An American newspaper, printed in the Windish language, promulgating American ideas and principles to liberty loving Windish race Published every friday Nájvékse i nájbole razsürjene vendszke novine vu Zdrüzseni Drzsélaj, steri vszáki réd vu Ameriki zsivoucsi vendov szlisnoszti szlüzsi. Szhája vszáki pétek AMERICAN WINDISH VOICE “ENTERED AS SECOND-GLASS MATTES JANTJAST 13, 1922, AT THE POST OFFICE AT BETHLEHEM, PA. UNDER THE ACT OF MARCH 3, 1879” VOL. VII. LEJTNITECSÁJ. BETHLEHEM, PA. — PITTSBURGH, PA. — BRIDGEPORT, CONN. OKTOBER 21, 1927. No. 42. Fotográfszke pravice za tühince Dela poszlov miniszter tou má vu nakanejnyi, ka naj vszáki privandrar fotográfszko pravico dobí, po sterom dotícsen nalehci poszvedocsi, ka je po právdenszkoj pouti priso notri v-ország. Zvön toga je tou tüdi vu predpravko vzéto, ka de sze vszáki nej pörgar lejtno ednouk ali dvakrat zglásziti mogao pri dotícsnoj oblászti. Vu tou formo do zlehka na evidenciji drzsali vszákoga tühinca i kí je po neprávdenszkoj pouti priso vu Zdrüzsene Drzséle, ali bi prouti országi, prouti ravnansztva formi drasz to, ga zlehka zgrábijo i deportejrajo. Dobro de, csi szlovenci vu znánye vzemejo tou priprávlanye prouti tühincom i steroga naj sze ognejo, hitro vövezmejo pörgarszki papér. Velki Maszka Bál vu Önképző Köri Októbra 31-ga, v-pondejlek vecsér velki Maszka Bál priredi Vogrszki Dal és Önképző Kör vu lasztivnom halli, 513 Atlantic Street. Med nájbougsimi maszkami trijé lejpi i velke vrejdnoszti prájzi bodejo vövtálani. Önképző Köra Masz ka Báli szo vszáko leto trno lejpi, lüsni, popolnoga veszélja bilí, ali eto pout escse bole lepsi i véksi bode, kak szo vu prvejsi lejtaj bilí. Prájzi sze z-voutanyom obszoudijo maszkam, na notrisztoplejnya tiketi bode eden stub (szelvény), steri sze vkraj vcseszne pri dve raj od notrisztoplejnya kárte i z-tisztim de vszáki lehko voutao na trí maszke (za 1-vi, 2-gi i trétji prize) po szvojoj vouli na koga zselej, stero je nájbole pravicsno, ár pri tom zaisztino nevalá niksa protekcia. Szlovenszke dekline, szlovenszkr mladénci, priprávlajte sze na té Maszka Bál, csi bi eden jeszénszki vecsér po isztinszkom veszélo radi tászpunili. Vogrszki Önképző Kör je vszigdár ono meszto bilou, gde sze vszáki gonszt dobre voule, po dományem csüti. Muzsiko de Iván Dezsőja extra povéksa na povidna banda obszlüzsavala. Bode sálna posta, szerpetin i konfetti bojüvanye i vecsféle razveszeljávanya. Za fájno hladno i dobro volou nadigávajoucso pijacso je poszkrbleno. Notrisztoplejnye po persouni 50 centov. ZSENA VU KUFRI Vu Varsoji na zselezniskoj stáciji je preminoucsi eden dén velka ribillia bíla. Zselezniski szlüzsbenícke szo z-velkov szkrivnosztjov kobácali doli po sztubaj eden veliki poutniski kufer, naednouk szo sze pa szamo zoszagali i presztráseno glédali eden na drüjgoga. Z-toga velkoga kufra sze je zsenszko krícsanye csülo vö. Kufra lásztnik, eden potüvajoucsi agent, je obtrdjeni i brez rejcsi sztao pouleg nyíh. Zaman je potrdjávao, ka v-kufri mujstre má, zseleznicsárje szo gori vtrgnoli kufer i agent je teda szászno tászpadno. — Ah, moja zsena ! — szi je zdehno. I rejszan je nyegova zsena bíla v-kufri, stera je tou právla, ka je trno sztráj za mozsá i potüvanya tou formo szi je odebrála, ka naj ganaszledüje, csi ne hodi v-kákse “bozsno’ meszto, ali duzse je nej ládala vö, ár jo je trno bolelo, ka