wWh ZLOŽIL ra ZALOŽIL MIROSLAV VILHAR. V Zagrebu 1865. N«r©4»f ' .tkalnica dxa. Ljudevit« Gaji r* 4T) £~' MJvod, O bregu Ljubljanice V' Sest tednov sem bil, Miril ne, le vodo Sem tamkaj kalil. Od brega do brega Sem mrežo razpel, Te žabe in rake In ribice vjel: 1 * ' Žabe. 7 I* e g a * n. Kljuse, ti le blodiš: „Pesnik, Tebi so že svet nebesa!“ — Oče B .. k jejo gdske, Meni pa daj6 peresa! Kresnica. De kresnica netopirju: »Dragi, kaj me zaničuješ?* Netopir ji odgovarja: „Ker temino razjasnuješ!“ II r ii k i< Kadar solnce sije, Mi vse zlo prerekaš; Kadar luna sije, Mi naproti tekaš! 8 El ir c e l e. Mladi osel dč bueelam: medom dan na dan hitite Neutrudne v svoje panje, — Niste tega dela site?“ Urno mu reko bučele: „Me ne šetamo okoli, Ampak delamo najrajše, Kar osličkom ni po volji!* Vrba. Ne prestara vrba Popje je razpčla, In s pomladi prva Krasno zelenela. Ker'f je tudi otla, Kaže mi mladenča , Ki preprazno čelo S cvetkami si venča! 9 Brada. Stari kozel se sladkuje Mladej kozi na vse viže, In da se ji prav prikupi, Sivo brado si odstriže. To za plotom gleda dekle, Sivemu sosedu reče; — Njega, ki se ji je slinil, Bolj ko kozla duša peče. Prani. Praži pričkajo se z janjcem, Zbadajo ga noč in dan. Janjec zdražen odpre vrata, Skoči 'z stana, volk pa v stan. Kar je prazov, volk podavi, Prvega do zadnjega, — Slednjim naj godi se taka Ki mučč nedolžuega. 10 Pregovori. Kdor kmeta zaničuje , Sam svoje srce kljuje. * Ne zameči ljubica, Ce je tudi vinarček, Vinarček do vinarčka Kmalo je goljdinarček! * Gospodarjeve oči Delajo za tri! * Kdor miru želi, Naj posluša in molči! * Kdor Zgodaj na delo hiti, In dela do trdne noči, Zaspi Brez skrbi. 11 Prisega. Trije prijatli Za mizo sede, Vrče napolnjene K višku drže. Prvi zapoje: ^Ljubezen je šla! Ljuba je moja Nezvesta bild! -4 Drugi pa toži: „Ok moje več ni! Davno pod zemljo Nevsmiljeno spi!“ Tretji zavriska : „Za eno sam6 Pa srce nikoli Mi bilo ne bo!“ 12 Vsak pa tri prste Na sod položi, Glasno prijatli Prisežejo vsi: „ Predno ljubili Bi e n o samo , Rajši ljubimo Po sto jih in sto 1 » Jona. Jona spava tik jezera, Zdrami se iz težkih sanj, Krog in krog se prekobacne, Pade kakor Žakelj vanj. Voda ure tri Široka, In globoka sežne tri, Stena pa okrog visoka — Jona, z Bogom revež ti! Plava k desnej, plava k levej, Rešil bi se rad vod6; Solnce je že za gorami, — Jona, slabo tebi gr6 ! Zadnja ura mu že bije, Pa se možko premodrf, In z junaškim srcem vpije : „Vražja voda, jaz al ti!« Usta 6dpre kakor vrata, Pit’ postavi se vod d; Tri dni vanj leti ko v brezno In jezero je suho ! Stare dni je pripovčdal , Da je laž6 vodo spil, Nego tri dni sred želodca Morske ribe lažen bil! Osel in mezeg. (Po Lesingu.) Z osličkom dolgouhim Se prička mezeg čeden, Ter pravi, da je vendar Dveh lepih oslov vreden. Osliček se pa brani, Vsak svoje vedno blodi; Na noč sta pa sklenila, Da jima lev naj sodi. Do leva se spustita, Pa on tak6-le sodi: Obd sta lepa osla — Iu mir med Vama bodi! . . Rh . < ■ R a k L 19 Odborniku, f 18..junija 1801. Prijatelj moj dragi, Še ti si bil Rak ! Kaj drugi možjč so , Naj sodi zdaj vsak! Sedem in tridesetim. Zadnjič ste se pričkali Največ o bolnišnici; To je dobro, ker bolni' Smo dežela, mi in Vi. I s t i n H. Nemca vrlega Imam precej rad , Pa Nemškutarja Nikdar ne, — je gad! 2 * Centralistom. Narod, kader naroda Spodobno ne cesti, Nikdar cesti ni vreden Je tudi ne dobi! V belej C.Jnlii.jani Protivnikov vražjih, Ne bilo bi sto, Ak naših osličkov Bi vmes ne bilo! Tujce m. Kaj ne, da se dobro Pri nas Vam godi, Ker Vi ste gospodje, In hlapci pa mi? 21 C3 n d e ž. Ljubljanica nosi Nesnago s seboj. — Kaj, da si Se tukaj Oj Ljudevit moj? T n r n a r j i. Da si Ljubljančan ti, Se ustiš Mihel! Ex parte aliquid, Ex toto nibil! Turnaici. Zabranim ti: Želoda Ne boš na glavo dela, Ce ne, ga bo, že veš kdo Raz glavo ti pojela! Pod Golovcem Bolj narodne godbe Od mestne je ni: Dva kosa, dva slavca, Skrllcc pa tri! It omami it tli. Tri race, tri pure, Tri bele gosi; Se čudim, da tebe Med goskami ni! HarbiUi. Slovenka si vrla In ljubiš svoj dom, Al tega ne zabiš: „Komm’ Hunterle, komm’ Urezimenovicut Za vodja se siliš. Pa nisi mu kos! Mar samega sebe Bi vodil za nos! Trem glavam. Možjč, le na noge! Nemškutarčki vsi Brez časnika so še, Pisajte ga Vi! F ilolngu. Če kuješ besede, Ne bodi bahač; Narodu se vklanjaj, Ker on je — kovač! 24 H e v c e ni. Pet čeških , pet srbskih , Slovensko eno! — Skoz okno letelo Bo naše per6! Pričkanje. Bobnar: Kaj cunje pobiraš ? Saj nisi ubog! Če le kaj marširaš, Že trobiš na rog! Trobar: Najmanjši komarček Ne bo se te bal, Ker samega sebe Na boben si dal! 25 H v e m a. Kar Vi dva sodila, Me še ne slepi, Ker čujem na to le, Kar svet govori! Seklcri m. Brez pravic sem in brez truda, Še zamuda ni prehuda; Graje nečem niti venca Družili pa ne bodem senca; Vprdšali me niste ene, — Vlddajte tedaj brez mene! Kasledki, Perbti pristrigli So meni, kaj ne? — Ce bolj mi strigo jih, Bolj rastejo še! 26 Frjann Riiirn. „Bogd naj zahvali, Da Žabjak je vrt! a — Prežganke mi dajte, Bom še bolj zaprt! K (travniku. „V nedeljah je dobro, Kako pa na petke ?“ — Tu gori se vsedi, Boš videl Benetke ! V mirni liiai. Sobo, pod številko sedmo, Dajte jutri že v najem: Ne poslanca, ne vrednika Za menoj ne bo, to vdm ! Ribice. ' Pod okencem! Dens jako me peče, Da mi je gorje; Na celo me solnce, Ti Minka v srce! Ko najini srci Bi zvončka bild, Zvonila bi glasno Do groba oba. Dve zvezdi na nebu, Mi vedno’svitlč: D o Minice ena, In druga od nje! 8 teboj se radujem S teboj govorita; Mi sladko prihaja, Da koj omedlim! Preljubljeno dete, Obrni se tje, Z gorečim očescem Zapališ me še! 30 če jaz te pogledam Se čudo zgodi; Sreč se mi smeje Oko pa solzi! Zalajal pred hišo Je Sultan , kaj ne ? Umira naj. kdor če, Ljubezen pa ne! Sem kruba pridobil In tolarja dva, Ker lačna ljubezen Prav nič ne velja! Po praznikih dam ti Prezvesto roko, Srce pa po vrhu In tudi glavo! 