco. In tam oblikovati hkrati petdeset do sto prvencev, ki se vsak razlikuje od drugega po duševni, telesni ln še socialni strukturi. Za univerzitetnega profesorja bi bilo to težaško delo. zmagljlvo pa mora biti za učitelja začetnika. To je hotela povedati učiteljica pripravnica. ko je zahtevala specialno šolsko na-obrazbo. starejša tovarišica pa Je hotela vse to podpreti s solatno glavico. Ne učiteljišče ne nobena druga šola ne more dati pedagogu tega, kar mu da izkustvo. posebno še, Ce mu stoji ob strani že izkušen tovariš. NI še ln tudi ne bo sestavljen recept za preoblikovanje žive gmote mladih življenj po katerislkoli šabloni ali tabeli. Način preoblikovanja mota pedagog določiti za vsakega posameznika sproti in pri tem upoštevati Se nešteto drugih prilik. Ko torej s tega stališča premotrimo dopis mlade pripravnice iz zapuščenega kraja, ga moremo šele prav uvaževatl. Upoštevajmo pa še to, da mora ta začetnica vršiti svoj posel pri osmih stotakih, kl razen za skromno hrano ne zadostujejo še za obleko, kaj še, da bi Iskala sveta v pedagoških knjigah, kl so drage. Vsakdo se razveseli mladega človeka, ki stremi za spopolnitvljo svojega znanja, kl kritično ocenjuje tudi svoje delo ln Ima toliko poguma, da si prizna, »da nič ne zna«. Od takih mladeničev moremo še veliko pričakovati. V svoji praksi sem naletel le na en tak primer, vsi drugi so bili nasprotni tipi. Naša današnja mladina je raznolika, del koraka s časom, drugi pa niti za njim ne caplja, je zato zaljubljen sam vase. da kaže ta hiba že na omejenost. 21vo nasprotje novinke, ki kliče po večji izobrazbi, sem spoznal pred desetimi leti. Na novo službeno mesto Jo je spremljal cče, kraj z večrazrednico jima je bil »Sibirija«, ugibala sta, ali bi ne bilo bolje, če bi podala ostavko na službo, ker so jo poslali v hribe, dasi Je bila zelo potrebna tudi skromne plače Ker je sedanja šolska doba za leto dni daljša od prejšnje, je ta nedorasla mladina bila mnenja, da Je zajela znanost z veliko žlico ln na starejšega učitelja gleda z vrha. In te bistre glave, ki so kar rojene za mestni tlak, morajo na kmete! Kakšna krivica! Mladenič je poslal tovarišu, ki je še čakal na službo, poročilo v prvem vtisu na novem službenem mestu tako-le pismo: »Puščava, hribovsko gnezdo, grozno! Upravitelj proti pričakovanju na prvi pogled še dosti brihten. Vedere- mo!« Tempo In slog sta bila času primerna in pričakovati bi smeli, da bo fant v »formi« tudi pri delu. Cas je pokazal, da je notranjost pogrešala jedro. Vendar pa je imela dvojica dober dar opazovanja ln je le škoda, da ga nI uporabila v pozitivna svrhe. Takole so me potegnili. Ker se Je blestel v njih diplomah za tuj Jezik odličen red, sem jim svetoval, da izkoristijo tujo pedagoško literaturo, s katero smo bili dobro založeni, prejemali smo tudi tri Inozemske pedagoške revije. Uganili so takoj položaj ln zabrenkali na pravo struno. »To je upraviteljev konjiček, dajmo ga!« Knjige so šle lz rok v roke, mesečne revije pa še dobro prelistati nisem mogel, že jih Je ukaželjna mladina zahtevala zase. Pred koncem šolskega leta pa sem dejal, naj vsak član učiteljskega zbora referira o predelanem tujezemskem pedagoškem čtivu. Referati so morali odpastl, kajti kljub pripomočku slovarjev se je izkazalo, da tujega jezika niti za silo ne obvladajo; izposojevanje knjig in revij Je bilo le pesek v oči, in ker je niso imeli toliko možatosti, da bi priznali: »Po diplomi imam sicer v predmetu odličen red, v resnici pa ml Je tuj.< Razlika navedenih primerov ln učiteljice, ki se je zatekla v list s priznanjem, da zna vse premalo, je pač tolažilna, ker le kaže, da je naša mladina pokazala smisel za avtokrttlko. Učiteljica novinka bi rada nudila otrokom ln ljudstvu nekaj več, kakor pa samo branje, pisanje in računstvo. To kaže, da ona ln še mnogo drugih že žive s časom. Slovensko vprašanje je socialno vprašanje, česar se ta mladina že zaveda, pred nekaj leti tega še nisem mogel ugotoviti. In v tem oziru ima mlada učitcljlca spet prav, ko pravi, da Je bila njena predizobrazba pomanjkljiva. Za študij socialnega vprašanja jI naša srednja šola rea ni ničesar nudila, niti napotka ji ni dala, da bi se mogla lotiti dela sama. V. M. Srnjak v snegu Novine so vsake sorte Značilno za vse ' pa je, da jih težko in nestrpno pričaku- j jemo Tako npr težko čakamo na dnevne I novine, da ob njih pozabljamo na rajnko Abesinijo tn Albanijo. Češkoslovaško tn Poljsko in da se divimo jeklenim Fincem in se zgražamo nad hudobnimi Rusi Nič manj težko ne čakamo — na grozdno no-vino na portugaiko in novi cviček na novo letino sploh in končno — na raka (ki spada kakor sem čul prisluškuioč zadnjič kavarniškim pogovorom po najnoveiši medicinski terminologiji tudi mpd »novine«^ da nam slastno razip iptra nbisti In želodec in kar irnpmn šp dru^h organov v sebi. ob katerih in od katerih živimo mi, le-kfiT-nnrU in radarji. Pa kaj bodo vse t p rtniul »novinp« proti tisti »nnvini« ki io ff^irio nričnkitlHn prrd-vsem lovci na tudi dni«! HiiMtoHi nnra-ve da no n1i nontnvč kal In kot-Vo div-iadi in rvpHnrfi le v rev'rtu ki 1HM po-bpMon do čevUa visoko ko rann^p nrvi jnžni cn<*f> na hrda in ravni go7dp tp po-li^np Tatr rpvir le turli nonos nofo 9r> sicer prerei bele LiubTianp _ naš tivolsko-š'šenski naravni narodni park. naš Yelow-*tone. Urežpm 1o torel no ljubljanskem meri-liianu (ki ie vezal časih nekako vrha Grl-tovra in Krima a so ga zdal prenesli na premo Jakopičevega pavillona 1p vel esej-mal. da se izognem naši glavni tivolski aveniii kot pravemu in nagoti n-ptalentiranemu otroškemu ir-iSn *®r i' v strarskč. .u^e, sture, dasi t^cli senčnate aleje ln dospem srečno v Kurdl-stan. Beludžistan, Afganistan in končno celo v šegavo-smešni Tičistan kjer v Izmeni opravlja par pedagogov svojo redno dežurno službo: krmljenje tistih ptičkov, katerim še dobro vzgojena nadebudna mladina ni polomila nožic ali jim s fračami pohabila kreljuti Med ptički sem opazil precej kosov toda samo takih ki pn zimi ne razdirajo tn ne uničujejo gnezo Sinkavrpv taščic npnir in kar ie še druge take drobnice V tem se ti civilizirani ln kulturni »kosovl« b'«tveno ločilo od fa^g-sterskih veveric ki iih mornmn po davno znanih ugotovitVih prištevati naravnost med 7vprine katerih se na stare Hpvice. pa celo matpre « konami ntrnk pp hoip in to sodrpo npn*nidno krmilo 7 orphi in Ipš-^kl in Hm iih ®e v 7'm«kpm ^asu ko tp rnrHne nsvnflnft drpmHpio In snp nar«a«ain pno ko<5atp smrpke In dnire ipli^arke Ha so te srnrr^np onire v rp«nM 7vptH sprn sp nre-nričal na lastnp oči ko spm 7«lntil nrav nh tp1 nrvi cvo4i rpv'-»Mi nnrira proJorne-ga vevrja v objemu ln razvratnem plesu z belošekasto podlasico ki ie ime'a nh kraju plesišča položeno bržčas pri Slamiču leea^o nakupMeno b'ago dve miši tn ščinkavče, eno taščico, dva vrabca in eno seničico. V tivolskem logu le bito torej vse v redu in z zadoščen 1em sem koracal mimo ob-ronptlh aH oželezeMh š+irah n«n .->r. >-■ c,-1 •-,/-,' 1 • ' •- * - -i, H 1 v »v. v. . »»1». ^ -, ,llu\V\t nimajo pravice odločati, kdo se sme kre-tati po njihovi lastnini in kdo ne. O teh kolhoziranih parcelah odloča izključno ^a mo — komanda mesta. eMgla se je vlačila po grmovju ln drevju ter motila nekoliko pogled po znanih novih, lepo z ravnilom in šestilom začrtanih in umerjenih romantičnih gozdnih potih, katerim pa žal še vedno nedostaje potrebnih žičnih ograj, da bi uspešno branili nedisciplinami sodrgi borovničarj^v. gobarjev, kostanjarjev. nabiralcev dračja, platonskih dvojic in nekoliko bolj podjetnih parčkov, pobornikov »nove stvarnosti« prestop v gozd in potepanje po njem Pozna se pa vendarle da se »zadeva« od dne do dne boljša čisti in ureia Z bolj ali manj odpravlieno »svološčjo« je prestal tudi tisti nien hrum in hrup. krič in krik, vrišč in vrisk, ki je dušil vsa leta one zanosne melodiie radiiskih breščal iz doline ž la- »o du mein kViner Gardeoffizier«, »Tante Anna« in drugih Beethovnovih fokstrotov. Ta kraval v lesu namreč 1e bilo treba odpraviti, če si hotel privabiti diviačino da se v šumi traino naseli Predvsem pa Je moral izginiti laie? in pa škandalozna razvada da so psi vseh pasem in pocestnih neizbranih porekel vsevprek poljubno lahko dan na dan gonili tiste tri zajce, ki jih je imelo društvo za varstvo živali vknjiže-ne v svojih analih Razen njih — drugih nema' tako se je reklo nekdaj. Toda ura Je odbila za vse kineške hovhove, za agresivne in impertinentne maltezovce ln tiste ošabne pasje barone, ki Hm pravijo ber-nardinci. o katerih smo čul! in brali, da 1 OvJc 00 ečciu Du tudi take sprehajajo po našem naravnem parku, o tem menda ne bo dvomil tudi najbolj zagrizen in zaklet sovražnik Ljub-liancev. ' Ze pri vstopu v gozd, sem opazil takoj sedanji prelom Nad menoj je zakrakalo dvoje vran, kar je že smatrati za dobro znamenje. Vran ne sme imeti namreč noben lov ne preobilo in ne premalo. 2 njimi je kakor z zdravilnimi injekcijami: »prav pravšne« morajo biti po številu in moči, da so učinkovite, kakor vedo to povedati tiste dame. ki svoie medicinsko znanje zajemajo iz zdravniških posvetovalnic, predavanj in »Domačih rož« in kakor to zatrjujejo tisti zdravniki, katerih imena so 00 pomoti prišla v imenik zdravniške namesto v register — trgovske zbornice. Da se vrnpmo k vranam' Preveliko število niih dokazuje, da ie lovišče ničvredno. ker ga lahko po^nbno pleniio ko iih nikdo ne preganja. Ce iih pa snet ni. do-kaznie to. da je rpvir nra7pn. ker te re-akcior>arke ne naidpio dovolinega živeža. Kal bi torpi v niprn7 »Pravšno« mora torej biti niih število in kak parčpk tu !n tam ie dokaz, da ie lovišče v redu in v dohnvi razumnih. roVah. O tpm so me nončiM f^di dn?ivMaM prl-bodniih minut. Nad švirarMo le bilo vse raThoipno od samih sVdi divia^ine _ nrav zato je novina tako važna za lovce, ker po sledeh lahko natančno ugotoviš, kaj in koliko divjačine imaš v revirju! In to je šlo potem po vseh nesmučarjem dovoljenih potih, vsevprek križem kražem gozda. Na spodnjem razhočftšču sem videl pet lepili zajčkov, ki so se skoraj dali pobožati, ta-fe-o so bili domači in so odskakljali samo po .,,. v m"""1 bohotno robidov- Oi. re<"?: ■ . . tri ljub- Jauna tribuna nekaj ur na odprtem prostoru, izpostav- i človeštvu lepše življenje. ljen mrazu, ve predvsem oni, ki to trpi. | Ko zaključujem ta č.anek, ki mi prihaja Vse obleke in cunje, ki jih človek zvleče i kot meščanskemu s-nu lz čiste ljubezni do Težko je moledovati, toda razmere člo- | leta. Ženska je garam pu dninah. Preteklo jesen je hodila dnevno v dve in pol ure oddaljeno Raduho, kjer je čistila hosto. Za 10 urni šiht je dobivala 17 ainarjev. Danes je ženska izgarana in je morala te dni tudi v posteljo. V tej sili je priskočila na pomoč njegova mati, 84 letna ženica. Lahko si predstavljate, v kakšnih razmerah živi družina. Dolg so poravnali s prodajo krave — edinke, za katero so dobili celih 500 in še nekaj dinarjev. Danes družina dobesedno strada, kajti sovaščani ji ne morejo pomoči, ker jim je letos suša uničila pridelek. Pri tem stanju trpijo največ otroci! Ko vam je položaj jasen, vas naprošam, da priskočite Drapovi družini na pomoč z veka silijo v to. Prihajam s prošnjo za delavca Antona Drapa s Pristave 30, občina Šmihel-Sto-piče, p. Stopiče. Naj na kratko objasnim: Drap je bil pred šestimi leti še v Holandiji in je kopal v rudniku. Ker je moral kopati tudi tako, da je bil v vodi, se je temeljito prehladil in začel hirati. Zdravil se je na stroške zavarovanja, pa ni nič pomagalo. Slednjič je bil zaradi neozdravljivosti odpuščen in je moral z rodbino domov — v Slovenijo. Doma si je postavil s skromno doto, ki mu jo je izplačal brat, majhno hišico. Mož je začel čevljariti, da bi se nekako pretolkel. Toda bolezen ga je vsak čas priklenila na posteljo. Od časa do ča- sa se je zdravil na občinske stroške v ljub- I nabfra]no akcij & jo prosim, pokrenite v ljanski in novomeški bolnišnici. Bilo pa je ^ vse zaman, bolezen je bila čedalje hujša. Vsa ta leta bolezni je največ trpela žena. mati petih otrok, ki so stari 12, 11, 9, 7 in 3 Zakaj izginjala stari lepi običaji ? Ko sem prišel po božičnih praznikih v službo, me je čakalo žalostno obvestilo: »Očeta ni več«. Hitro sem se odpravil na dolgo pot v mrzli svet — domov. V Zero-vincih sem izstopil — noč hladna, mrzla, Nasproti postajališča se v mraku odražajo hribčki Radomerščaka in Cerovca, kjer sta bila spočeta naša velika sinova Miklošič in Vraz. Pred seboj imam še tričetrt ure hoda skozi sveže zasnežena polja in vasi. Ko obrnem postajališču hrbet, me je zaskrbelo, kako bom prišel do doma, ko se ne vidi gaz. Pot pa mi je malo znana, ker živim daleč od rodne grude, kjer sem si ustvaril drugi dom. Ko tako stopam po snegu, ki škriplje in cvili pod mojimi koraki, se okrenem in zagledam žerovinske dobrave, katere je ravnokar razsvetlila vzhajajoča luna — velika in žareča kot ogenj. Pozabil sem na vse tegobe življenja in se zamislil v to prekrasno zemljo in velikane, ki jim je tekla zibelka na tem blagoslovljenem koščku zemlje in ki so zarezali globoke brazde v bitnost naše zgodovine. Luna mi je posvetila na pot, na pot, ki ni lahka — na očetovo zadnjo pot. Ko sem prestopil prag rojstne hiše, je ležal oče negiben — prej vedno vesel in srečen, kadar sem prišel na kratek obisk. Negiben, obkrožen od dobrih sosedov, samih mlajših. Njegovi vrstniki že počivajo v hladni zemlji, kamor bo zdaj sledil tudi on. Prečili sem vso noč kljub dolgi in naporni vožnji pri pokojnem očetu. Pano v jutro so ga sosedje dvignili in odpel i ali v ostro zimo. Kakšno nasprotje, dragi oče — tvoje življenje je bila sama pesem in toplota — vsi so te imeli radi, vse si zabaval — zadnja pot pa tako kruto mrzla. Dragi moj oče! Pa naj bo grob še tako mrzel — iz tega ni več vrnitve, tudi mi pr;d°mo za Teboj. Opazil sem tokrat nekaj. kar se me ie globoko doimtto in me dovp^io do odV-čitve. da napišem te vrstice. Modemska leta me spominjajo na nekaj lenega. česar ni več v prelepi Prlekiji. PrM 97 leti sem odšel s tega krasnega koščka zemljp v svet. Prav dobro se še snom'"iam rre1eri;h naših običaipv. ko so se ^eSti fnn+ie a1! znanci ob redeHah pri cerkvi ali kjerkoli — povsod si ro- kovanie in pozdravljanie »ZDRAVO!