szo kufer szemtá lücsali i kobácali. “MÁLE SZVÉTE TREJZIKE ZSITEK” Zvönréda lejpa film spila vu Strand Theáteri Jeli znáte sto je bíla Mála Trejza ! Mála Szvéta Trejza, stero mí szlovenci za Málo Trejziko imeüjemo, angolje jo pa po “Little Flower of Jezus” imeni poznajo i znábidti niti ednoga velkoga szvétca zsítek je nej natelko zsaloszen, tak globoko csesztiti kakda rávno pred dvema letoma za szvéto zglásene Szvéte Trejze, stera sze je vu 24 lejtnoj sztaroszti odszelila od zsivoucsi serega i stera je komaj pred 50 lejtami povrgla eti té nevolen szvejt, za steroga je telko dobroga vcsiníla i za steroga je tak doszta Bogá molila. Gda je Mála Trejzika mrla, je z-tém zaprla na vekivecsen szen szvoje ocsí, ka je oblübila ka zaszíple z-korinami cejli szvejt. I zaszípala je, ár nyénoga szrdcá csisztoucsa kakda rouzsa zsivé med lüdmí i vu szrdci millionov. Tekoucsi mejszec 25, 26, 27 i 28-ga do spilali té poviden kejp vu Strand Theáteri vu Bethlehemi i zse zdaj sze vszepovszédi natelko intereszejrajo za té film, k-steromi szpodobnoga pripetjá je escse nej bilou vu Bethlehemi. Té film, steri je vu francuskom országi naprávleni bio, eti vu Ameriki nájobprvim vu Bethlehemi bode notri pokázani. Mála Trejzika je 15 lejt bíla sztara, gda sze je vu Karmelitov klouster ponüdíla za gori vzéti. Ali trno je mláda bíla, nej szo jo scseli gori vzéti, tak je Trejzika odvandrala vu Rim i pred Pápom klecsécs sze je molila, ka naj nyej szvéti Ocsa dopüsztí, ka notri sztoupi vu klouster za nüno. Pápa sze je szmilüvao nad nyouv i dopüszto je nyej, ka naj sztoupi notri vu klouster. Devét lejt je szpunila tam vu globokoj pobozsnoszti i vu 24 lejt sztaroszti je mrla. Zdaj dvej leti, na poprejkno zadovolnoszt szo jo zglászili za szvéto. Naj bode tam vu Strand Theáteri vszáki szlovenec, ár szo táksi lejpi i zdrzen kejp escse nej kázali vu Ameriki. Vu Kansasi eden puszi eden dollár kosta Z-Kansas City-a glászijo: — Mrs. Lille Viola Hartley kelnarca je za eden küs tozsbo zacsnola prouti Ralph Day-i, bogátomi olijovoga sztüdenca lásztniki, za steri küs po tozsnoj pouti 10,000 dollárov tárgya od Day-a, kí je tou drágo vrejdnoszt 1926 juniusa 30-ga vkradno od Lille Viole vu Wakeeney Hotela kühnyi, gde je vu szlüzsbi bíla. Szoudsztvo (jury) je oktobra 8-ga szedlo vküper, naj szoud vöpovej vu tom volkom dogotki i Day bácsija szo za krivca najsli v-tom deli. Ali proseno summo pejnez szo za prejk mére visziko drzsali i za toga volo szo tiszto z-9,999 dollárami ponizsali, z-steroga nalehci vozracsunamo, ka vu Kansasi vu ednoj kühnyi vkrádnyenoga szladkoga puszija rédna cejna je szamo eden dollár. KÉDNISKA KRÓNIKA VU ZÁDNYI KÉDNAJ BI SZE NITI NEBI moglo zgoditi vékse znamenitoszti dogotka vu Zdrüzseni Drzsélaj, ár je prebiválsztvo trno dojzavézano, po amerikanszkom povejdano: bizi bilou z-base ballom. Csi példo denemo tou, ka bi New York váras edno zemlégíbanye z-csiszta pogrouzilo i bi vöprejso z-szvejta, nase domovine pörgarje bi tou málicskoszt zsmetno vzéli na pamet i nadale bi osztali nemirovni pouleg base ball spile. Vu kancelajaj, delavnicaj, fabrikaj, bajcaj, doumaj, restaurantaj, szalonaj, theátraj i vszepovszédi, gde szo sze lüdjé vküper nábrali, i tak sztári lüdjé, kak mláda deca, zalübleni pári i szmrtni protivnicke szo vküpno nemirovnni bili i vküpno szo sze sztávlali, ár je po právdenszkom sztávka