31 ES a b e c. Sem pravo naredil, Oženil sem se. In precej sem zvedel, Po čim je kofe. Sem mirno prej živel In žvižgal ko ptič, Al zdaj sem osivel, Veselja ni nič ! Sem rajal s prijatii Tri cele noči; Zdaj zlodej je v škatli, Ki zmerom renči. Se valjam po hiši. Svetd me je sram; Pregnale še miši Me bodo, -- pa kam? Lovil sem prej polhe, Se vedno redil; Zdaj bodem le bolhe Z baburo lovil! 32 Pečenko sem pekel, In peval sto viž! Oh kak’ sem se spekel, Kar nosim ta križ! Koj name zalaja, Ce le kaj povem; ’ Le aj a p o p a j a Prepevati sinem. Za dan mi našteje Po kebrčka dva, Sicer še po noči Miru mi ne da. To je mišerere, Da peče in žge; — Prezgodej sem zvedel, Po čim je kote! 33 Cilinder in klobuček. Cilinder. Dober dan, pokveka mlada! No, kako se ti godi? Davno te že videl nisem, — Kod pa rogoviliš ti? Klobuček. Kod jaz vedno rogovilim, Kad, kaj ne, bi zvedel ti? — Jaz najrajši tje bojevam, Kjer le tebe šlapa ni! % Cilinder. Ti predrzni fantalinček, Kaj tega se upaš ti? Dve bi ti po dlaki vrezal, Škoda le, da dlake ni! Klobuček. Glejte je, prežlahtne pinje, Kak možari til z menoj! Vaša visokost me mika, Da potlačim Vas nocoj! 3 34 Cilinder. Znam, da tebe, oj nesnaga, Predno mažem si roke, Predno s tabo se pomenkvam, Treba podučiti je. Klobuček. Vaša visokost spodobno Mi razlagaj to in to! Ako ne po mojih mislih, Vse drugače pelo bo. Cilinder. Veš kaj, da se razumeva, Bodi naj obema mir; Zal mi res je, da med nama Se obudil je prepir! Klobuček. Primi za uhč sam sebe, Če prepir ti slabo dč; Vidim , da imaš butico, Jaz pa nisem brez glavč! 35 Cilinder. Rajši mi o glavi molči, Saj glavico le imaš, S ktero malo si koristiš, Ker prevzetno čebrnjaš! Klobuček. Jaz pač nimam take buče, Kakor ti, to znam da ne; Pa za take tri, ko tvoje Ne prodal bi svoje še! Cilinder. Sto medvedov, boš molčalo, Revišče pokvarjeno ! Še za lazico prostora Skoro nimaš pod sebč! Klobuček. Znano mi je, da ga nimam ; Vem pa, da ga imaš ti, Ker bi lehko v tebi hranil Lazič četrtinke tri. 3 * 36 Cilinder. Kdo si ti, da tak se bahaš? Senca komaj si moži! On je teden tebe še le Ovca v trnji zgubili! Klobuček. Ti le sebi se dozdevaš Korenina korenin! Ti bi menda rad pozabil, Da si večih zajcev sin! Cilinder. Jaz svitllm se kakor solnce! Mnogo let sem že „modern“ f Ti pa si ko noč in megla, Ko oblak in saja črn ! Klobuček. Beži, beži, lonec svitli! Če oblaček zagrmi, In le kaplja na-te pade, Že svitlosti tvoje ni! 37 Cilinder. Mene le gospoda nosi, Tebe le kmetavzarji! Misel modra in visoka Pod teboj se ne rodi, Klobuček. Tebe le gospoda nosi, Tudi nje bo konec kdaj! Kdor pa nima prav nič v glavi, Kad ima na glavi kaj! Cilinder. Fante, škoda da si tako ! Kes iz tebe nič ne bo ! Jaz bi tebe kultiviral, Pa sem zgubil nado vso ! Klobuček. Jaz pa ti povem na zobe : „Ti prestar si, ne za nas!“ „Tvoja doba je minola,“ „Ker te je prehitel čas!