« — vse. rn.^aHo in staro, se je pozdravijo tako Kaj ni to lepo. ko -se znanca srečata in j si želita zdravja, ki si ga vsak tako želi. j Morda so se pozdravljali z »Zdravo« še tr.r>n?o časa potem, ko sem odšel. Zato pa me je sedaj močno dirnilo. ko so prihaja- i li znanci k meni, se rokovali z menoj in j pozdravljali z nekim drugim pozdravom, i ki ga je pač samo politično trenje zaseja-lo med dobri in delavni prleški narod. Ni mi všeč, da se je vzelo narodu, kar so vpeljali prapradedje. Mar ni želja po zdravju najlepši pozdrav človeku, ki mu je vse življenje en sam delavni dan. Zdaj je, kar je. Cas in politika sta napravila svoje. časopisu. Vem, da je mnogo takšnih primerov, ali vsaj v enem naj se pomore. Dušan Špindler, učitelj Meni pa se je krčilo srce, ko sem videl, da se narodu jemlje zaradi nevem kakšnih predsodkov, kar je najlepše. M. S. Ali dobimo tržnico ? To vprašanje se je že večkrat ponovilo v raznih naših časopisih. Priznati se mora, da se naše mesto neverjetno hitro in iepo razširja, zlasti 6e pomislimo, kakšno je bilo pred 60 leti. To vedo zlasti oni, ki so že izmlada živeli v tem mestu. To je bilo še v časih, ko so gorele petrolejke po hišah ln cestah, ko smo ogledovali visoke bicikle. postiljonske vozove, parizarje po ulicah, z bičem pokajoče kmetiče in vse to. Kako so bile takratne ulice ozke in temne! Hišice nizke, palač skoraj nismo poznali in so bile še visoke hiše kar redke. Tudi strašna slika v letu 1895. po hudem potresu razrušenih, podrtih in podprtih hiš nam je živo pred očmi. Nekaj teh slik grozote potresa se vidi še danes v muzeju in le škoda, da niso shranjene v albumih, ki bi si jih marsikdo lahko nabavil, da bi imel vaaj malo sliko o onih strašnih dneh. Vse se je izpremonilo in starega nekdanjega ljubljenega nam mesta kmalu ne bo več. Nastala bo nova, moderna, velika Ljubljana, in ko bodo izumrli še sedanji ljudje iz prejšnjih dosetletij, ne bo današnji mladi in bodoči novi rod več vedel, kakšna naj bi bila stara predpotresna Ljubljana. Zapisano bo ostalo vse le v stari kroniki. Kakor je na eni strani Vodnikov trg zelo pripraven za prodajo živilskih potrebščin, tako je na drugi strani prav primeren za kako bolj vzvišeno nalogo in z ozi-rom na razvijajoče se mesto je potrebno, da poleg drugih koristnih naprav dobimo tudi tržnico. Do tega članka me je predvsem napotila letošnja zima. Kaj se pravi, priti od daleč s kmetov in potem sedeti na sebe, in vse obuvalo ne zaleže skonaj nič, ker mraz na tem odprtem prostoru sega do kosti, in najbrž bo marsikdo čutil posledice letošnje zime. Res je, da tako ostre zime, kakršna je letos, že dolgo nismo imeli. Ni pa izključeno, da bo tej zimi sledilo še morda več enakih ali pa še celo hujših. Pa tudi v poletju, zlasti pa v jeseni, ko prične deževje ali celo plohe, je skrajno neprijetno, hoditi na trg tako kupovalkam še huje pa prodajalkam čepet pod dežniki. Res je, da je mnogo nujnih in perečih potreb (bolnišnica). Res je tudi, da se v današnjih dneh ljudje najbolj trudijo na tem, da se zarinejo globoko pod zemljo, toda upati moramo, da se bodo temni oblaki razpršili. Na zemljo pa naj že zašije mavrica in sonce, ki naj prinese izmučenemu, miru željnemu in miru potrebnemu rodnega mesta, si ne moiem kaj, da ne bi zaklical: Postavite čim prej po urbana ustrezajočo tržnico in mnogo jih bo. ki vam bodo hvaležni, saj je vendar zapisano: Po njih delih jih bodetc sodili. Avgust Juh. sodni uradnik v p. Upravi cestne žel&znice Vse bolj pogosto se slišijo pritožbe stalnih potnikov na cestni železnici, ki se vozijo iz Ljubljane v St. Vid. Te pritožbe se nanašajo največ na zdaj na tej progi vpeljane stare vozove, ki so izmed vseh najmanjši, ropotajo in tresejo pa naibolj in se sploh ne morejo zadostno kuriti. Prizadeti prosijo upravo cestne železnice, da d£ na to progo, ki je najdaljša in raipromet-nejša. nove vozove ali pa vsaj vrne prejšnje, ki vozijo zdaj na Vič. — Eden za vse. Misli oh komu prvega polletja Šolski uspeh ob koncu leta je pri nas prav slab — še slabši je ob koncu prvega polletja Srečal sem se z očetom, s katerim sva mnogo razpravljala (še več pa sva se prepirala) o vprašanjih vzgoje našega srednješolca. S svojimi »mulci« nikakor ni bil zadovoljen. Posebno ogorčen je bil, ko mu je eden njegovih sinov ponaredil njegov, očetov podpis. Tedaj sem mu dejal Isto, kar sem Ze večkrat tudi javno zapisal: očetov podpis je nadvse važen v življenju šolske mladine. Leto za letom ponareja mladina tisoče in tisoče teh podpisov. Očetov podpis pa ponaredi le tisti otrok, ki se očeta in šole boji. . . Očetu, ki se mu je posrečilo, Izločiti iz odnosa otroka do sebe strah, se zares nI treba bati. da bi sin ponaredil njegov podpis, če ni že pokvarjen. Oče je bil seveda hud, ko sem greh njegovega sina naprtil delno tudi na njegova ramena? Ko sem mu postregel z dokazi, I se je le vdal. Pozabil me pa ni. Ko sva se pred zaključkom semestra srečala, sem mu kar videl na očeh, da ima za bregom osve-to. Svojo zafrkanco je Izstrelil gladko: »No, vi, prijatelj mladine! Zdaj bo v Sloveniji četrt milijona očetovih podpisov, ki jih bodo podpisovali očetje sami! Kdo od otrok bl si zdaj drznil ponarediti podpis, ko vendar vsi starši vedo, da morajo otroci prinesti spričevala domov?« »Dragi gospod,« sem ga vprašal, »ali ste mar ponosni na to, da sin ne bo goljufal, ker goljufati ne more?« In da ne bi živel v domišljiji, da so vse možnosti nesramne otroške goljufije izključene, sem mu navedel nekaj možnosti te goljufije ob semestrih, kakor sem jih sam opazoval. naj pometajo rajši pred svojim pragom in govore o svojih napakah, napakah odraslih ljudi. Vi pa, vidite, govorite le o napakah odraslih. Ali vas ni sram, da znate prav tako malo pometati pred svojim pragom, kakor to očitate svojim staršem in učiteljem ? Posebno mlad človek mora pred svojim pragom neprestano pometati, sicer bo zgnil sam. Ne glejte torej le napak odraslih ampak tudi svoje napake ln predvsem te! Tistemu, ki je očetu pokazal po-nedeljsko »Jutro«, češ, takole bi me moral vzgajati, povem tole: ali te ni prav nič sram, da se zanašaš le na vzgojo svojih staršev? Ali si tako nesamostojen, da te samo oče ln mati in šola oblikujejo? Kaj praviš, ali bi se ne mogel nekoliko vzgajati tudi sam? Samovzgoja, verjemi, velja več ko prizadevanja vzgojiteljev. Zato še enkrat: pometaj predvsem pred svojim pragom! Tako je, mladi mož in priporočal hI ti, da si ogledaš tudi drugo plat medalje, ki se jI pravi slab uspeh. Porazno Je dejstvo, da ne mnogo manj ' kot tretjina naše srednješolske mladine konča šolsko leto s slabim uspehom (lani natančno 29 34%). Se mnogo bolj porazno pa je dejstvo, da zaključi semester skoraj J polovica dijakov s slabim uspehom. Starši si pulijo lase, otroci jočejo Tako zelo slab uspeh bl moral kajpak biti memento, da srednja šola ni v redu. To vemo ln o vzrokih slabega uspeha vse preveč govorimo. Prav nič nI treba govoričenja — pač pa temeljite reforme! Glavni vzroki neuspeha, torej tudi glavne točke, ki terjajo reforme, so: prenagrmadeno gradivo, preveč je slab, krivice pa včasih tudi ne manjka. Toda napak bo zdaj ob semestru soditi le enostransko. Starši bodo pametno postopali, če bodo dejali: »Tudi mi smo krivi!« In prav tako pametno bo, če bodo profesorji in šolske oblasti priznale: »Tudi pri nas je krivda!« Najbolj pametno pa bo ravnal dijak, ki bo dejal: »Najbolj sem kriv sam. Kajti, če bi se bolj potrudil, več cielal, bil zmerom in na vse pripravljen — bi ne bil mogel imeti niti smole, niti se mi ne bi mogla zgoditi krivica.« Več popustljivosti s strani šole, več strpnosti s strani staršev in več dela s strani dijakov bi močno omilili slab uspeh. Predvsem ne bi bilo nervoznega vzdušja. Starši in dijaki pa bodo pametno postopali, če se bodo vsaj po toči postavili z izjavo: »Po toči je prepozno zvoniti, kar je, je! V drugem polletju pa se moramo o pravem času izogniti napakam.« O srednješolkah nisem govoril Njihov uspeh je ob koncu šolskega leta veliko boljši kot uspeh dijakov, ob semestru pa je razlika njim v prid še mnogo večja. To izvira od tod, da je dekle pridnejše in da manj špekulira. —ano J^ože- zdravilo Navadni jagodnjak (lat. fragaria vesca) ali jagoda se nahaja povsod po gozdovih in grmovju. Je to k^renika, ki Ima peclja-te, trlštevne. jajčaste in ob robu napiljene liste. Cvete od aprila do junija, šopasto, belo razcvetje. Nabirajo se Usti mesca maja, plod pa, kakor hitro dozori, čaj od listov se pije (20 gr na 1 lit. vode), da čisti kri in pospešuje močo, je pa tudi izvrstno sredstvo proti protinu. Dalje, se uporablja proti driski in zlati žili, pesku in kamnu ter pri jeternih ln vranlčnih boleznih. Proti astmi, katarju in kašlju pomaga čaj mladih posušenih listov. Rdeče jagode delujejo izborno proti slabokrvnosti in bledici, protinu, boleznim kamna, zastajanju v trebušnih organih ter proti revmi l 1 rdečih jagod dnevno). Plodovitni kopinjak (lat. rubus frutico-sus) ali robida, se nahaja povsod po gozdovih, zlasti ob robeh, ob mejah, ob bregovih in poteh. Je to lasasta trpežna kore-nika, ki poganja dolge, bodljikave veje 3 tri-do peteroštevnimi listi, belordečkastim cvetjem ter bleščečimi plodovi. Kopinjak cvete od junija do septembra in dezori proti koncu avgusta. Jagode so prijetno sladke in dajejo vkuhane fin vonj po čaju. Spomladi nabrane prve mladike in listi dajejo pijačo, ki po kakovosti presega kitajski čaj. čaj od listov (15 gr na HI vode) dnevno po eno čašo je izborno sredstvo proti belemu perilu, driski in griži. Sveži listi učinkujejo bolje ko posušeni, če ka-šljamo, pijemo večkrat dnevno po eno čašo čaja. Pri kožnih izpuščajih in Jišajih uporabljamo čaj mladih posušenih poganjkov in sicer eno čašo mrzlega čaja zjutraj na tešče. Zunanje se uporabljajo cveti, listi in mladi poganjki (25 gr na M> 1 vode) proti vnetju vratu proti vsem boieffnam v vratu, pri oteklih dlesnih in proti gobicam. Tu kajpak tega ne morem zapisati, kajti i slovnice, zlasti v francoščini, slaba meto- predobro poznam naše kratkohlačnike. Brali bl, kaj sem zapisal, ln vse kaj hitro uporabili v svoje namene. Saj so takile kratkohlačniki že položili moje članke profesorjem na kateder ali ga pomolili očetu pod brk: »Na, beri, takole bi me moral vzgajati!« Zdaj pa čujte, vi, mladi ljudje! Odrasli ljudje govore o otroških napakah in napakah mladine. Nekoč sem jih pokaral, Prodajalka semen na trga dika v matematiki, preobremenjeni profesorji, preobremenjeni razredi. To so najbolj pereča vprašanja. Kako naj bo uspešen pouk v razredu, ki ima 60 učencev? Tu se mora razpasti špekulacija učencev, profesorji pa ne morejo posvečati dovolj pozornosti vsakemu posamezniku. 