prepovejdana vu Zdrüzseni Drzsélaj. Cirkusza z-recsjouv dájo tü povouli postüvanomi lüdsztvi i bogme lehko povejmo, ka do vu tékáji ednoga leta krüh tüdi delíli prebiválsztvi. NEJ SZO VZÉLI NA PAMET vu velkoj nemirovnoszti base ball spile, ka kaksi spot szi je dao napraviti nas government pred szvejtomr Coolidge prezidenta zvönejsnyi miniszter napíszek za drügim posíla francuskomi governmenti, ka szmo mí vöjemánya nej rédili niti z-ednim országom i popüszt nemremo dati. Tüdi vu preminoucsem kédni je pejnezno minisztersztvo edno zrendelüvanye dalou vö, vu sterom szo nisteri francuski indusztriálszki pripouvkov vámo náglo gorizdignoli, z-onim razlozsenyom, ka szmo duzsni vöjemánye naréditi prouti táksemi országi, steri zvönrédno zravnanye prineszé na nas kvár. NASEGA GOVERNMENTA EDNO MINISZTERSZTVO je od toga zagvüsalo szvejt, ka nase právde zvönrédno obhodejnye nedopüsztíjo, drüjgo minisztersztvo na páli rávno te po zrendelüvanyi szpozna, ka po nasi právdaj szmo duzsni vöjemánya réditi. Nej sze je zgoudilo na szvejti escse nigdár, ka bi ednoga governmenta dvouje minisztersztvo tak odkrito, edno ovomi natelko naszprotno vadlüvalo vszáko szvoje previdejnye, i cilou nej sze je zgoudilo, csi szo z-ednim isztim tühinszkim országom sztáli zoucsi. Vu Europi je neszmerno szenzácijo pobüdilo pejneznoga minisztersztva zravnanye, ali na szrecso, prinasz szo z-base ball spilov bilí dojzavézani i tak szmo tou málicskoszt nej meli csasza na pamet vzéti, novine szo tüdi szamo od toga píszale z-neszmernimi literami. TOU MÁLICSKO DELO PO RAZMETOM povejdano je z-toga sztalou, ka nas zvönejsnyi miniszter vu znamenitom stükanyi sztojí z-ednoga tühinszkoga národa governmentom, steri nej menye kak z800 percentnov vámov podragsa amerikanszko blágo. Gda nas zvönejsnyi miniszter sziguren napíszek posle tü- hinszkoga národa vládi, naj pejnezni miniszter ono zravnanye dá vö, stero nej szamo ka za lazslívoga oznácsi, nego i za lazslívoga tüdi poszvedocsi Zdrüzseni Drzsél zvönejsnyega minisztera napíszek. Na, k-táksemi szó escse nej bilí k-coj privadjeni na szvejti. Vejm známo, ka politikuske miniszterje radi lazsejo i tüdi dosztakrát lazsejo, kakda rávno nas vrli i postüvani zvönejs nyi miniszter i nyegova lázs sze je te tüdi nanyega poszvedocsila, gda je Mexiko z-ruszoszkim zavéznistvom potvárjao preminoucse leto. Ali nej sze je zgoudilo escse, ka bi Coolidge-ovoga governmenta eden drüjgi miniszter poszvedocso lázs. NAPREJ ZNÁMO, KA TOMI TOU BODE naszledüvanye, ka pejneznoga minisztersztva neprílicsnoga podminisztera völücsíjo z-csészti, ali da pa tou zse na násztaji vecs nika ne szpremení. Pri francuskom-amerikanszkom vámszkom stükanyi gvüsno blamejrani osztáne Kel logg bácsi, ár z-lázsjov je szamo tak mogoucse bojno gvinati, csi je poszvedocsiti naj mogoucse lazslívoszt. Tou málo pripetjé pa prevecs csrsztvo poszvedocsi, ka vu kakse sztáve prineszé ete ország Wall Streeta politika. Poprejkno je znáno, ka je po bojni Wall Street tak szkoncsao, ka nej trbej csedni i z-talentumom ládajoucse prezidente országi. Tak szo pa te notri poszádili vu Bejlo Hizso Hardinga, kí sze je navékse z-hajouvom vozo na Potomac-i, ka naj medtém k-nyegovoj csupori szlicsécsi grafterje (Daugherty, Fall, Sinclair itd.) zlelika vkrádnejo Washington. Gda je pa Harding mrou ino je Coolidge, kak podprezident grátao automaticsni