“ 38 Cilinder. Ti nevredno , mlado niče ! Ti si palček, jaz pa mož! Brcaj, kolikor ti dano , Nikdar mi enak ne boš! Klobuček. Punktum satis , čakaj pinja ! Kmalu si enaka sva: S to desnico te potlačim, Nizka bova koj obtl! Hišica vseli mirnili duš. Na koncu Ljubljane Poslopje stoji, Ki brani pod ključem Domače ljudi. Krog njega grozilne Se puške bliščč, Ki skoro nikomur Na dan ne dade. V poslopji so sobe, Po sobah ljudje, Ki ’z glave prepozno Si muhe podč! Železa na oknih, Na nogah obeh, Spominjajo reve Na pitani greh. Na sredi je cerkev, In zvonček na nji, Ki žalostno večkrat Po dnevi doni. Pa kadar zapoje, Pokleknejo vsi, In gorka molitev Do neba kipi. Krog cerkve dvorišče Prostorno leži; Kraj njega vojačič Na straži stoji. Vojačič tam puško Prenaša svitlo, — Krog njega pa cibke Si zrna bero. Na leve j je vrtec Za senco; pa vem, Da sence ne manjka Ubozim ljudem; 41 Pa žalibog tacili Je vedno nad sto , Ki tam mea kulpa Iz 3rca pojo. Po noči ležijo, Po dnevi pa spe, To jim je pečenka, Od dneva do dne! Ta plete, ta šiva, Ta nosi jedi; Ta briše, ta piše , Ta bebce lovi. Ta zeha, ta pere, Ta osle moli, Ta pravljice pravi, Ta bolhe lovi. Ni fraka, cilindra, Ne štikanih hlač, Ne bobna, ne gosel, Ne plesa, ne krač! Ni krčme, kazine, Ne pivnic, kavan; Samo en kanarček Prepeva ves dan! črn kruhek in kaša Uboge redi, Prežganka premaga Vse druge jedi. V poslopji se mirno In tiho živi, Pa vendar, kdor more, Le mimo hiti. Kdor tukaj prebije, Ne sili nazaj; — Le jaz nisem zvedel, Kako in zakaj? 43 Janezek. Tukaj sem med Vami, dragi bratje! Brez cilindra, dolzih hlač in fraka, Se brez rokavic, ker prirojena Mi do zdaj ni taka puhla spaka. Prišel nisem, da bi Vam prodajal Slamo, mrvo, ajdo, rž, pšenico; Cista hvala me je semkaj gnala, Ohladim sreč si in glavico! Vi edini ste, ki se potite Za pravice naše domovine; Trud Vaš po bodečem trnji gazi, Brezi vspeha pa nikdar ne mine! Kmet sem, rojen strmih na planinah, Luč edino solnce mi prižiga, Svet me trdega le šteje, znam pa, Da nad kmetski stan na svetu ni ga! Cul o vas na krasnej sem višini, Da vi mislite in delate le zame; Prvi žarek z neba mi zabliska, Duša moja koj za Vas se vname! 44 Tukaj sem, med Vami, dragi bratje! Tukaj sem, ponujam Vam to roko, In iz srca Vam izrekam hvalo, Zvesto, čisto, sveto, pregloboko! Dovolite mi, da Vam pritožim, Kaj, kako se mi do zdaj godilo; Kaj me je na duši, kakor ogenj , Stokrat peklo, — bodi Bogu milo! Janeza so mati me rodili Janeza so me gospod krstili, Krstne bukve so pa govorile: Da vso babe „Johanna“ povile! Janezek sem več let krave pasel; Z brati, sestrami po svoje kvasil; Želel sem krompirja le in kaše, Molil pa z družino očenaše! Ob nedeljah sem pri svetej maši Cul rad, kar bilo po šegi naši, Naš gospod so gladko govorili, Svet’ga Janeza ne pozabili. Po enajstem letu pa so mene Očka učeniku izročili; — Tam ni bilo napak, le spričala Smo, ne vem zakaj, na „Johanna“ dobili. Prvič, ko se mi po tretjem letu: fl Ick bin, du bist, er bist" zagode, 45 Vsekamo kar vsi prot domu, — Take kar ne čislamo oblode! Komaj dvajseto pričakam leto, Beli frak dadž mi primaruha! Reksum, liksum me podijo, Da nerodnega bolž že dha! ,Jobann hin!