2e samo če bi izvajali zakonite določbe o številu dijakov v razredu ln druge slične, H bil uspeh mnogo boljši. Raziskovanje teh problemov pa je stvar znanstvenega raziskovanja in ne časopisne publicistike. Ce pomislimo, koliko dijakov hodi skozi šolo z instruktorskimi berglami, moremo le reči, da je uspeh na naših srednjih šolah še slabši. Kajti ali je šola res zato na svetu, da morajo dijaki Imeti še domačo pomoč? Zdaj bo mnogo dijakov sploh odklonjenih, ker bodo imeli pet ali več slabih redov. Neredek je primer, da so se starši zatekli k instruktorski pomoči in pri tem zagrešili dvoje napak: da so namesto strokovnjaka poklicali nestrokovnjaka, ki je morda bil cenejši, ln pa — da so instruk-toria prepozno poklicali na pomoč, če Je dijak v drugi konferenci prinesel kar devet opominov domov, je vsaka pomoč, ln če je še tako dobra, skoraj iluzoma. fant do semestra ne more izdelati, vprašanje je celo, ali ga je mogeče toMko »rešiti«, da ob semestru ne bo izključen. Kakor marsikateri pojav v življenju, ima tudi slab šolski uspeh dve plati. Prenapeti profesor pravi: »Fant je lenuh!« Prenapeti dijak pravi: »Zgodila se mi je krivica!« Prenapeti starši pravijo: »šola je kriva!« V resnici je vse res: šola je slaba, dijak Drobiž Na otokih Donegalskega zaliva na Trškem niso mačke, ki ujamejo največ podgan, temveč — ostrige. Ob oseki si iščejo podgane hrane po plitkem bregu in vtikajo svoje gobce v deloma odprte školjke, ki se takoj sklopijo. Marsikatera podgana se ujame na ta način in potem, ko voda narase, žalostno utone. — V 18. stol. so potovali mnogi portretni slikarji v Ameriki od mesta do mesta z zbirkami moških in ženskih portretov. Slike so bile dokončane v vseh podrobnostih samo obrazi so manjkali. Kdor je hotel na-rečiti svoj portret, si je izbral samo sliko, ki mu je najbolj ugajala, nakar je slikar nanjo naslikal še njegov obraz. — Med obleganjem Pariza i. 1870.-71., ki je trajalo štiri mesece, so golobi pismonoše prenesli v mesto 56.000 uradnih brzojavk in milijon zasebnih pisem. Brzojavke in pisma so odpošiljatelji fotografirali na tenke filme v mikroskopski pomanjšavi. Prejemnik je pošiljko potem projiciral dosti povečano na steno in jo prebral. En sam golob pi-smonoša je lahko prenesel do 24 mikroskopskih pisem z enim samim poletom. — Najdražji proces naših dni je bil proces proti Saccu in Vanzettiju, ki se je začel 1921. v Bostonu in se je končal s tem, da jo oba obtoženca obsodili na električni stol. V tem času je sama obramba stala 325.000 dolarjev, država pa je za sodni postopek potrošila še dosti, dosti več. Razen tega so šli milijoni dolaijev za časni-ške članke, protestna zborovanja in prošnje za pomilostitev, in sicer v Ameriki enako kakor v mnogih drugih deželah. ke srnice nasproti, od katerih mi je najmlajša takoj pričela z gobčkom stikati po žepih, iščoča ondi ali kruha ali morda celo piškotov. Ker sem žalibog državni uradnik, že davno nimam ničesar v žepih, in seveda tudi topot nisem imel ničesar. Par korakov naprej mi zastavi pot krepak srnjak, ki se je pomišljal, ali bi se mi sploh ognil s pota ali ne. Ko grem naprej, za-šumi med nizkimi od smuči stilno polika-nimi vršički smerčic nekaj rdečega, in nekako porogljivo smehljajoče se mi iz zelenja in snega pomežika živahna lisica, me z laježem pozdravi in mi pomaha v slovo s svojim omelom. Kjer se pa odcepi zdaj prepovedana bližnjica na dijaški »Locus«, tamkaj je vzfrfotala z velikim šundrom jata jozdnih jerebov, me obletela trikrat in zaokrenila v loku navzdol. Skoro prestrašil sem se je, a že me je čakalo novo izne-nadenje. Pred seboj ugledam namreč kot purana velikega ptiča in kar verjeti nisem mogel lastnim očem — bil je imeniten divji petelin, in vendar skoro krotak. kakor da bi bil došel iz bližnjega kurnika. Postavno je odkorakal s poti v stran pod borovce. Reči moram, da so, kar vlada novi vzorni red. živali postale krotke, ljubke, dostopne, ljubeznive, zaupne, se nikogar ne boje, torej tako nekako, kakor so bile ptice, gaščarice in želve svoj čas na Galopa soških otokih. Tako sem počasi dospel ns križišče, ki je posebno lepo geometrično izdelano, dasi trdijo nepoboljšljivi godmiači. da izziva zde-hfinje. Toda kaj vidim? Kakor kip iz brona stoji ondi krasen mogočen jelen — en, dva. tri — ali je mogoče? — osemnajsta-kar?! Z bradavicami, grčaviml kot češarki, in čokoladasto temno barvo Imnozantnega rogovilja! — Malo sem se poplašil, kaj bo pa adaj, če se te loti? In že sem iskal pri- mernega zaslona in si izbiral deblo, za katero bi v primeru napada skočil. Smešno! Velikanu niti na um ni prišlo, da bi me bil atakiral. Kralj naših mogočnih švm je samo parkrat pekimal z glavo, jo potresel, parkrat hudo posekal s kopitem oo tleh, potem pa ponosno odkorakal proti nekdanjemu Razgledu. Od sedla jo krenem po poti navzgor, kar zagledam na tleh velike, široke s^edi ogrom nih šap z odtiski do^ih in globoko v novi-no vrezujočih krempljev. Takih šap nima nobena doga. noben volk — kaj vraga! — to je medvedja šapa, ki je vtrla v sneg tako ogromno sled. O tem nisem mogel več dvomiti. Torej medvede ima tudi naš naravni park, pač lahko se postavimo ž njim! A kako je bilo prej? — Prazno in pusto, brez sence kake divjačine in vse to zaradi trikrat zavrženih psov. O blažena in trikrat blagoslovljena modrost, ki si započela in tudi z mogočno, trdno. neomajno, neizprosno voljo izvršila svoj sklep. Tako sem prečno dospel do sedla, raz-vodnika med šišensko in rožniško stranjo gore. Čas hiti in jelo se ml je muditi domov, tako, da sem jo nameraval ubrati po bližnjici naravnost v sotesko. Kar zagledam, da ob naraščajoči megli po klancu caplja nekaj navzdol proti meni. Pa kal na1 bo to? Srniak ni, antilona nI. kozel tudi ne. za mezga je prevelik. Primaruha, še na.1-bo!1 le podnben — smešno res — divjemu oslu! Osel? Dtvlf? Domač? In sam? A ko mi prihlača bliže in se silhueta oja-či s konturami .. Bil je neki c. kr. major v pokoju, ki sem ga po pomoti zamenjal... Oh, ta prešmentana megla nad novino! h K. Carl E.\ald: . \iZif*. ih. ifc šifri. ■ Tam v vse mir ju je polo/a1-"! ze dj po svoji peti kakor že mnogo, mnoga let pred tem in še danss taka potuje. Vrtela se je okrog sonca veno . e okrog. Kom i dr ige-inu bi se že zdavnaj zvrtelo v glavi, t da zemlji se ri zvr.elo, bila je žc vajena, kajti to poto-.a:'.je je trajalo dolgo 6?sa Trajalo je vse leto. in ko je prispela do konca, je začela od kraja. J^.akor da bi hot la, da se ji moč-: o zvrti v glavi, ss je ves ta čas vrtela še okro^ same se';e kakor ščene. ki iovi svoi rep. Tako vrt n e pa je trajalo le po en uan, kajti zemlja je hotela, da bi ji sonce sijalo enak na vs.* nI ne stran". Na oni strani namreč, k! je od son^a obrnjena, vlada temna neč če bi se zemlja ves čas ob.'ač:.'a z E.uopa A~'jo ii Afriko proti soncu, ubogi Američani ne bi nikoli zlezli iz postelj. Mesec bi Irhko rkrbnl sam znse. cnj ne bi imel eVugega dela k j zemlja: vrteti se okrog sanieja sebe. prleg toga še oVrog zemlje, kakor ?e-nlja okrog sonca. Bil je mnogo manjši od zemlje ln nič posebnega ni bilo na njem. kar bi bilo vredno besede. Ostale zvezde so bile od njiju silno oddaljene. riso se torej moglo pogovarjati med s°boj. Enkrat v mcscu je bil mesec poln. Takrat se je režal po vsej ckro^Hnl svojega lica in s tem spravi! zemlio v jezo. sG'ej, kako sveti pi;!-avi tvabant,« je govorila zemlja. »Najbrž si domišlja, da Jc stalnica.« Mosec pa se je smelal In smejal. Pa. ne do'.®o. Vsako noč se mu je obraz zategnil tako, da je bil, kakor da bi imel mačka po i el ; kani noči. Naposled je popolnoma izginil, toda takoj se je spet prikazal, rasel je :'n rasel, dokler ni bil spet poln. »Ali si tu?« je vprašala zemlja. »S veda sem « je odgovoril mesec. »Upom. da d^bro paziš na uro,« je rekla zemlja »Ko jaz enkrat o kroži n sonce, zapomni si, da moraš trinajs-krat okrog mene Da se ne zmotijo koledarji.« »Vitim s? že tako dolgo da vem. kaj mi je početi, ti gotbnjavi stari planet«, je rekel mesec, kajti bil je spet poln, na kar je bil vedno domišljav. T idi dru^a"e je me^ec zemlji ponagajal. Včas h je potognil, kolikor je le mogel, zemeljska morja na eno stran, tako da je nastala na eni stra.ni pl;ma, na drugi oseka. Posledice so bile potem povodnjl ln nesreče na eni strani, na drugI pa so se razVle lalje. L^ud e so va'ill vso krivdo na prekJVano zemljo, na kateri da ni mogoče živeti. Kako se je zemlja togotlla nad mescem! Leto za letom sta se prepirala ln vrtela na svoji prr gl. Okrog njiju so krožile druge zvezde. In v sredini nad vsemi je žarelo sonce. Nekega dne sredi marca 1e po vsemlrju priplavala »uji z^c-dt. Me°ec In zemlja sta presenečeno budila vanjo Se nikoli je nista videla. F^zl-kovala se je od drugih po dolgem žnr^čem repu. »Kakšen falot pa j« to?« Je vpraAala zemlja. »Kar živim. Se nl«em videl česa podobnega?« je rekel mesec. Bolj in bolj se Je tuja zvezda približevala, zemlje se je polotil strah, da bi trčila ob njo. Ko se je pa toliko približala, da si lahko slikal Lesedo, je zemlja zaklicala na ves glas: »Halo, kaj hočeš, kdo si, od kod prihajaš, kam greš?« »Preveč vprašuješ naenkrat,« je rekla tuja zvezda. »Kdo si?« je še enkrat vprašala zemlja. »Jaz sem le mi k met,« je odgovorila tujka. »Pa kdo si ti?« »Jaz sem vendar zemlja — to boš ž»-vedel!« »Ne, tega pa ne vem,« Je rekel komet. »Tuj sem v teh krajih. Tu se nisem Se nikoli mudil in tudi nobeni zvezdi nisem predstavljen.« »To je dobro, da si naletel name,« Je zadovoljno govorila zemlja. »Nimam navade, da se baham, vendar laV>ko trdim, da sem v vs<~m vpemirju na:bolj nadarjena.« »To je dobro,« je rekel komet. »Toda hitro govori. Ne utegnem, da bi se potepal tod.« »Imam zelo prijetno r>ot,« je vljudno govorila zemlia. »Spremi me enkrat okreg sonca — da? Nič več ko eno leto traja moja pot. M dtem se lahko pogovoriva.« »Pu,« je porogl ivo odvrnil komet. »In to praviš, da je pot? Jaz letim z drugačno silo. Požuri se in mi povej, kdo in kaj sta vi tu.« »Bom, le to te prosim, pazi. da se Se vame ne zaleti?.« je rek'a zemlja. Tuja zvezda se je zasmejala. da se je nje rep razdelil na tri dele. »Bojiš se. da ti ene ne prlgollm ^ez planet 7 Pomiri se. Pri trčenju s teboj bl se razi e tel na tisoč kosov, ker sem redek ln zračen.« »Aha, U al tako ognjen?« ae začudi ...-r^-. i.J. - i.. - Fantovski tepež, radost na ših vasi Fantovski tepeži — to so posebna poglavja sodnih obravnav in zdi se, da te zlog.aDi.e, razvpite sarte vaškega krimi-naia pri nas najbrž nikoli ne bo konec. Je že tako, da si b.ez nesmiselnega pretepanja, brez iv.oicev, r~čn in nožev ž~ skoraj ne moremo misdti življenja podeže ske m.adine, Se.eua ne po.Sv-d, b„g ne aaj. Predvsem v krajih, kjer je vino doma — vir vseh sladkosti, pa čudi vseh slabih človeških stiasti. Dostikiat je še celo sodnikovi težko pogrun.ati, zakaj so se na primer fant j i tako neusmiljeno bili in kiali me-d seLOj. Navadno se vsak obtoženec iz-go.arja s pijanostjo, češ pijan sern bii, zme_en, nisem vec vedel, kaj počenjam, pa ^ein ga ... No, pa pridejo potlej pri podrobnih preiskav -h na (ia_j vse ti. u^ačue reci. Da je Šiu za uckieta, torej zaraui ijuuosuiunot>u in .z ii.a_i.-e v an,a iL.a.jenega teKaieca, ki je L.go.b-1 Lil/i iju v tr.m.o^u. Potic j je dostikrat v ozadju kakšna stara zamera, Kdo ve, zaradi česa. Kepoi av nani rakuni med sosedi ali ceio med posameznimi vas.ai sc p. enekatcrikrat ponav.jajo z d. ignjenimi stoli hi ouprtimi na.n. Su pa, resnici na ljuoo po^ea^no, ponekod fa..tje, ki se tepo kar tako, zaradi tepeža samega in se ta slaba, zla navada tudi podeduje iz roaa v rod. Je pač takšna kri v ljudeh, ali kako bi že človek dejal, če pa tej pogubni strasti priiijete še alkohola, potlej je jOj in visijo zi,lj-n,a oojesuaiu prelepačev na nitki. Kadar fantje mažujejo Kar vzemimo, da se zbero fantje v gostimi takole na nedeljo p.po.dne. Pijejo, pijejo in spet pijejo, dok.er jim pijača ne ra^tjrej« glav in ne razburka krvi. Zn.