prezident, nanyem szo tüdi vcsaszi szpoznali, ka je návaden ilojcsni bougec, tak szo pa te povrgli nyega tüdi vu Bejloj Hizsi 1924-ga leta. WALL STREET JE VU VSZÁKOM TÁLI bole prijétno, csi nezmozsen cslovek szedí vu Bejloj Hizsi, ár te na szlobodni besznej kapitalizmus, ali prouti tomi vu edno tákso cifraszto málo neprijétnoszt prineszéjo ország. Csi bi vu Bejloj Hizsi táksi cslovek szedo, kak pred deszetine lejtaj, kí má oszobno volou i kí je zaisztino gotov i szpodoben k-coj povedati vu ravnansztvo országa, te eden miniszter nebi poszvedocso na drüjgoga, ka lazse. Ár te bi oboujega minisztersztva delo odtisztec ravnali ország, odkec bi po razmejnyi konstitucije trbelo ravnati: zBejle Hizse. Csi bi szi etoga országa pörgarje escse scseli premislávati, te bi vszáki amerikanszki pörgar na zémlo glédao z-erdécsim obrázom od szramote, pa bi republikánska ádminisztrácia gvüsno völetejla z-governmensztva. Ali da sze pa pörgarje z-táksimi “málicskimi” dogotkami nika nebrigajo pouleg neszmerno velki, szvetszki dogotkov, kak na példo base ball, boxanye, razpítanya tozsbéo (Dale na 3-tjem sztráni) GREENSTEIN KÁROLYA IMÉ NASTAMPANO BODE NA BALLOTAJ Northampton County Commissionerje szo za tou voutali, naj Progressive kandidát meszto dobí na ballotaj. Vsze ono prouti delanye, stero je bilou prouti Greenstein Károlyi delano, je nikaj nej valálo, ár szo Northampton County Commissionerje dvá za tou voutala, ka naj dopüscseno bode Greenstein Károlya imé nastampati na ballotaj, eden commissioner je prouti tomi vouto. Greenstein-a petititon je napádjeni bio od John Kelleherovoga fiskálisa, Francis E. Waltera, kí je sztém prouti sztano, ka je prej po nepravdenszkoj pouti bilou notri dáno Greensteina gorisztoplejnye za kandidácijo. Greenstein i Keleher szta na predodebéranyi obá na demokrátskoj tiketi gori sztoupila i Keleher je gvino nominácijo. Greenstein je pa zdaj gori sztoupo kak progressivni kandidát. County commissioner Bachman i Mittman szta za tou z-voutala, ka naj príde na ballot, Woodring je pa proti tomi bio, ka bi naj Greesteinovo imé gori prislo na ballot. Páli eden lejpi dogotek od ednoga szühoga vezéra Vkraj vzemejo Virginia drzséle anti saloon lige predszednika automobil. — Gda szühoga vezéra szin vu pijánoszti autó pela i escse vecs glazsov palinke najdejo na masíni. Z-Richmond, Va. glászijo: — Varaski policáji szo vu preminoucsi dnévaj dolizasztavili 22 lejt sztaroga Carrol V. Hepburn-a, kí je vu pijánoszti i náglo pelao auto. Rávno te sze najslo na masíni pár glazsov dobre palinke tüdi. Vu tom deli je nájbole szmeja vrejdno tou, ka je dolizasztávleni mládi cslovek nej drüjgi, kak Virginia drzséle anti saloon lige predszednika, David B. Hepburn-a szin. Lehko szi míszlimo, kaksi vdárec znamenüje tou na nye ga gledoucs. Ka pa escse na nyegovoga papo gledoucs. Nyegovoga ocso i virginianszko anti saloon ligo gvüsno doszégne escse eden vdárec. Vkraj vzemejo automobil, ár szo alkoholno pítvino pelali nanyem. Auto je po pravici anti saloon lige lásztnoszt, ali liga je na nüc prejk dála masin szvojemi predszedniki, ka naj lezsej i hitrej oprávi razzije. Szamo ka szo té autó za drüjge cíle tüdi goriponücali, kakda tou pripetjé szpravicsa. Nisterni lüdjé sze nescsejo navcsiti Trno rejtko miné dén, ka bi edne ali drüjge novine nej prineszle tákse glászi, ka je eden ali drüjgi zgübo velko summo