“ in „Jobann her!“ velijo! „Trpi kolikor se dd, moj Janez!* „Ti ki nisi tuj’ga mleka sesal, Ti na veke „grnajnareek“ ostaneš!“ Osem dolzih let komis sem glodal, Želel sem pa le po domovini; Enkrat pride dan rešitve, Da spet vrnem k svojej se strmini. Kaj pa tamkaj Janezek dobiva? Le „frladenge, frlorenge, pefele“, Ktere le krčmar mi razodeva, Al protivnik materne dežele! Po „Novicah“ sem na gore zvedel, Da Ljubljana ni še prezaspana; Da možaki in mladen’či naši Se drže pravice, ki jim dana. Da stopili so v kold junaško, Krepko jezik da branž slovenski; Da se jim nasprot le smešno vstavlja Vražji duh, nemili, salamenski!!! 46 Koj prevdarim dobo, ki bo prišla, Vidim pred seboj že ure jasne, Srce moje , duša moja čuti: Mi brez Vas ne, bratje! Vi brez nas ne Dokler kri po mojih žilah teče, Jaz od teh besed se več ne ganem! „Johann“ bodi mi za pustni torek, Vam pa „Janezek“ na vek ostanem! 47 Kranj ec. a Nemškutar“ mi dejo, Kaj morem za to? Sred niso vid’li, Ne vzamem za zlo! Nikoli jezika Se nisem učil, Po naše sem kvasil, Na r . t sem dobil! Kdor tčrja, da zdaj se Jezika lotim, Spoštuje naj sivca, Potrpi naj ž njim! Le nemški sem pisal, Le nemški sem bral, Še dremal sem nemški, Še nemški sem spal. 48 Kar Janez sem denes Sem Janezek bil, Sem tujcem le služil In narod zapil. Spregledal sem pozno: Imeli me so Za norca, slepčli, Me vjeli hudo. Na nemško kopito, Na irh sem bil djan; Pa zdaj mi napočil Drugačen je dan. In tacib ko mene Je sto ino sto; Ne bodite budi, Ker naši le smo I Podpirali bomo Slovenijo zdej: Mi stari za Vami, Vi mladi naprej! 49 Dokazali bomo, Da naše oči Ne bodo vee slepe Za naše reči. Dokazali bomo, Da naše glave, Za naše pravice Se krepko bude. Dokazali bomo, Da naša sred Za naša očetova Bijejo tla. Dokazali bomo Do konca krvi: Dežela je naša, Na svojem smo mi! 4 50 MemSkutarkain. Ljubljana slovela Bo daleč okol, Nemškutarjev polna, Nemškutar k še bolj. Gospč, gospodične, Še Krakovčanka, Ko vidi cilinder, Že nemški čenča. Se časi odreže: „Govora me sram, Ker nisem Slovenka, In kranjski le znam*. In tacih do vel j je Prekanjenih šem’c, Vedo pa le vendar, Da Švaba je Nem’c. 5.1 Oj puhla glavica, Ti senca vseh senc: če Švaba je Nemec., — Ni Kranjec Slovenc? Za zdaj so to kvante ! — Z rečjo bo drugač, Naj le se preseli Iz irhastih hlač! Rojak naj obljubi Deklini roko, — Pa teče jeziček Pošteno, ljubo. Nemškutarka prava, Ki se ne udš: V T r ž i č i, v K o č p v j i Naj išče moža! 52 M a j boljša. Moj očka so djali, Oženim naj se, In zdaj premišljujem, Bi slušal al ne? Na levo, na desno , In križem sveta Skrbnč se oziram, — Dovolj je blaga. Velike ne maram, Zapodil bi jo; Bojim se, da nosil Bi lestvo za njo. Premajhne ne maram , Če tud’ ima grad ; Ko bi jo poljubil Bi zlomil si vrat. 53 Debele ne maram, Je polna masti: Še goska pretolsta Mi kar ne diši. Pretenke ne maram, Ta je le za post; Če treba polena, Grem