či se, ao takiat se že najmanj trikrat sprič-kajo za prazen nič, togota jim rase v grlih in Desedoh, pesti stiskajo, izzivajo — zdaj, zdaj se bodj udarili zares. — Tako vam povem, nocoj bo še eden mrzel! žuga odkrito ta ali oni. Kdor tako govori, tisti je navadno že vzel kega na »p-ko« in samo še čaka ugodne prilike, da ga premikasti in »pribije k tlom«. Potlej je najbolj pogumnemu in najebjestnejšemu dovolj miru in udari po svetilki — to je znak za splošni pretep. No, zdajci zahrešeijo stoli po gla ah, zaž venketajo steklenice, pesti padajo sredi kletvic in h koncu še noč stori svoje. Zaključek pretepa je kaj jedrnat in kratek — nekaj krvavih glav, polomljenih in zrahljanih kosti, na tleh, sredi razbitih črepinj trikrat zlomljenih stolov pa v mlaki krvi — žrtev večera. Potem pa, saj veste sami. kaj je potem. Orožniki poizvedujejo, primejo zdaj tega, zdaj drugega in pred šo lniki v mestu se odigrava epilog fantovskih junaštev. Svetal jjflme? S.etel primer priiojenega j maštva noža je pokazal fant, doma iz oddaljenejše vasi v ljubljanski okolici, ki je pred Lasom sedel na obtožni klopi. Njegavo ime ni važno za razplet dogodkov. To vam je v resnici — kadar je trezen, se reče — čisto spodoben, pohleven, priden, delaven faxit, ki v redu, br.-z vsakih zamud in malomarnosti marljivo opravlja delo na gruntu svojega očeta. Tudi p.iče, ki jih je bilo brez števila, so potidiie dober gias o njegovi delavnosti in p.stenosti. In na po.,led. po njegovi zunanjosti bi mu nihče ne mogel očitati niti trohice krvoločnosti in surovosti. Takle miren, spodoben fant s temi krotkimi, prav dobrodušnimi očmi. Ne. n kakor ne! Toda vendar, obtožnica pravi drugače, in obtožnica je, kakor veste, zrcalo pregrehe, bre-vir s abe vesti, vesten register zlih dejanj, ki so se nagromadila temu na videz nedolžne u. čistemu fantu na ramena. Stvar pa ie namreč takšnale. Res je nedvomno, da je obtoženi fant kiotek in miren, toda s pripombo, da je tak v treznem stanju. Kadar se pa napije, se krotkost v njegovih očeh na mah izpremeni v divjost furije in njegova prva in poslednja misel je — nož. Nič kaj dosti se ne ptička in ne trka na prsi. češ pridi sem, če se upaš, razbijem ti čeljust pri priči na kosce. Nož vzame v roke in se z° bulji v nasprotnika in brez vsakih uvodnih groženj in pridušanj zasadi noževo konico kamor kolr v meso. žeja ga po krvi. in ko priteče kri. ko jo zagleda, se beštija v njern spet pomiri in potuhne. Spet je, kakršen je bil. zanj je stvar urejena in na mestu, ni pa žal za postavo, za stroge oko kazenskega paragrafa. Fasatje dveh vasi med seboj Med fanti njegove in sosednje vasi teče že dolga leta neizprosna pravda, tako dol- zakaj prav za prav in počemu. Pribito Je pač, da se oba taibora sovražita tako rekoč na življenje in smrt in sta s: drug drugemu v napoto ob vsaki priliki. Gorje, če se fantje obeh vas: v večjem Številu kje srečajo, to se pravi, v gostilni. Takoj pričnejo drug drugega izzivati in pretep je kakor zapisan. Kolikokrat so se že tako udaril, in marsikdo je že zaradi tega lep ko3 svoje mla-dcsti presedel v sodnih zaporih. In v mrliških spiskih obeh vasi najdeš gotovo tu pa tam ime žrtve, ki je s svojim življenjem podpisala in potrdila neizp.osnl boj obeh strank, čisto naravno so meje sveta med sovražnima taboroma ostro začrtane in se posamezni ki za nobeno ceno ne upajo, zlasti ponoč ne, v sorednio vas, kajti pošteno bi jo izk 1 pili. Trikratno gorje pa bi dočakal tisti Iti bi se drznil hoditi v sosednjo vas k dekletu, ne, to bi bilo nekaj nezaslišano žaljivega in kazen mu ne uide. No, ta čas pa se je kljub temu eden fantov iz sosednje vas: opogumil in se v noči odpravil k ljubljenemu dekletu v vas. Kaj se h-če ljubezen ne porna ovir ln fanta je gnalo Tiara nost v sršenovo gnezdo. Sicer ga domači fantje tisto noč niso zalotili — na njesrovo srečo —, toda drugega dne J je neprevidno dekle klepetavim prijateljicam izblebetalo skrivnost Po bPskovito se je ra zvedela in fantje so se zbrali na posvet Takš ia predr^n st. takfna nesramnost! Da s1 le drzne kaj takega, naj kar čaka. pošteno mu bodo zagodli, enkrat za vselej! čakali so ga potlej v zasedi nekaj noči. pa ga ni bilo ga ie že moral kdo rpo-zoriti na grozeče posledice maščevanja. Fiat zvona sredi noči Ko jim je po brezuspeSnem čakanju pošla potrpežljivost, so se domenili ia odločen korak. Najprej so se napili na koraj-žo, naš ljubitelj noža z njimi. Tako podprti ' so se dvignili in jo tesno v gruči mahnili ; potihem naravnost v sosednjo vas. Bila pa i je takrat druga ura v jutru, v zgodnjem zimskem času. ko še ni zapadel sneg in še ni zmrzovalo. Neop ižno so se drug za j d.ugim splavili k sto'pu vaške podružnice in začeli zvoniti z vsemi zvonovi. Pomislite sami, kakšen pop'ah je povzročilo zvonje-nje v vasi! Ljudje so vstajali razburjeni iz posteli in brezglavo tekali sem te tja. misleč, da je najmanj pol vasi v ognju Domači rantje so se hitro zbrali v zbor in pohiteli k cerkvi, pogledat, kaj se vendar godi. No, še prenaglo so spoznali. Tako to-rei. Ti hudiči so! Le čakajte! Brž vsak v roke, kar je najbližje kol, poleno, in nanje! Da se bodo premislili drugič! Izzlvači so jih seveda tudi sprejeli praznih rok Nastal je velikanski pretep, suvali so drug dru- 1 gega v temi, klofute so deževale, koli treskali po glavah — vse to sredi donebesne-ga priciušanja Naš obtoženec ziaven z nožem v rokah, kajti prišla je njegova ura. S krvavimi očmi je iskal skozi temo krvi vrednega nasprotnika. Našel ga je, prav nesrečnega vasovalca. Srečanje z no3em A ti di tudi tukaj, capin! Tak stopi no malo vstran, da ti s pipcem podrgnem kosti, ti, pasji sin! Dvignil je nož nad nesrečnikom, ta pa je zbežal naravnost v mežnarjevo gnojnico. Skoraj do pasu se je onesnažil. Naš junak urno za njim, prav v pravem, krvi žejnem razpoloženju. Besnost mu je podvojila korake, dohitel ga je in švrk z nožem čez obraz dol do vratu. Oklani se je hropeč zg:udil na zemljo, zmagova.ee pa se je spet miren, hladne krvi povrnil med bojujoče in spotoma mirno či.til okrvavljen nož, kakor da bi bii pravkar zaklal petelina. Pošteno sem ga oštihnil, ta se za prmoj-duš ne bo več pobral! je na široko oznanil tovarišem na bojišču. V trenutku so se razkropili vsi na njegove b sede, okbnega pa so še tisto noč prepeljali v bolnišnico. Dejanski stan: devetnajst centimetrov dolga, šii oko zevajoča rana od vboda z nožem preko lica do vratu, še malenkosten peteg-Ijaj — prerezan bi bil sapnik in vasovalec bi izdihnil. Tako se je sicer izlizal, toda vse živVenje ga bo občutno kazila dolga brazgotina preko obraza do vratu, žalosten spomin na prepovedano ljubezen. EpUog — Ali se kesate svojega dejanja? vprašuje sodmk obtoženca. — Prav nič. Saj nisem vedel, kaj počenjam. Veste, je z mano zmerom tako, če sem pijan Kar nekakšni krvava mrena mi pade čez oči ln potlej bi kar klal. Se lastno mater bi štihnil, če bi me kaj razburilo. — Nikarte ga preveč zaSiti, gospod sodnik. se zdajci oglasi zadaj njegov oče. Odškodnino bom plačal niagari če zadnjo njivo prodam. Drugače pa je fant doma za vsako delo. Močno bi ga pogrešal... — Tiho. če ste se odrekli pričevanju, potem molčite! Obtoženi bo dobil, kolikor zasluži. In obtoženec s krotkimi, pohlevnimi očmi mežika v vso to svečano vzdušje sodne dvorane. Nobene krvoločnosti ni videti v njih. Tiho, vdano čaka na pravično sodbo. L. K. r&dpustna go že, da najbrž že niti nihče več ne ve, Zima bela nas objela s svojim dihom je ledenim in odela polja, sel a s težkim plaščem nam sneženim. Po strminah in brežinah mladež orje zdaj smučine, a starina po kantinah z vincem zdravi ozebline. 1 v Ljubljani so meščani, ki si iščejo uteho v tem, da v žeji širomznani v trumah romajo pod veho. Kaj pa tudi naj storijo? Kratke so predpustne ure, grla z žepi se sušijo, pijmo — saj smo vsi pijandure! Boljši svet, svet elegance, svetlih nohtov in finese, pa z obeh plati Ljubljance hodi na elitne plese. To je tam lepote mičnel Punčke-popki v varstvu mamic, r I mar i'a samostojne gospodične, venec razcvetelih damic: žamooke, kodrolase, obloboke, tenkostase, slokih beder, polnih neder, a v obraz nasmešek veder, rdečih lic, cvetočih usten, kot nalašč za čas predpusten in v očeh razkošna paša — taka so dekleta našal A gospodje? Kakor zlodje: večno mladi, ogn jeviti, golobradi, brkoviti, kakor gadi srboriti, zdaj prijetni, zdaj prevzetni, zdaj za las preveč podjetni, vendar v splošnem še galantni in — kar glavno je — šarmantnil Vmes pa godba in tolkačl. rog pritiska, bas rentači, duda piska, boben tlači, violine, okarine, tube, trombe in tromboni mešajo se s saksofoni v spev in ritem pradivjine., Vse se giblje, vse se z: bi je, vse vrti se in poti se, svetle pleše, mokri smrčki, stoli, stene, mize, vrčki, še peneče se steklenke. vitkopolne kot mladenke, pritrkujejo s kozarci kot s srebrnimi denarci: »Cin, cin, cin — gospod, žaret, kar spustite se na plesU Kajpada so vsi napoti končno kronani z uspehom: pat jih pobero zapori, par jih obleži pod mehom, par jih bolnica zaseže, par iztrezni jih žganjica. drugim pa samo odleže. ko napoči pepelnica — cin, cin, cin — da, da, zares, tak je naš predpustni ples... Cis. Z gostilničarji in brivci imam že zelo bogate skušnje. Kadar začno s staruni zgodbami aii posebno oslajeno vljudnostjo, takoj vem: zdajle bo nekaj. Ali bo treba poseono dolgo čakati ali bi me rad kdo izpodrinil ali pa se bo kakšen morivec pri-slinil k moji mizi s pomočjo gospoda šefa. 2e pred dvanajsto hitim v gostilno in sedem za mizo. Na svoje stalno mesto pri peči. Gostilničar se priklanja. Nudi jedilni iist. — Kako da nimate polenovke ? Vsak petek ste jo vedno kuhali! žena mi je naročila. naj pogledam po trgovinah, pa tudi nikjer nič. časih je povsod visela in smrdela, v suhem in namočenem stanju. Kako bom, pravi, pretolkla post? Fižola ni, polenovke ni! Vera. Vstanem. Priklonim se. Morda celo nerodno, kajti delam to jako nerad in le malokdaj To moram pa že reči, gospa Nada je elegantna prikazen, šik, kakor se reče, in prikupna očem od vseh strani. Pomagam ji sleči kožuh, enako gospod šef prijateljici Veri. Min«ogrede švrknem s očmi po ostalih gostih, da vidim, kako napenjajo zijala. — Beg ve, kolikokrat sem te dni mislila na vas in danes tudi že ves dopoldan. Hvala bogu, zdaj sem vas le našla! žgoli veselo gospa Nada in je čisto domača, kakor pred petnajstimi leti Roka mi nehote gladi lasišče, popravlja kravato, oči pa zmagoslavno plavajo od mize do mize, kjer so se vsi moški spremenili v žive kipe pod naslovi buljioko ali stezivrat. — Device, devize! se praska gostilničar po tilniku. Od sosednje mize godrnja drugi gost: — Vrag vzemi sve skupaj! Bencin — devize! Bombaž — devize! Jafa pomaranče — devize! In zdaj Se polenovke — devize! Kar bi človek rad. pa se izgovarjajo na devize. Časih še banke niso vedele, kaj je to i Vmes veselo zažvrgoli natakarica: — Eh. kaj devize! Min ln torpedov se boje uboge ribice, pa so odplule drugam. Kdo bi v teh časih plaval po Severnem morju! Po cerkvah zazvoni poldne. Nameščenci hite na domove, gostilna se polni. V nekaj minutah je soba nabita. Le pri moji mizi sta še dva stola piazna Prihitl krčmar: — Stotisočkrat prosim dovoljenja, da privedeni k vaši mizi mlado gospo, vašo staro znanko, ki že štirinajst dni vprašuje po vas. Kakor rečeno, ljubeznivost mi je sumljiva, toda jo takoj zatre radovednost. — Katero pa? — Gospo Nado iz Berlina! Prišla je za nekaj dni na odmor, jako rada bi vas videla, saj dovolite! Popravlja stole, nateza namizn! prt in ga iztepa s servijeto, dasi je vse v redu. Ozrem se po sobi. Zavist in godrnjave opazke Spomnim se mlade, živahne gospe, ki živi že blizu petnajst let v Berlinu. Kakšna je neki? Vse kaže, da ostale goste muči Ista radovednost. Pogladim lase, popravim kravato, potegnem manšete iz rokavov. To delamo v takih trenutkih vsi. Toda malokdo Ima korajžo, da to prizna. Jaz pa, jaz že! Vrata se široko odpro. Naprej korači gospod šef, za njim pa šumita dve dami. Spredaj gospa Nada, za njo prijateljica zemlja. »Tudi jaz sem bila nekoč takšna.« »Temu bo že dolgo,« je nezaupljivo rekel komet. »Mislim, da imaš na tečaju veliko ledeno kapo.« »Imam. Celo d^e. Na vsakem tečaju eno. Mrzla glava in mrzle noge mi ne bodo škodovale. Da je le želodček na toplem. »Da. Toda kako je kaj z ognjem?« je vp ašal komet. »Tu notri ga imam«, je odgovorila zemlja. »I ahko ga vidiš.« In takoj je začela bruhati ogenj iz nekaterih največjih ognjenikov. da se je kar kad;lo. »Glej no. glej«, se je začudil komet. »Imaš ga res nekaj.« »Nekaj?« je odgovorila zemlja razžaljeno. »Imam ga poln želodec. Zato sem tako znamenita. Glej. .. nekdaj sem bila enako redka in zračna kakor ti. Potem 8em se začela počasi z največjim trudom zgoščevati. Končno se mi je zgoraj napravila trda skorja, skozi katero lahko spuščam ogenj iz dimnikov svojih ognjen kov.