pejnez, gda je hram doli zgoro i tesko vküper prisparani pejnezje, steri szo vu hrámi szkriti bilí, szo zanicsene posztali. I szkoron vszigdár je táksi cslo vek kváren, komi je trno potrejbno na pejneze. Csi bi tej pejnezje vu gvüsnom banki bilí, bi sze tou nej zgoudilo. Domá tá szkriti pejnez je nigdár nej gvüsen. Lehko je ogeny zanicsi, touvaje lehko donyí prídejo, ali vu drüjgo formo vesznejo, ali nájvecs krát je dönok ogeny zanicsi. Mláda zsenszka, stera táksi zsaloudec má, kak Struc Z-Camden, N. J. glászijo: — Vu Cooper spitáli szo preminoucsi keden X-Ray (Röntgen) kejp jemáli od Mrs. Elsi Munford zsaloudca, ár sze je zsenszka sztarala, ka vszigdár bolecsíno csüti vu zsaloudci. Ka nakelko je isztino mejla. tou szveklo poszvedicsi X-Ray kejp, steri tou pokázse, ka vu zsaloudci má edno szkrbno kávinszko zslico, sészt odprejti zagvüsani igléo, dvanájszet gombasnic, 20 falátov vszefelé velikoszti gomb i eden klücs od dvér. Zsenszko szo nej dávno püsztili vö zvrácseno z-ednoga rázumnoga vrácsenya spitála. Gvüsno je vu szvojoj nouroszti pozsrla doli tou vnougo drovníjo. Noucsen pazitel vu ognyenoj nevarnoszti V-nedelo gojdno je ogeny vövdaro vu Bethlehemszkom Radio Mint Co. na 345 Long Streeti bodoucsoj cukernoj fabriki, steri je szkoron szmrt zroküvao David Bergeri noucsnomi paziteli. Ogeny je, do eti mao od nepoznánoga zroka, vu peovnici zacsno szvojo znicsávanszko pout i vcsaszi vsze je szkousz vjo na prvi stok, gde je noucsen pazitel szpao. Gda je ogeny na pamet vzéo, te je zse vsze pout zaprejta bíla prednyim. Nyegovi sztális je zse trno nevarno sztao, gda szo pa ognyogaszilci prisli i na nyegovo krícsanye szo lesztvico posztavili k-coj k-okni, te je zse szamo telko moucsi meo, ka je szám doli po lesztvici lehko priso. Tou sze je pa tüdi sza mo tak poszrecsilo, ka szta Ache i Radman ognyogaszilca rávno vu právom vrejmeni posztavila k-coj k-okni lesztvico, gda je zse vsze okouli okna plamén bio. A. A. Woodring, county commissioner, kí je tüdi tam pouleg glédao te ogeny, je mocsno oranyeni bio, gda je letécsa glazsojna obráz vu vecs mejsztaj gorzrejzala. Dvanájszetkrát je potrejbno bilou vküper bodnoti nyegovo rano. Vu kancelaji bodoucso pohistvo je vsze na nikoj bilou djáno od ognya, tak tüdi pouleg dvajszeti kist cukra i vecs slot masínov je ognyi na ládov szpadnolo. KÍ NASZKORI BOJNO VIDI Kak zdaj glászijo z-Londona, tam je eden cslovek poiméni Basil Stewart tou vözglászo, ka on zse zdaj naprej tou vídi, ka prísesztno leto velka bojna bode. Tá bojna escse doszta bole sztrasna bode kak je predetim bíla i zacsne sze 1928 leta májusa mejszeca 28-ga dnéva, szkoncsa sze pa 1936 leta szeptembra 16-ga. Bojno de naszledüvalo zemlétrousenye i velke povoudni. Stewart je tou vözglászo na ednom gyülejsi, steroga szo engliski izraeliti drzsali vu Marquess of Londonberry doumi. 2. sztrán AMERIKANSZKI SZLOVENCOV GLÁSZ AMERICAN WINDISH VOICE SZHÁJA VSZÁKI PÉTEK - PUBLISHED EVERY FRIDAY Editor Alex Kardos, reditel Published by the American Windish Publishing Co., Inc. John Hassai, Secretary. Joseph Korpics, Business Manager. 512 East Fourth Street, Bethlehem, Pa. Telephone 2940 NAPREJPLACSILA CEJNA: Na cejlo leto . . . . . . . . . . . $2.00 V Jugoszlávijo . . . . . . . . . $3.00 SUBSCRIPTION RATES: For one year........$2.00 For Jugoslavia......