sekat ga v gozd. Bogate ne maram , Če nima možgan ; Saj kruha ne stradam In nisem cigan. Prevboge ne maram , Brez cvenka ni nič; Z njo bi se le jokal, Sam pojem ko ptič. Prestare ne maram, Ker kača je kač; Se nečem znebiti Prezgodaj še hlač. Premlado ne. maram , Je hude krvi, Ta kar posušila Bi moje kosti. Pregrde ne maram, Je vrag Čez in čez, In nečem o solncu Zatiskat’ očes. Prelepe ne maram, Ker zame le ni; Le srečen je, kdor se Rožičkov boji. Učene ne maram, Najhujši je zlo d’, Ker jaz bi bil hlapec, In ona gospod. Neumne ne maram, Ker meni gorje, Če prazna le slama Ji raste ’z glavč. Nemškute pa najmenj Ker Slave sem sin Slovencem ne manjka Slovenskih deklin. Najbolj je: nobena! Pa kaj bi več pel, Saj veste, da ptiček Se davno je vjel! 56 Odgovor. Donesle šaljivo „Novice“ mi so, Kako si izbiral Skrbnč si ženo. Pa žali me, da si Se ptiček že vjel; Le slavček je slavček , Še v kletki bos pel. Ko brala, smejala Sem res se na glas; Ce moški izbira Zakaj pa ne jaz ? Jaz tudi bi rada Možila se kdaj , Pa ni ga in ni ga, Da spelje me v raj! 57 Debelega nečem Je „beuf a la mode“; Neroden še v lirami Predebel je sod. In suhega še menj, Zanj križa ne dam, Ker kožo v ječmenčku Le rada imam. Premladega nečem, Ker mi je preživ; Ko mene privezal, Bi druge lovil. Prestarega še menj, Da grela bi ga; Na glavi vesela Ne gledam snega. Prelepega nečem , Že vsaka to vč: Da gledajo lepi Le sebe možjč. Pregrdega še menj, — Ne morem za to ! — Kdor vrabce le plaši, Pa mene ne bo. Bogatega nečem, Ker zlate roke Nikdar ne veljajo Nad zlato srce. Pa revnega še menj, — Je križ brez Bogd! Brez kruha ljubezen Po vodi bi šla! Učenega nečem, Po dnevi bi bral, Zvečer bi zadremal, Po noči bi spal. Bedaka še najmenj ! — Kdor nima glavč, Ne vedel bi zame, Še zase ne vč! Velicega nečem Pri srca mi ni, Ker leliko jo kupim, če treba žrdi. In majhnega še menj — Zakaj pa'? Za to , Ker palček je palček In veči ne bo. Sem sredne postave , In zvest’ga sred, Le tacega rada Za zdaj bi možd. Prebrisane glave, Te more že bit’, Če ne, v Meji kansko Naj gre se solit ! Pod palcem tud nekaj, Pa to se že vč, Kar prazni žakljiči Po konc’ ne stojč. 60 Ne vem, kdo popelje, Al ne , me na dom , Al sredenj , al nihče, — Pisala ti bom ! -''SaaS/tfBttr--- Kazalo. Stran Uvod.— Žabe. Pegazu Kresnica Urški Bučele Vrta Brada Praži Pregovori.10 Prisega.11 Jona .13 Osel in mezeg ...... 15 II a k i. Odborniku.19 Sedem in tridesetim.19 Istina.It) Centralistom.20 V beli Ljubljani.20 Tujcem.20 Čudež.21 Turnarji.21 *>• !> I> 00 00 05 03 62 Turnarri . Pod Golovcem Rozamundi .... Barbiki .... Brezimenoviču Trem glavam .... Filologu ..... Pevcem . Pričkanje - Dvema .... Nekterim .... Nasledki. Frjanu Bibiču .... Zdravniku ... V mirni hiši .... Ribi'- r. Pod okencem .... Babec . Cilinder in klobuček Hišica vsili mirnih duš Janezek ..... Kranjec .... Nemškutarkaiu ... Najbolja. Odgovor ...... Stran 21 22 22 22 23 23 23 24 24 25 25 25 26 26 26 29 31 33 39 43 47 50 52 56