« »Ali ni tista skorja neprijetna?« je vprašal komet. »Hm«, je rek7a zemlja. »Sčasoma sem se privadila. Zdaj so na njej ljudje.« »Ljudje? Kaj pa je to?« je vprašal komet. Obotavljaje se je zemlja popraskala na severnem tečaju, sunila v ledeno kaipo, zrahljalo se je nekaj velikih kosov, ki so kot ledene gore splavale v morje. »No«, je končno odgovorila zemlja. To je prav za prav nekakšen mrčes«. »Pfuj«, je rekel komet. Zemlja je pomolča a. ko da bi premišljevala. Končno je spregovorila. »Lezejo po men; in ž: egetajo me, komaj da ne ponorim. Kakor gre že čas naprej, je tudi ljudi vedno več in več, vedno ie huje ln huje. čez in čez me prekopavajo. iščejo premoga in kovin, ne vem česa vsega jim že ni treba. Polagajo name tračnice, vozijo se s paro po meni, trgajo luknje v največje gore, polagajo mostove čez vode. Trdijo. da so moji gospodarji »MisHm, da ni ravno prijetno, če zvezdi ukazuje takle mrčes. Ne moreš jih s tresti ?« je vprašal komet. »Nekajkrat in na več načinov aem že poskusfa«, je odgovorila zemlja. »Iz svojih ognjenikov sem jih obmetavala z ognjem in žarečim kamenjem, pokopala sem jim cela mesta, često sem povzročila povodnji in na tisoče jih potopila Kadar so pa že preveč neznosni, se stresem in povzročim potres.« »No«, je rekel komet. »AH to kaj pomaga?« »Nekoliko odleže«. le odgovorila zemlja. »Toda ne za dolgo. Preveč jih je. Takrat bi morala poskrbeti ko jih je bilo manj in niso bi'i tako nadležni in prebrisani.« »Ka1 takega nisem še nikoli slišal«, se je čudil komet. »Ne K.zumem, kako moreš to strpeti.« »Ne vem, kako naj si pomagam«, je rekla zemlja. »Pri njih ničesar več ne opravim. Preiskali so me od severnega do južnega tečaja, niti prostorčka nimam več zase. Izračunali so me. Izmerili ln popisali z vseh koncev in krajev, že naprej izračunalo kdaj bo nevihta, burja, potres in tako dalje... Po stenah jim visijo razni stroji, ki jim vse to povedo. Kaj torej naj z n,i;mi počnem?« »Ne vem«, je rekel komet. »Samo to vem, da iaz tega ne bi prenašal.« Porogljivo se je zemlja nasmehnila. »Ti tep-a ne bi prenesel? Pu«. je nadaljevala. »Nikar si ne domlšljuj. Bodi prepričan, da so te v bem trenutku, ko skupaj raz-rrovarjava. moli l.ludje že opazili. Opazujejo te s svojimi daljnogledi, izračunavajo te, dajejo ti ime »n najbolj nadarjeni pi- šejo o tebi cele knjige. Idiotje se te boje, ker domnevajo, da naznanjaš konec sveta.« »Kdo 90 Idiotje?« Je vprašal komet. Zemlja je porinila svojo ledeno kapo. da je bila polovica Atlantskega oceana polna ledenih gor. Posledica je bila, da gaji tja do Binkošti niso ozeleneli. »Ni mi všeč, da si me vprašal za to«, je rekla zemlja v zadregi. »Oprosti«, je rekel komet. »Mogoče Je to rodbinska tajnost?« »To ne«, je rekla zemlja. »Do danes 8e nisem mogla ugotoviti, kdo prav za prav so idiotje. Vem. da so in da jih je mnogo, vendar pa ne morem ugotoviti kateri izmed njih je idiot Ni važno, kaj ljudje govorijo, kajti vsak izmed njih si domišlja, da je pameten, drugi pa so idiotje.« »Najbrž so vsi idiotje«, je rekel komet. Tedaj se je pa zemlja čutila razžaljeno za svoje ljudi. Domislila se je. da Je bila malo preveč zaupljiva do tuje zvezde, katere sploh ni poznala ln ki se je na vse zadnje še predstavila kot zračna, nesolidna oseba. »Nikakor ne, Hubi komet, n'kakor ne«, je govorila. »Toda nima smisla, razpravljati o stvareh, katerih ti ne razumeš. Nisem domišljava, toda ozri se kamor koli po vsemlrju, opazil boš, da sem izmed vseh zvezd najzanimivejša. Poglej Venero, ki žari tam gori, poglej Jupitra in Marsa ln vse zvezde, ki krožijo okrog sonca kakor 1az. Dobro se me oglej. Nikler ni meni enake. AH si opazil moja globoka sveža morja, temne bukove gozdove in vitke palmove gaje?« »Po pravic! rečeno, ne v1d'm niti najmanjšega Kljub te-nu Ima* nemara prav. Vidim pa, da imaš okrog sebe meglo?« »Oh, na to sem čisto pozabila«, je rekla zemlja. »To je moja atmosfera.« »Koliko nosiš na sebi«, je vzkliknil komet. »Skorjo z ljudmi, zdaj pa še atmosfero.« »Poslušaj me, komet!« je govorila zemlja. »Krožim okrog sonca kakor ostale zvezde, ki sem ti jih imenovala, pa sem tako rekoč ena izmen najmanjših. Gotovo pa vem da sem središče vsega sveta...« »Zmanjkalo ti je besed«, se je rogal komet. »Ti da se nikoli ne bahaš. Sedi nekoliko, da se boš lahko bahala dalje.« »Sedem naj!« je osupnila zemlja. »Ce to storim, je z menoj konec. Vse je ležeče na tem, da se neprestano vrtim okrog sonca. Zagotavljam te, da se ne baham. Vendar pa sem najčudovitejša med zvezdami ... 2e z ozirom na ljudi. Nihče nima česa podobnega ... hej, halo! Kaj se godi s teboj? Zdi se ml, da bežiš?« i »Seveda«, je rekel komet. I »Ostani še trenutek«, je prosila zemlja. »Ne morem«, je rekel komet. »Hiteti moram. Imam svojo pot Pa tudi dolgočasim se s teboj.« »Kdaj se vrneš?« Je vprašala zemlja. Komet se je oddaljeval in vlekel za seboj svoj tridelni rep. »čez tri sto let!« je še zaklical. Bolj in bolj se je oddaljeval, nato pa izginil. »To je bil bister dečko«, se Je oglasil mesec. »Kako je odjadral in kakšen rep je imel! Ta ima boljše življenje kakor ubog planet.« »Na vsak način«, je rekla zemlja. »Njegovo življenje Je skoraj tako veselo, kakor življenje meseca.« In ker je bil mesec poln, se je spet le «mejal. Zelo prijetno mi je pri srcu. Saj sicer vedno tako prezirljivo gledajo na mizo pri peči. Kakor nalašč ponavlja gospa Nada. — Resnično, ne vem, kaj naj to pomenja, toda vse dopoldne moram misliti na vas. V mislih se jezim na ostale: Prekleta banda, ali vidite, kaj smo mi pri peči? Na natakarico pa godrnja gost pod zrcalom: — Zakaj pa Je niste k naši mizi pripeljali, saj bi se mi tudi odmaknili? — Kaj morem jaz? Gospod šef je tako hotel! V resnici pa v vseh lokalih nI praznega mesta razen pri moji mizi. Gospa Nada naroča kosilo. To pa s pravim jugoslovanskim apetltom. V tem primeru nam bo — o tem sem prepričan — ostal ta Izraz ohranjen tudi po novi delitvi države. Kajti izvira 12 tako trdno skupaj zlite lastnosti, da je ni mogoče cepiti na troje. — Kako živite tam gori? — Hvala, dobro! Na karte! Gospa Nada se čudi porcijam. Pravi, da je zelo razveseljivo v domovini zlasti to, da smo na tem področju zadržali stare običaje in nekdanjo balkansko slavo. Kajti če tukaj ne bi bilo edlnstva in sloge, ugled naroda bi silno tipel v inozemstvu. Tako pa da je to — poleg domačih predragih in znanccv preljubih — glavno, kar je srce vleklo s severa in od kart na srečni jug. Zanima se za naše razmere: — Preurejate državo. Vse na novo organizirate, odnosno najpoprej vse podirate. Berem časopise vaše; približno sem informirana. V glavnem, kolikor morem razumeti, gre za tri stvari. Prvič: da se jezik očisti navlake, ki bi mogla postati skupna last vseh treh in zasenčiti individualnost enega ali drugega. To je, da v banovini Hrvatski upravnik postane spet ravnatelj, služitelj spet podvornik, v Sloveniji pa, da bo spet sluga (genitiv: slugita!). Drugo enako važno je to, da se uniforma prilagodi narodni individualnosti. Predvsem da dobe orožniki kape v pokrajinskih slogih. Da ne bi vsak nosil šajkače, nego naši v Sloveniji na primer polhovke. In tretje — če dovolj pazljivo čitam —, da dobite poleg srbskih ordenov in jugoslovanskih redov še hrva4ska in slovenska odlikovanja. Pa čemu vse to? Milostiva, pozna se vam, da prihajate s področja, kjer so vsa človeSka uživanja že davno podeljena na karte. Medtem pa uživamo mi vse še svob dno Predvsem du- Ned liudožrd Nov Po zapuščenih naselbinah črnega kontinenta žive rodovi, med katerimi fe človek človeku še v starem pomenu besede zver Pogled na Sidnej Setal »em se po elegantnih, živobarvnih Ulicah milijonskega Sytlneja v prijetnem, sanjavem večeru. Naenkrat me nekdo zagrabi. Ozrem se in razrem v plave oči človeka, ki se mi je prijazno smehljal. Stisnila sva si roke. Kot v sanjah sem videl pred seboj svojo prvo pot preko Sahare, ko sem prodrl do jezera Ešadskega, ki meji na angleško kolonijo Nigerijo. V mestu Kaiku, kjer sva se bila spoprijatelj la, je bil za vladnega komisarja. In danes, po tol:te h letih, sva se več ko slučajno zopet našla na drugem kccicu sveta. Na banketu v vladni palači me je povabili, naj se priključim eksped:c ji v Novo Gvinejo, kjer so se neka plemena ljudo-žrcev začela spet klati med seboj. Pred očmi so se mi vrteli Ijudctžrci, osušene lobanje malarija, vrtoglavi prepadi — po drug- strani pa lonec o>'o tabornem ognju smrt ln nepoznane avanture — za boga, grem, grem! Mirno je valovilo južno morje, ki nas je videlo po dnevih pluti proti zalivu Papua. Sanjav dih je veJ z juga in napenjal bela jadra Visoko na ho:-:zontu so se zrcal li odsevi daljnjih otečičev, ki so se razlikovali pred nc širni očmi ko sladke sanje v prebujenju. Belo. rebiasto obrežje, na katerem so se izpodrivale goste sagove palme, je kras lo ko srebrno zelenkasta preproga simarag-cno morje, ki je mimo valovilo kot mehek žamet. Vrgli smo sidro. Malo pristanišče Gea-bada. Pred nami je ležalo koralno morje, katerega vode so se bliščale safirno modro. potem se opalno spreminjale do večera, ko smo se utaborili kraj reke St. Jo-seph. 60 nosačev, 20 vojakov n midva. Ob toplem ognju smo sedel', okrog nas vaščani malega naselja. Prijatelj jim je pripovedoval o lepih in velikih mestih, avtomobilih in o tako menovani kulturi. Mesec je ošabno razsipal svoje srebrne žarke po koralnem pesku v katerem je ležal domačin. Na palcu noge je imel privezano vrv ln čakal, da ga naivna ribca na trnku prebudi Lz okusnih sanj, kajti skoro gotovo je sanjal, da me'je med čeljustmi tbegno sovražnika. Nikclo se ni omenil zanj. le tu pa ta.m se je utrgala zvezdica in mu požugala mimogrede. Ko je zjutraj rahel cefir obračal listke Škrlatno rdečih cveti c, posejan h povsod nacikiog, smo se že kot živa veriga premikali naprej. Lepo je šlo potovanje na začetku ob deroči reki navzgor med opojno duhtečim jasminom pod vedrim nebom. hovne dobrine. Za vas je to težak problem, pri nas ga pozna vsak otrok. Vedno bolj prihajam v ogenj. Sramota za državljana, ki ne zna uspešno braniti najlepših narodnih problemov in idealov. — To o čiščenju jezika je že jako stara božja volja. Spomnite se samo Babilona. Ko so poskušali z Ajflovim stolpom prisluškovati pred samim božjim prestolom, pa jih je preljubi bogec: kec — in jim je jezike zmešal. Ali ni pametno, cepiti in klati drva prav na drabčkena polena, pa jih potem vezati v butare, da vsaj nekaj zaleže jo? Posebnih in ločenih žandarskih kap tudi ne razumete. Po~ab'jate na individualni narodni ponos Mar mislite, da je ubogemu žeparju vseeno, ko stopa z ukle-njenimi rokami po beli cesti, s kakšni kino na glavi koraka za njim žandar? V človeku je treba vzgajati narodni pono5?. Naj ve. da je na svoji zemlji svoj gospod Kar pa ordene zadeva, je stvar še najlaže razumljiva. Pred -sem. če bodo srt~ski. h-vat-Bki in slovenski, koliko več jih bo! Trikratna konkurenca bo smala stvar samo po sebi Koliko že1 j4 in hrepenenj bo ute-Seno! So na še druere strani Vzemi*e za-aluž-e^a človeka ki se že dvnjset let hori. Za kaj? Pe itii zooer m^o-livan-ko id°jo. AH celo zoper Srbe. Ali je moTofe take jih nesle noge. Nikdar niso videli belca ki to nam je pomagalo. Za seboj smo pustili vrh Albert Ediva.rd (4033 m). Drugi nosač je nasedel pasti. Noč se Je naglo bi žaJa. zato smo se na grčJtu blizu vasice Naira utaborili Kmalu smo račuli tulienje in bobnenje, kar je pričalo o bližajoč: se gostiji. Ko je bila črna tema, sem se previdno priplazil k vasi. Na siedi je gorel velikanski ogenj v katerega so metali kamenje Plesali so. noreli bobna Ji n tulili okrog mrtveera no-sača. ki se pa ni zmenil za prirejene mu ovacije — le široko odprte oči so se mrtvaško bleščale v svitu oenia. Ko je ogenj pojenjavnl. so mrtvecu olupili kožo s telesa. a glavo je dobil glavar ostudna, visoka, suhi ia ta postava. Truplo so po'0-žili na razbeljeno kamen ie. da se je p->klo in cvrlo. Bila ie to grozotna »USta. BI ža.l se je čas v katerem se pričak-ije, da se vrnejo duhovi mrtvih iz črnih senc v kraje. osvetliene po mesecu, ki je plašen š>'r-111 izza kokosovih palm Toda ura duhov še ni bila prišla — vrnil sem se ,iaglo. v skrbeh za lastno kožo. Divje tuljenje pojedine je divjalo še dolgo v noč do mladega jutra. Ko smo pili 6af, je pršel postava r najbolj divjega plemena in položil pred nas zavojček. Moj prijatelj ga je dal takoj ukleniti m vzeli smo ga s seboj v travo zavito pečenko pa je ukazal zakopati — Nato smo nadalievaJi pot Sreč3val' smo domačine, katerih glave je krasilo raznobarvno perje zn»k. da so že nekoga ubili. šli smo ob reki Waria spet proti morju. Po dolgih dnevih smo se bližali proti večeru obali. DesetUsoč žarečih velikih kresnic, ki so se kot srebne iskre svetlikale ln kras le čmosivi paičolan tropske noči. Dolga in tru^nipolna pot je bila za nami. Na nic nas ie spominial le ujeti po-glavar-dlviak To je poč košček Nove Gvl-neie. Dežela v kateri vse ždi v tihem pri-čakovantu kjer se zvezdnati pajčo'an raztopi v sivo jutro, kjer lutrnia zaria odseva rdeče na konicah drevesnih oriakov V močvarah pragozdov žvrgoli tisoče malih grl slavospeve v ažurno nebo Velike reke drsijo v tihem molku proti ze1°nn-nodre-mu moriu Na ohalah se sence klatijo neodločne med rdeč;m' cvetkami med palmami in tesmmom Od v nebo s^erai^čih vrhov do sm1e obale 1e več krasote kaW sem si 10 mo^el v svoiem živli°nju nasanjati. A v črni noči med močvarami polnim. krokodilov, na kolu nataknjena >trli mrtva lobanja — grozno se režijo očesne votline m grozijo. Stane Konjedk ven, čeprav ni to njegov poklic. Pri nas v Evropi bi bilo to nekaj nemogočega Evropskim letalcem, ki so preleteli ocean ah kako drugo veliko razdaljo niti v glavo ne pade. da bi imeli kakšna politična predavanja po radiu V Ameriki pa Lindbergh predava o vojni in miru in vse ga posluSa. Pred časom je zagovarjal pred bivšim predsednikom Hoovrom stari ameriški zakon nevtralnosti pa qje naletel na odločen odpor. Hotel je. da bi ameriška vojna industrija izde'ovala samo tako zvano »defenzivno orožje. Toda slavni letalec ni definiral. katero orožje je »defenzivno« ln katero »ofenzivno«, tako da njegova zahteva ni jasna. Morda je mislil pri tem na lovska letala in letala za bombardiranje. Po njegovem mnenju so slednja napadalno . • orožje, ker služijo za bombardiranje sovražnih postojank in mest dočim so prva, ki v glavnem služijo temu, da preprečijo napade tujih letal, obrambno orožje. To pa vsekakor ni zadovoljivo. Bodi povedano, da so finski bombniki napadli, in kakor je bilo pisano, uničili rusko letališče v coni Pečenge ter odvrnile ruske vojne ladje, ki so nameravale bombardirati Helsinke ali druga obrežna mesta, ali bo še kdo trdil da so ta letala samo napadalno orožje? SIcer p niso samo letal aorožje. Ali so topovi napadalno ali obrambno orožje? Kaj pa strojnice? In puške? Na rkatko povedano, nd oefnzivni in defenzivni značaj vsakega orožja odvisen od svoje funkcije, ampak od vojaka, ki ga uporab* lja. Isto orožje — pa naj bo to nož. Lop ali letalo — je defenzivno, če ga uporabljamo v obrambo, in ofenzivno, kadar ga abimo v napadalne svrhe. Lansko leto je Lindbergh potoval v Rusijo in Nemčijo. Tako v prvi kakor v drugI državi je bil sprejet z velikimi častmi: obiskal je letališča ln letalske tovarne, oreizkusil najnovejša letala in stopil v stike z najvišjimi letalskimi častniki. V Francijo se je vrnil malo pred sudetsko krizo. V trenutku, ko je bila nestrpnost vsega Tveta na višku, je napisal poročilo o ruskem in nemškem leta^tvu. V glavnem pravi, da je rusko letalstvo brez vrednosti, da ,1e sestavljeno iz stari h2namk. brez nosobnih letalcev in predvsem v kronični desoreanzaciji. Nasprotno pa pravi, da je nemško letalstvo mogočno in od'lčno organizirano. To poročilo ie izročil strogo zaupno ameriškemu velepolaniku v Parizu Bullitu ta pa ga je predal ne le v Wa-shington. temveč tudi vladama Francije in Anglre. Lindber^hova sodba je odločilno vplivala na Chamberlaina in na politiko angleške vlade. Fotoamater V destilirani vodi ki jo potrebujemo pogostoma za sestavo zelo čistih raztopin, so iahko kakšne organske, Kiuiidue, žvepiene ali apucue primesi. Te nam taztopine potein K varijo Ce suiiiuno, da desiiiiiaaid voda ni prav čista, jc pieizkusiino gieue naveuemh p.unen takole: V nekaj destilirane vode kanemo nekoliko kapelj ne preveč redke lazu^plne kalije.ega hipeimangaiiala. če v vodi ni organskin substanc, ohrani h.p-rinariganat svojo vijoličasto odnosno rdečo barvo, če se pa prebarva rumeno rjavo, je to znak, da vsebuje destilirana voda organske snovi. Nekoliko kapljic srebrovega nitrata nam dokaže kioiidno primes v destilirani vodi, če se napravi bela usedlina. Dodatek barijevega klorida nam dokaže navzočnost žveplovin spojin, če ae stvori bela usedlina barijevega sulfata. Dodatek raztopine amonijevega oksalata pa povzroči tudi belo ustcLino, če voda vsebuje apno. Za vsako preizkušnjo moramo vzeti §e-veda novo majhno količino vode, ki jo hočemo preiskati ln vliti jo moramo v men-zuro ali reagenčno cev, ki amo jo dobro cčisi.iL Kasete za plošče pričnejo pxopuščati svetlobo, Če se zaščitni žamet zaradi stalnega pritiika ponvača in zaradi staivsti uleie ter strdl. Žamet osvežimo, če ga piidržimo nad posodo z vrelo vodo, doklei ne postane ves vlažen Potem ga z vročino posušimo. Kadar piošče m v kaseti, naj ludi pori.ač ne tiči v njej. Barvni film, ki ga pošljemo v razvijanje se utegne v razvljalnem zavodu zamešati in izgubiti, čeprav amo prilepili na .u>«vU> dstek l nasuu nas.ovom, KaKor zalile v a predpis Da se temu izognemo, priporoča vvi.iUiscn preprosto rešitev: svoje une i-a-rišemo z jekleno konico na ožji, obrezani začetek [uma, kjer je vtisiiua tovarna emulzijsko številko. Tako se film ne bo izgubii, tudi če se listek z uaalovom zameša. Duplikatn! negativi se dajo posebno lahko in zanesljivo Izdelovati po Edcr-Pizzigheliijevi metodi. Tanek fi.ni položimo za p.ibližno 2 minuti v raztopino 10 g kancev ega bikruiriata in 250 ccm vode, nato ga damo v temen prostor, da se posuši. Ko se je to zgodilo, ga kopiramo pod negativom, ki ga hočemo leproduciratl Kopiraci moramo tako dolgo, da se pokažejo vsi detajli slike. Potem ga približno eno uro izpiramo. Film razvijemo nato v kakšnem običajnem razvijalcu, najbolje v hid.okinonu. Dobimo duplikatni negativ, ki ga damo v ustaljevalec ln naposled zopet izperemo ter posušimo. Dupilkatni negativ ima obrnjene strani, a to ne moti, ker ga tako pri kopiranju, kakor pri povečevanju vložimo v aparat pač narobe. Marsikatero neprijetno belo liso i na naših povečavah, ki je nismo mogli odplaviti z običajnim dodatnim osvetljevanjem pod povečalnkom ln ki kvari harmonijo ter kompozicijska pravila v sliki, laliko odpravimo naknadno med razvijanjem s »svetlo.jnim čopičem«, o katerem govori dr Croy v januarski številki revije »Foto-Beobachter«. To je prepioeta električna žepna svetilka, najbolje v obliki okrogla palice. Preko njene steklene glave poveznemo stožec tz kai-tona ah drugega tvoriva tako. da svetloba ne more nikjer drugod uhajati nego skoid ozko odrezani konec stožca. Tako dobimo bolj ali manj ozek žarek usmerjene svetlobe, s katerim gremo med razvijanjem čez vsako belo liso, ki jo hočemo spraviti s slike. Lisa pod dodatno osvetlitvijo usmerjena žarka seveda potemni. Z nekoliko vaje si dobimo toliko spretnosti, da bomo znali s svetlobnim čopičem potemniti cela ozadja (n. pr. okrog portretiranlh glav) ln Se kaj drugega. Zdaj naj pilde samo še tisti ki bo Izumil enako preprosto meto'o. da bi se nezaželene temne partije v sliki spreminjale v svetlejše ali pa popolnoma bele ... Fotoklub Ljubljana. V torek od 7. do 8. četrii večer začet-iškega tečaja, ob 8 ima g. J. Vc-rtin skioptično predavanje: Fotografija v službi vojne. Za petrk in nedeljo program po dogovoru v torek. Nov francoski tep V Franciji so pravkar dogotoviH nov top. Baterija takšnih topov je v stanu obstreljevati sovražne postojanke na daljavo šestnajst kilometrov in sicer z največjo preciznostjo. Iz vsakega žrela lahko izstreli na minuto 24 granat Izstrelki iz tega topa imajo premer 10.5 in se dado v nekem pogledu primerjati granatam kalibra 7.5 lz podobnih topov, vendar s to razliko, da strelja novi top dvakrat hitreje in raa-meroma učinkovitejše. Novi top je tudi mnogo okretnejši od starega ln manjftega tipa. . ____________________ Misija polkovnika Lindfui Jia Zadnji dan tržaškega izleta Velik praznik za beli šport GZSP je lepo proslavil svojo desetletnico, pa tudi Tržičani so pripomogli k uspelemu izletu — Letošnji državni prvak v alpski kombinaciji je Skalaš Kobler Stanko z Jesenic — „ Jutro v" pokal si je priboril član jeseniškega Bratstva Tone Pogačnik TRZ1C, 28. lanuarja. Letošnji izlet gorenjsk h smučarjev je bila ena najuspelejšJi prireditev letošnje sezone že včerajšnji dan je dal t.o nasiu-titi, ko je pr hitelo toliko tekmovalcev, ofic elnih zastopnikov in ostalih udeležencev tekem. Trž.čani so se potrudili, da so z organizatorji, izleta vse lepo pripravili za nastavitev in prehrano uaeležencev in z obiskom tekem pripomogli tudi k vnanji sliki lepo pripravljenega slavja gorenjsk h smučarjev. Za prehod med včerajšnjem dokaj težkim vnukom in današnjim sporedom je bila zvečer v Sokolskem domu športna zabava. Posetniki pravijo, da so se počutili prav prijetno, le deklet je bilo premalo. Marsikdo si je mogel šele danes nabrusiti pete na snegu ,ker si jih včeraj ni mogel na plesu. Bilo pa jih je tudi nekaj, ki so oboje združili. Ce je komu danes narobe ho^ io, naj kar odkrito reče: moja krivda. Danes za rana so .počastili žrtve pred tremi leti tako žalostne nesreče, ki je zopet pokazala, da smo za boj z naravo mnogo prešibki. Predsednik prireditvenega odbora Jože Cinkovic je položil pred spome-n k venec in s krajšim nagovorom počastil nesrečno preminule sportruke. Glavni dan Jutrnji rečni vlak je po dneh zamud ln zastojev v prometu točno prijel v Tržič. Domača godba in naši zmerom vztrajni gasilci so na kolodvoru pričakal: goste in jih v sprevodu spremili do Mestnega doma, kjer so bili na balkonu zbrani zastopniki pokroviteljev ln ostaL funkcionarji. Ministra vojske je zastopal brigadni general g. Djordje Glišič, bana dr. Natlačena pa banski inšpektor dr. Orel. Navzoči so b li med drugimi predsednik JZSS dr. Pire, tujskoprametni referent pri banski upravi Rudolf Badjura, v zastopstvu Tuj-skeprometne zveze v Ljubljani dr. Ciril Žižek, za zbornico za TOI Ciril Majcen, za MZSP Zorzut. za kranjskogorsko občino Franc Pečar, za Jesen ce Peter Arnež. za Tržič župan Majerič in drugI . Kmalu po prihodu vlaka se je začel tekmovalni del sporeda, in sicer najprej vztraj nostni tek na 5 in 3 km. Proga je bila dobro speljana sneg tudi prav dober. Večji del tekmovalcev n gledalcev pa je odšel na Travnarjevo senožet, kjer je Pil dru-di del tekmovanja za državno prvenstvo v alpski kombinaciji. Več sto gledalcev je z napetostjo pričakovalo, kdo bo letošnji državni prvak v tej panogi. Z majhno zamudo so najprej startale dame. Proga je bila dolga 800 m. višnska razlika 120 m. Prva je startala domač'nka in poskrbela za veselo razpoloženje, kar je bilo prav dobrodošlo da smo malo pozabili na otrple :-<•>}šli so tudi vsi zastopniki pokroviteljev in ostaTh korporacij z ministrom dr. Miho Krekom na čelu. Skakalnica je sicer mala, dopušča skoke samo do 30 m, pripravljena pa je bla dobro. Najprej so skakali seniorji. za njimi juniorji, sledili pa so še propagandni skoki .kjer so se mnogi prav dobro odrezal1!. saj so nekateri dosegli večje daljave, kakor je dopuščala skakalnica. Da je ,p% skakalnica dobro zgrajena, kaže dejstvo, da se je v vsej konkurenci samo en skok končal s padcem. Tehnični rezultati so naslednji: Tek za mladino na 5 km (16 do 18 let): 1 Stana Roman (Bratstvo) 24:04, 2. Razinger Lojze (Bratstvo) 25:11, 3. Podlipnik Franc (Bratstvo) 25:47. Startalo je 32 tekmovalcev. Tek mladine na 5 km (14 do 16 let): 1. Vojvoda Franc (Bohinj) 24:13, 2. Klemene Kurt (Tržič) 25:03, 3. Polda Janez (Mojstrana) 25:16. Tek mladine na 3 km (10 do 14 let): 1. Urbas Konid (Mojstrana) 12:25, 2 Knific Diago (Bratstvo) 13:02, 3. Razboršek Jože (Mojstrana) 13:09. Tek mladine na 3 km (do 10 let): 1 Strumbelj Drago, (Bratstvo) 14:22, 2. Brun Dušan (Bratstvo) 15:36, 3. Krištofek Karel (Tržič) 16:52 V obeh skupinah je nastopilo 52 tekmovalcev. Slalom za juniorje: 1. Stare Miloš (ASK Gorenjec) 55 3, 2. Aman Čoka (Tržiči 58.4, 3. Mrak Marian (Skala) 59.9. 4. Grabnar Ljubo (Jezersko) 1:08.6. 5 Mieelli Leon (Gorenjec) 1:09.5. 6. Kovač Franc (Gorenjec) 1:15.1, 7. Dornik Jože 1 16.4. 8 Cop Franc (Skala) 1:17.2. 9. Špeo Anton (Gorenjec) 1:18.2. 10. Repič Borut (Maribor) 1:19. — V tej disciplini je startalo 59 tekmoval rev. Veleslalom ra dame: 1. Pročpk Alnizlia f Gorenjec) 1:18. 2. Pernuš Poldka (Ljubljana) 1:30.9. 3. Heim Erika (Skala) 1-40.8, 4. Ažman Mariana (Podana) 2-22.5. 5. Bogataj Marta (Tržič) 2:30. — Nastopilo je 15 tekmovalk. Slalom za sen'or.ie? 1. Praček Ciril /cirola) (57 4- 40). 2. Lukanc Slavko (Tržič) 1:41.2. 3. Voller Kristl (LJubljana) 1-46.5. 4. Kohler Stanko (Skala* 1:56.6. S. He!m Hubert (Skala) 1:57. 6. Žvan Alojz 'norm '"crl 1 :r!R.S. 7. K!'>Jn Bruno (Ska'a) 8. Stefe Janez (Tržič) 2:06.6. Nasto-ni'o je 23 tekmovalcev. držav"«*"-* nrvpnstva v alnsk' korobinac?ii: 1. Kohlar SHnko r75 S t^čtrp. 2 T.n^fne (SK Tržič) 37«.6 5. Praček Ciril 3*6.1. 4. Vollpr Kr5«tl S. ŽVfln AIoIt 'Gorenieci 399.4. 6. Heim Hubert (Skala > Al 0.7. 7. KlHn Bruno (Sk«»«) 462.8. 8 Rertonceli Jože 525. Naveden5 so tekmovali v I razredu Pn'o mosto v T ie rl^ao-pi fl^iš^k Bnžl^.ir (S^P Maribor) s 556 1 točke, nrvn mp«*to v IP n-odu pa štefe Janez (SK Tržič) s 429.2 točke. Skoki son>nr'pvr 'Mpcfr.iMi/i 16 fpVmovnl-cev. 1. T.po-5>t Sr°*>ro (TUriia) 1*0 t (24.5. 26). 2. Prpč"k Ciril (Sk^1^ 138 7 (9AH. 24 5). 3. Pojr^nfk Ton p (Bmtstvo) 137.4 (25, 25), 4. Finžgar Rudi (Kropa) 136.1 (20.5, 25.5), 5. Cop Franc (SPD Maribor) 129.9 (22, 22.5), 6. Lihteneger Ferdo (Mojstrana) 129.6 (22, 24). Skoki juniorjev: 1. Bukovnik Leon (Brat btvo) 144.1, (26, 28.5), 2 Brun Bertt (Bratstvo)" 142.2" (26, 27.5), 3. Polda Janez (Mojstrana) 131.9 <23, 23.5), 4. Kordeš Stanko (Bratstvo) 127.7 (22. 25), 5. Jerman B. (Ilirija) 127.2 (21.5. 23.5). Rezultati v klasični kombinaciji za prvenstvo GZSP in izleta so naslednji: 1. Pogačnik Tone (Bratstvo) 281.7 točke, 2. Lih-teneger Ferdo (Mojstrana) 279.8, 3. Kordeš Matevž (Kropa) «77.7. „ Jutro v" pokal je prejel Tone Pogačnik, član Športnega kluba Bratstva z Jesenic za prvenstvo III. izleta gorenjskih smučarjev. Ni pa prejel samo našega darila, temveč tudi pokal zbornice za TOI kot prvak v klasični kombinaciji GZSP. Razen tega je dobi) spominsko plaketo za tretje mesto v skokih posamezno, kompletne smučke za vztrajnostni tek in cigaretno dozo kot prvak izleta. Naš pokal je prišel torej res v roke vrednega zmagovalca z belih poljan... Lep zaključek Ob 18. je bila razglasitev rezultatov in razdelitev številnh daril v avli Mestnega doma. Prostor je bil nabito poln tekmovalcev. zastopnikov, visokih pokroviteljev in občinstva. Najprej je pozdravil navzoče tr-žrški župan Majerš'č, ki se je predvsem zahvalil pokroviteljem, dobrotnikom In vsem organizatorjem izleta in tržišk'm me?čanom posebej. Za nj:m je spregovoril pokrovitelj izleta gradbeni m;n'ster dT. Miha Krek. ki je v svojem govoru navduševal tekmovalce in nrtfa-Vno soleh, naj vztraja v tej najlepši športni panogi v ponos Slovencev in blagor domovine. Za n^im pozdravil*' zbrane še zastopnik nvnistra vojske in mornarice brigadni general Djordje Glišič .nato v zastopstvu bana banski načelnik dr. Filip Orel, za nj'm predsednik JZSS dr. P rc. potem zastopnik jeseniške občine Peter Arnež predsednik prireditvenega odseka Jože Cinkovec in predseduj GZSP Vovk Po končanih pozdravih in razdelitvi daril so se vnanji tekmovalci zbrali v sprevod in polnih rok daril vedelo odkorakal: na kolodvor. B'la je mogočna manifestacija smučarskega športa . Konec V kombinaciji je bil najbolj?! Ezfo Bevc, v solo konkurenci pa se je odlično plasiral Karel Klan-čnik, oba člana SmK Ljubljane 192.6 (58. 58.5 m), 14. Koch Hans (N) 176.4 (62, 46 m), 15 Kulnig Vincenc (N) 164.2 (51. 51 m) Tekmovalo je skupno 32 tekmovalcev. Organizacija je bila odlična in se ni pripetila niti najmanjša nezgoda Radijski napovedovalec je pri vsakem tekmovalcu povedal nekaj iz njegove smučarske zgodovine in omenil njegove dosedanje uspehe ori smučarskih tekmah. Nemci so polagali posebno na-do na čehe, ki pa so imeli tokrat veliko smolo Dva sta ostala zaradi padcev brez vidnega mesta. Če bi Čehi ne bili imeli take smole bi se bili brez dvoma plasirali na prvih mestih. Zastop- Novi prvaki LZSP BELJAK, 28. januarja. Tretji dan velikih smučarskih prvenstev v Klausnerjevem zimskem stadionu je imel na sporedu še — skoke. Dopoldan ob 10. so bili skoki za kombinacijo. V mednarodnem razredu za kombinacijo so bili naslednji rezultati: 1. Lantschner Helmut (Nemčija) 671.1 točke 2. Koch Hans (N) 647.1, 3. Holl Gregor (N) 641.17, 4. Scnwarz Erih (N) 623.5, 5. Bevc Edo (J) 569.7, 6. Klančnik Gregor (J) 548.02, 7. Žemva Lovro (J) 508.97. Skupno je startalo 23 tekmovalcev. Popoldne ob 14 so bili pred 10.000 gledalci solo skoki, ki so dali naslednje rezultate: 1. Holl Gregor (N) 225 točk (66.5 in 67.5 m), 2. Klančnik Karel (J) 222.3 (66.5 in 65 m), 3 Lukež Jaroslav (ČSR) 221.5 (65.7, 67 m), 4. Novšak Albin (J) 213.8 (62, 62.5), 5. Bevc Edo (J) 209.7, (62 in 63 m), 6. Jakopič Albin (J) 208.2 (62 in 63 m), 7 Florjančič Peter (J) 206.2, (64 in 65.5 m), 8. Pribošek Franc (J) 205.8 (60. 58 m), 9 Hammerschmidt Johan (N). 204 5 (62. 59 5. m), 10 Galleitnertf/*icenc (N) 204 5 (60 in 59.5 m ). 11 B^sler Walter (NI 198 2 (59 5£*fn). 12 Suika Hans (N) 198 (62.5. 63»5 m), 13. M««r Gustl (N) nik nemškega ministra za telesno vzgo io dr. Viktor Retter je našim zagotovil Ja bodo Nemci poslali močno zastopstvo na tekme v Planico ter se bodo udeležili tudi teka na 30 km. Pri teh tekmah bo sodeloval tudi znani italijanski tekmovalec Kasebacher, ki je postal sedaj nemški državljan. Zvečer je bila na ro-tovžu svečana razdelitev nagrad, nato pa je sledilo smučarsko rajanje, ki so se ga udeležili poleg tekmovalcev najvišji odličniki. Današnji najdaljši skok dneva je izmed Nemcev dosegel Gregor Holl s 67 5 m. izmed Jugoslovenov pa Klančnik s 66.5 m. Lep uspeh naših tekmovalcev je pripisati predvsem naši smučarski šoli. ki je vzgojila celo vrsto odličnih skakačev. Zvečer se bo del jugoslovenskega moštva vrnil v Ljubljano, maniši pa nadalieval pot v Garmisch. k^er bo sodeloval na mednarodnem z5msko-sport-nem tednu do konca tega tedna. V Zagorju so včeraj zaključili prvenstvo v klasični kombinaciji, kjer je med seniorji zasedel prvo mesto Ilirijan Andrej Rožič. V skokih posebej je zmagal Nedog Jože (SmK Ljubljana) ZAGORJE, 28. januarja. Dopoldne ob 10. so se na sokolski skakalnici nadaljevala tekmovanja LZSP v skokih za kombinacijo, katerih se je udeležilo 10 seniorskih in 9 juniorskih skakačev. Okrog 200 gledalcev je z zanimanjem sledilo skokom, čeprav so bili tekmovalci z daljinami zelo skromni. Najdaljši skok v kombinaciji je imel Zalokar (Ilirija) z 21 in pol metra, juniorja Valentar in Rožič J (oba Ilirija) pa sta se odrezala z 21. metri. Seniofji: 1. Rožič Andrej (Ilirija) 27*5, 2. Dekleva- Milan (Smk Ljubljana) 270, 3. Svigelj Jože (L.) 266.5, 4. Vidic Andrej"'^ 5.Zalokar Jože (I.) 236.5, 6. Dečman Tone (I) 232, 7. Jerman Franc (Planina) 223, 8. Pungartnik Rado (Zagorje) 156.5, 9. Kos Peter (Z.) 149.5, 10. Jerman Jože (Pl.) 136.5. Juniorji: 1. Rožič Janez (Ilirija) 292, 2. Hrovat Janez (I.) 260.8, 3. Kajžar Franc (I.) 250.7, 4. Klinar Tone (I.) 249.3, 5. Va« lentar Slavko (I.) 239.5, 6. Vrhunc Stanko (I.) 224.7. 7. Jeglič Anton (Kamnik) 219.4, 8. Kelih Anton (I.) 192.1, 9. Ažman Metoa (L.) 156.4. i Zmagovalec v kombinaciji Rožič Andrej, član Ilirije, je za svoj današnji uspeh pre-jšl lep pokal popularnega zagorskega zdravnika dr. Toma Zarnika. Popoldne ob 13. so bila na isti skakal- nici tekmovanja v skokih posebej. Okrog 5oo g*eaarcev je z zanimanjem spremljalo skoke preko 40 skakačev, čianov posamez-mn kiubov LZSP. Organizacija je bila odlična in so Zagorjani lahko ponosni, da je vse tekmovanje poteklo tako gladko in brezhibno. Skakalnica je bila lepo okrašena, vendar je za skakalce zelo težka, kar je bilo videti že iz številnih padcev, ki so pokvarili tudi rutiniranim skakačem nade za prva mesta. Rezultati skokov posebej so bili naslednji: *" se n i o r j i: 1. Nedog Jože (Ljubljana) 143.4 točke (24, 26 m), 2. Kavalar Vinko (Ilirija) 140.3 (25, 36.5), 3. Vidic Andrej (L.) 138.4 (23.5, 24), 4 .Sušteršič Slavko (I.) 135 (22.5, 24), 5. Zalokar Jože (I.) 134.6 (23 in 24.5), 6. Dekleva Milan (L.) 134.4, 7. Palme Franc (L.) 107.6, 8. Dečman Tone (I.) 100.4, 9. Jerman Franc (Planina) 92, 10. Potočnik Lojze (L.) 86.3. Juniorji: 1. Gregori Leopold (Ilirija) 138.6, (24 in 27 m), 2. Javornik Ivo (Ljubljana) 134.3 (24 in 26.5), 3. Ažman Dani-mir (I.) 134.1 (23.5, 25.5), 4. Mulej Tinče (I.) 132.5 (22.5, 25.5), 5 .Zalokar Zoran (L.j 125.1 (20.5, 24.5). 6. Cerne Anton (I.) 122.7, 7. Mežik Janko (I.) 119.7, 8. Petrič Janez (L) 112.8, 9. Koblar Lado (L) 103.8, 10. Božič Jože (I.) 89.9. Tekme v skokih so bile končane v dobri uri in je prireditev kljub številnim padcem zapustila med giedaici prav dober vtis. Najdaljši skok v tekmovanju je imel junior Ilirije Gregori Polde, z daljavo 27 metrov. V splošnem moramo reči, aa so se juniorji bolje odrezali od svo,*n starejših tovarišev, ki danes pač niso imeli najboljšega dneva Ob 16. so se tekmovalci zbrali pred So-kolškim domom, kjer jih je v imenu LZSP pozdravil predsednik g. Ante Gnidovee ter objavil rezultate tekmovanj in obenem razdelil zmagovalcem častna darila, ki so jih poklonili gg. dr. Tomo Zamik, ravnatelj rudnika inž. Kolka, vodstvo steklarne v Hrastniku, predsednik SPD g. Mrnuh in ostali. Prav posebno pa se je v imenu LZSP in vseh tekmovalcev zahvalil smuškemu odseku SPD v Zagorju za odlično organizacijo in za vso skrb, ki so jo nudili tekmovalcem v času bivanja v pre-■ lepem črnem revirju. Štiri leta se je Zagorje pripravljalo za ' tako važno smučarsko prireditev, včeraj j-in danes pa je pokazalo, da je bilo te pri-Lreditve res vredna Prijeten večer z drsalci Ilirije Snoči so naši najboljši drsalci še enkrat navdušili tisoč občinstva LJUBLJANA, 28. Januarja. Zvečer ob 18. je na svojem drsališču pod Cekinovim gradom SK Ilirija Izvedla ponovno produkcijo v umetnem drsanju, ki je privabila rekordno število okoli tisoč gledalcev. Spored je bil res tako izbran, da nikomur ni bilo treba biti žal, da je prišel še enkrat pogledat naše najboljše mojstre na ledu. Med 12 točkami sporeda in še eno dodatno komično točko je seveda briljirala Silva Palmetova, ki je predvajala dovršeno ves svoj tekmovalni spored in tudi njene posebne točke Gotovčevo »Kolo« tet »Kresnice« in še ples iz *La Palome«. Z današnjim nastopom se je Palmetova za letos poslovila od Ljubljane, ker odhaja jutri na prireditve mednarodnega zimsko športnega tedna v Ga-Pa, od tam pa na nadaljnji trening na Dunai. 2elimo naši mladi umetnici na ledu še mnogo uspehov na tej poti! Zelo ugodno je na današnjem nastopa presenetila tudi Schellova, ki je izvajala zelo težaven spored, med katerim se ji je posrečilo nekaj Axel-Paulsnov in tudi razne težke kombinacije raznožk. Za njo je prav uspešno nastopila tudi Draguša Fin-čeva, potem je pa nova prvakinja Serne-čeva iz Celja pokazala, da je popolnoma po pravici zasedla to Častno mesto v državnem prvenstvu. Zelo ljubka sta bila tuid nastopa Bogatajeve in male Alenke. Med drsalci je Thuma pokazal vse svoje veliko znanje in ugajal predvsem s svojimi izdelanim piruetami in skoki. Junior Rozman je spet drsal tako, da ima Ilirija v njem dragoceno moč za bodoče. Bibra in Betetta žal ni bilo na drsališču, ker je prvi odsoten zaradi vojaške službe, drugi pa zaradi bolezni ni mogel na led. Prireditev je vsestransko uspela in našla pri gledalcih mnogo odobravanja Moto Hermes ima nad 400 članov Bogata bilanca z občnega zbora LJUBLJANA, 28. (anuaria. Ena naših najmočnejših motociklističnih edinic, motosekcija ZSK Hermesa, je tme-la danes svoj redni občni zbor pri »Se-.stici«. Zborovanje, ki je bilo izredno dobro obiskano, je vodu načelnik sekcije odvetnik g. dr. Miloš Stare, navzočni so bili med številnimi člani tudi zastopniki centralnega klubovega odbora. Iz vzorno sestavljenih poročil posameznih funkcionarjev se je dalo povzeti, da je moto sekcija 2SK Hermesa v pretekli poslovni dobi delovala nadvse agilno in se okrepila v vseh pogledih. O tem govori najbolj zgovorno številka o članstvu, ki kaže, da je v njenih vrstah organiziranih 450 članov, med temi 220 verificiranih dirkačev, tako da je Moto Hermes za I. Hrvatskim motoklubom v Zagrebu najmočnejši predstavnik športnega motoci-klizma v naši državi. O športnem delovanju Moto Hermesa so zbrani najvažnejši podatki v poročilu tehničnega referenta g. Viktorja Skopca, ki navaja med drugim, da je imela sekcija lani 6 prireditev, to je polovico od vseh, kar jih je bilo izvedenih v naši banovini. Med temii je treba omeniti dirko na Podutik, potem ocenjevalno vožnjo po Savinjski dolini, nato veliko gorsko dirko — prvo te vrste — na Čatež nad Veliko Loko, kjer je nastopilo 56 vozačev, gorsko dirko na Rašico in slednjič tradicionalno klubo-vo prireditev na Ljubljanski grad. Na vseh teh dirkah se je videlo, da polagoma prihajajo na prva mesta mlajši člani kluba, škoda pa je, da nimajo primernejših in boljših strojev. Sekcija je temu odpo-mogla s tem, da je nabavila nov stroj JAP Martin, s katerim se je posebno uveljavil najbolj znani klubov dirkač Ludvik Starič. Hermesovi dirkači so bili zastopani tudi na številnih dirkah ostalih klubov, Tehnični referent je bil mnenja, naj se v bodoče namesto daril za dirkače razpišejo d-mama darila, tembolj, ker so vsi naši vozači slabse situirani. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen naslednji novi odbor: predsednik: odvetnik dr. Miloš Stare, podpredsednika Franc Bregar in Jakob Ci-glar, tajnika Rado Macher m Vladimir Malič, blagajnik Aleksander Lukež, gospodar Josip Kelnarič, tehnični referent Viktor Skopec. pomočnika Vital Seunig in Karel Hribernik ter odborniki: Samarin, Puhar. Rosenvvirth. Starič, Gabron in Djordjevič. Revizorja sta ostala Ado Lenart in Boris Simandl. H koncu občriaga zbora so bila v razpravi še nova pravila, glede katerih so se zi orovalci zedinili, da bodo posamezne pod-sokcije na dežel', prejele osnutek na vpogled .potem pa bo skupno s centralnim odborom točno urejeno interno poslovanje te najmočnejše klufcove sekcije. Hermes gradi letos novo igrišče z kranjč'jvih: »Ogreia'a me seč:na« in »P r;mi'a Komrij^«. Največje oclcbravanje pa jc žel bariton;st G-iV r 'a je to pripisati po zn»mu dsi'"mu ali pa časom in razmeam v kat.-rih ž'v;mo in ki mečejo svoje tem ne sen"e tudi na take prireditve Manjra je bi'a tu li že dopo' ln- iul?'>.-/ba na sve to-avski ?o'ski pro«'avi. ki je sicer svoje rini ve lno do kr-.iia na" 'n;'a dvorano Vsekakor so to pojavi, o katenh m"ra vn l:t> računa \( JsUo pia»os'avne občane v Ljub 'jf ni. V pri j 'ni clr "b* ki "se ie ra7v;,a no b' se .li me:l s\iranjem v< ja k"«a ork-t-i smn orar''i g. diviz Št"fanov:ča. k man ar-ti'er;irke br'«*a-lc g. gcn>ra'a Jane"a, ko-min '/'a pr'kivn'ka Zi-rpncv: 'a. pr H-mn. Ij;>b'janrke,(a ž'»rana. g p^-ina dr Ravn'har;a. p" k~vn:-ka Cb'a' a. pr' na-::a p^^f. dr. Zi'ohrj» .'' '-fa bana dr Paca. b:-""c''a 'bana dr P--'-' •n'1 :?Ha. prvrrn" »n't-a (!"!) in", 'anka Mačk v '• a. rre *n'ka d^b-ovo';-c?v g J T3-1 Zvze k'i't"-n''i riru"tev in drv«'h n?" 'n'h nrmn'•»•»o?j. V duhu nro"'ave se je več.r zak'jučil kmalu po pe neči. r j'4»ijnjjPM.w,»i*(P.m Air i ^Sjk.i r: 'j TJmrla nam ie prevldcna s toi"2i • sv. vero n ši ljubljena sestra, svakinja in teta, gesna I £__ ■ t K H2ŠS ^lerlaEišže I) K 4 M A Pcnerioliek. 29 irnrarja: zrprto. Torek 30 januarja: zaprto . Sreda. 31. jrnur.rja: Kupčija s smrtjo. — Red Sreda. rt r k r % Pcnerleliek, 29. januaria: zrinrto. Torek. 30. januarja: Ruse"ka. Red B. Srce1 a, 31. januarja: zrprto. roj. Pj :t vdova po ž;]. Lr^ilnlku Pogreb predloge pokojnice do v torek ob 10. iz hiša žalosti na župn.o j okopališae. Ti-I^.ija, Za;; cb, 28 I. 1940 •Salu joči rodbini: PULT, ins;. TiALAN Po zgledu marljivega prof. Jenka, ki je aihal med »Zvezdo« in »Taborom«, kjer je vodil oba plesa, smo obiskali tu Ji repre-'entančni ples K uba gradbenih tehnikov jubljanske univerze. Prost; rna taborska Jvorana se je pričela pc'niti po 21. in >o na i gradbeniki uspeli s svoj:ir poskusom nadomestiti s svojim plesom bivši traJici-na'ni ples tehnikov, na katerega se še danes marsikatera nvada ljub jan ka mamica z vese jem spominja Dvorano so okrasili ; svojimi emblemi in moJrimi zastavami, k' so zastirali stebre. Na proče'ju dvorane so izvesili ogromen »Vložni načrt«, ki je opozarjal vse v dvorani, da so v prije-t-ni družbi starih in m'adih graditeljev na-ih domov. Vsekakor jc bila dekoracija Jvorane med vsemi, kar smo jih letos vi-leli, najboljša. Prireditev je otvoril ob pol 22. uri g. Maks Megu'ar s pozdravnim nagovorom, nakar sta zape'a g. Milica Polajnarjeva in g. Jarc duet iz »Prodane neveste« Že'a sta živo oJobravanje. Nato sta zaplesaa gos-ned Kiirhos in Litvinova en^ga svojih g o-boko občutenih plesov in bi'a nagrajena z velikim odobravanjem. Največje priznanje pa je že'a drugo olka g J * ie.ka Staniče-va za svoj virtuozni n" Ob 22. urj je bil sp; ian. S kra- ljevim kolom, ki ga je oi.^.ii pokrovitelj plesa g. dekan tehnične fakultete g. inž. Horwat, se je pričel ples. Zanimivo je, da je velik del občinstva prišel na zabavo še-lj med sporedom ali pa celo po njem. Naj to d kazuje, da bodo v bo-Joče mora i pri-reJite ji na h prireditev razmiHjati, ali ima snvsel združevati s č:sto plesnimi prireJi-tvami umetni ki spored? Keprezentan.ni ples gradbenikov je trajal pozno v jutro. I Vrteli so se mladi in stari v zavesti, da sedaj cement ie znarzuje in stavbe prezi-mujejo. Upamo, da je bil tudi gmotni uspeh zadovoljiv in da nam prirede na i graJbe-, niki tudi prihcJnjo leto svoj ples, če ne p; j de jo zidat nac Maginotove linije. Jus:i2ikacile v Nemšji Nemški listi objavljajo pregled justifl-kacij za dccember. Po tem pregledu je bilo pretekli mesec v Nemčiji ustreljenih in obglavljenih 44 oseb, med njimi je tudi nekaj žena. 7 oseb je bilo ustreljenih zaradi veleizdaje, 7 obglavljenih zaradi požiga, 13 ustreljenih zaradi ropa med zatemnitvijo. 4 zaradi prevar na račun ministrstva vojske in mornarice, 5 zaradi nasilja in 8 zaradi raznih drugih zločinov. Ta statistika seveda ne obsega justifikacij na zasedenem Poljskem. Minuta pomenka a živ VERA 14 Vsemu vašemu nerazpoležanju je kriva vaša bujna tanta ija. ki ne najde realnega izhoda. V mr^ža s .oje domišljije ste ujeli svo_o preprostost in prisrčnost, da sa zdaj zaman skušata rešiti kakor dve muhi \ sovi.ž.ii pajčevini. Ne izgubljajte svojih mladih sil v praznem sanjarjenju, ampak skrbi.e, da bo-ta d.lžnosti svojega poklica cpra\ljali s pametjo in srcem in nova pot v živdienje se vam bo sama od sebe odprla. JANEZ 13.-16. Sami v sebi niste trdni in le preradi varate samega sebe in druge. Trdnost v s.ojem mišljenju in dejanju in pa odkritost do svoje okolice, ljubezen, srečo in napredek povsod tam, ker se boste udej- stvOvali. UPANJE 7 Z njo morate postopati zelo previdno in obzirno, ker je precej občutljiva. V besedah in dejanju morate biti z njo nežni, ker smatra vsako trdo besedo, pa četudi ni hudo mišijena, za žaiitev. Pokazati ji morate več srčne kulture in videli boste, da bodo prepiri in nesoglasja izginila. Nesporazuma med vama je krivo dejstvo, da ste vi vseskozi realen človek, ona pa se rada vdaja sanjarjenju in fantaziranju. Ce najdete ono osrednjo točko, kjer se bosta oba dobro počutila si lahko mirno podasta roke. Seveda, brez Uuda ne pojde. C Z M. Vi ste zelo impulzivne in razgibane narave, dasi bi vam marsikdo tega po zunanjem videzu ne prisodil. V družbi marsikoga radi zafrknete in včasih tako. da ga boli. Na življenje gledate realno in trenutnemu razpoloženju se redkokdaj daste zapeljati. Zaradi svojega študija si po nepotrebnem delate skrbi. Gotovo vam je znan zakon o vztrajnosti teles. Ta zakon ne velja samo v fiziki, ampak tudi drugje. Vaše telo. ki je več let delalo v športu, se" ne more naenkrat us'aviti, kakor se hipno ne mnre vzdramiti vaša duševnost, ki je dos^j bolj ali manj počivala. Zato se ni treba prenaperjati Štiri ure študija na dan je za začelek več ko dovolj. Z vztrajnostjo. ki vam je ne manjka, boste lahko dosegli v nekaj mesecih osemurni delavnik. — Ona ie v sninš-=erianr"h neuspehov v živ-'ieniu je kriva pres'ahotna volja in pre-mniv,na vera vp^e Lot'le kateregakoli športa in izvrfnite vsakHania r^onlrnstna inrav"a pptpnčnn in vztraino Na ta na--in ci ir>ctp otrpnili vo'io. z usnehi v maih-nih 7pHpVpJi si ho?1P Pf1 r* lir'1 i «P1T10-7P1!pa —v i o in 5 nrjHnm se boste lahko lotili več-i'h zadev. ZVONKO J. Ta oseba je delavna, varčna in zna z vsemi stvarmi v življenju računati. Redkokdaj se zmoti — sebi v škodo. Miselni svet in vse, kar giblje našo dušo, mu je deveta briga, razen če ni to faktor v njegovih računih. Poleg tega se pri njem očitujeta egoizem in obiastiželjnost. KAJ BO? Vi ste nezadovoljni s svojim položajem in zato večkrat pitmišijujete, »kako iepo bi bilo, če bi bilo...« Radi se doste zapeljati trenutnemu čustvu in včasih vam je tega žal. Sploh je pri vas pamet podrejena čuvstvu. Vaš mož je ves v svojem cie-lu, zato se vam zdi včasih dolgočasen. Skrben je in natančen. Izpolnitev vaše želje je odvisna od drugih razmer. Vi sami ji ne morete pomagati, zato mirno čakajte. PETOŠOLEC Diplomatske šole so skoraj v vseh večjih državah, vendar pa povsod zahtevajo maturo srednjih ali temu sorodnih šol. Zato študirajte dalje in po maturi, če boste se teh misli, vam bo pot na te šole odprta HELSINKI ' Ta človek je neprer?čun'jiv, vendar pa se iz zagate, v katero ga je spravila njegova lahkomiselnost, še dosti dobro izmaže. Ima smisel za umetnost, vendar pa bo — zaradi pomanjkanja fantazije — bolj njen posrednik, kakor pa ustvarjalec. USODA JE TAKSNA Če si iskreno odgovorite na dvoje vprašanj — prvič, ali ga imate res radi, in drugič. ali ste si v svesti njegove ljubezni — in če je odgovor v obeh primerih pritrdilen — potem mirno lahko ustrežete njegovi želji, ki je podzavestno tudi vaša. HVALEŽEN 39 Ker je vaša zadeva takega značaja, da se ne da v časopisu podrobno analizirati in ker vam žehm — kolikor je v moji moči — pomagati iz stiske, mi pošljite svoj naslov, saj je lahko tudi izmišljen, le da vi dobite pošto v roke, in priložite znamko za odgovor. \ KRESNlClCA Vi ste človek s krepko energijo in vztrajnostjo, le nekoliko več odkritosrčnosti bi vam priporočal. Radi se postavljate v družbi, posebno v ženski. Ona je čustvene narave, obdarjena z domišljijo in zelo rahločutna. Nežnost in toplina sta njeni dobri lastnosti. Njena napaka pa ie, da ima slabo razvito voljo in da se da vplivati drugi rr l. AZKUIN. P. s.: Ostale vpra Sevalce prosimo, da sp ičo vePkega navala gradiva malo po-trpc. Vsi pri 'ejo polagoma na vrsto — če ne v prihodnji, pa v eni naslednjih štev lk. i J/M 1- Urejuje Ltavuriii ftavijeu. — Izdaja za »onzoici.1 *Juua-* ..t u. :.l 1 o 3 * 1 5 (i 7 8 9 10 11 i ijg|512 13 14 lo m 17 m 18 19 20 " '-jčk Jg|l21 22 23 24 te 23 1 L m 26 | 27 28 29 •^bm ■m tm 30 te 31 ti2 a i 34 i! 35 m 3(5 37 58 J i BESEDE POMENIJO: Vodoravno: 1. zagovornik strogo nrav-cga življenja, 9. dobro ali slabo zna-nonje, 10. oblika osebnega zaimka, 11. r bivclcc rumunske pokrajine, 12. stara blika pogojnega veznika, 13. znak za polu-aer, 14. krajša oblika za ime Ludvik, 16. cebni zaimek. 18. ploskovna mera, 19. je-•a v latinščini, 21. ljubim v latinščini. 22. upanje, 24. takšen, da se da orati, 25. nebotičnik v srbohrvaščini, 26. jakost, moč (množina), 27. svojilna (pridevniška) oblika ženskega krstnega imena, 29. materina sestra. 31. pogojni veznik, 32. trdilni-ca, 33. ti. tile v srbohrvaščini, 35. kakor 18., 36. vonj, 38. pripadnik germanskega naroda. Navpično: 1. nespodobnež, 2. razume, 3. pritlikava gozdna rastlina, 4. bridko. 5. grenka v latinščini (beseda je znana v zvezi z neko tinkturo), 6. nebosklon, 7. oblika števnika, 8. rimski državnik, 15. ena izmed grških boginj ljubezni, 17. predlog, 18, del sveta, 20. žencko krrtno ime. 21. prostor za i^re in borbe, 23. duhovnik v francoščini, 24. vrsta pe^mi, 26. dežela v Afriki. 28. blaznež, 33 dal gespcdarrk~ga prometa č~z mejo, 33. orel v srbohrvaščini, 34. naziv, 36. jnz v bcl^prč-ri^i. 37. predlog, spojen s spolnikom, v nemščini. REŠITEV ZA ON JE KRI£\NIiE: Vodoravno: Korakcrum, enota, p. t., aro, iz; ime, Iko, tunel, adut. dilo, Dancc, Ina, ata, za. Uri, um, Adelo, Macedonec. Navp"čno: kapita!i~em, re, Anr>, koran, Oto, P.a, M"zopotanec, t. m., ik, rtu '?., niča., uta, ede, nared, na, tu, Ude, ilo, ac, on. Troje knjižn'h nagrad je žreb razdelil tako, da jih prHmejo Ruža Sedlrkcva, dijrkinja v Ljubijrni, Tyrševa 87, Bojan Kancler, Ptuj, Ormoška cesta i, in Anica Klinarjeva, zasebna uradnica, Trebnje na Dolenjskem. Yan j t ian. — £a uiseialui del je odgovoren Alojz Novak, — Vsi v '-j"