$3.00 “Entered as second-class matter January 13, 1922, at the post office at Bethlehem, Pa. under the Act of March 3, 1879.” ESCSE ITAK JESZTEJO LÜDJÉ, STERE ZLEHKA ZNORIJO 996 dollárov je vöznoro od ednoga dobroga szrdcá vogrina z-sztároga douba norbov eden mládi svindrar. Cleveland, O. — Csi stoj z-káksov doszta pejnez obecsávajoucsov neverjétnov fabulov na tou nadigáva koga, ka naj vzeme vö z-banka szvoje tézsko prisparane pejneze i naj je polozsi doli na szvedousztvo nyegove posténoszti i dobre voule, naj zové vcsaszi policája, ár z-svindlarom, zvodjávcom má delo. Dosztakrát písejo od táksi dogotkov szkoron vszáke novine i tanácse dávajo cstejoucsim, naj sze nedájo vcsaszi znoriti od kaksikoli nepoznáni lüjdi tak zlehka, ali escse itak sze vszigdár namejrijo táksi lüdjé, steri znábidti niti necstéjo novin, ka je batrivni svindlarje britko znorijo. Vu Clevelandi sze je zgoudíla vu preminoucsi dnévaj, ka gda je na 10800 Governor ave. i prebívajoucsa Mrs. John Klement hrambo csísztila, je klonc kanye csüla po dveraj. Mrs. Klement je odprla dveri i ednoga dobro oblecsenoga mládoga cslovgka najsla na porchi. Te mládi cslovek je naprej dao, ka je z-Californije priso i iscse ednoga zavüpnoga csloveka, kí bi nyemi na pomoucs bio vu szvoji sztarisov imánya med sziromákami valon razdeljávanyi. Nebi zselo k-senki tou delo, dao bi pomocsníki tüdi pár deszétjezér dollárov. “Tü jeszte 40,000 dollárov v-tom bongilárisi — je pravo i oudpro je eden velki bongilásis, vu sterom je zsenszka rejszan vídla zeléne i zsute banke — prejk bi dao té pejneze za csuvanya volo vmm, csi bi koncsimár 1000 dollárov kcoj dáli z-szvoji pejnez tomi na szvedousztvo, ka zaisztino scséte na pomoucs bidti vu mojem velke dobrotivnoszti deli.” Mrs. Klementi sze je tou jáko povidlo. Narátala je mladénca, naj príde nazáj popolddnévi ob 4. vöri, gda nyéni mouzs domou príde z-dela, te szi lehko vöpogucsíjo vszi trije i pejneze tüdi vcsaszi vö lehko vzemejo z-banka. Mládi cslovek je páli vékso kurázsijo doubo na Klementice z-lehka vörvanyi, nazáj je priso na odloucseno vrejmen. Tecsász je zsenszka zse nagucsala mozsá tüdi na ono pomoucsno delo. Zse szia vövzéla 1000 dollárov z-banka. Mladénec je prejk vzéo tej 1000 dollárov i notri je djao vu szvoj bongiláris. ‘‘Trno zsmetno je té vnouge pejneze nosziti, vzemite je prejk i pazite na nyé, dokecs je nemo sli vörazdeljávat” — je pravo mládi ‘‘lüjdi lübezník”. Mrs. Klement je prejk vzéla bongiláris i notri je djála v-omára kísto i zaklenola je tüdi. Mládi cslovek je odíso. Hvala Bougi” — szi je misz lo — ‘‘nej szo vzéli na pamet, ka szem vöodmejno pejnezni bongiláris z-hamisnim bongilárisom.’’ Na drüjgi dén, na trétji dén zopszton csákajo Klementovi mládoga csloveka, nej ga je bilou nazáj. Bozsno szo zacsnoli szoumniti, nálezsno szo szkocsili k-omára kísti, naj poglédnejo, csi je tam tiszti 40,000 dollárov zsnyuvimi po 22 lejt tezskoga dela cejni prisparanimi pejnezi vréd. Bongiláris je tam bio, ali v-nyem szo szamo stiri falatov po eden dollári banke najsli. Med tejmi je dollára velikoszti novinszki papér bio vküper zrejzani vu ednom povitki. Zdaj szo zse vidli, ka szo svindlari na áldov szpadnoli. Sli szo na policijo gori zglászit. ‘‘Té trück zse do koulin dugo keco má, tak je sztári — je zamerkao policájszki csesztník. — Skoda, ka szte sze dáli tak zlehka zapelati.” Gori szo vzéli mládoga svindlara persounszko dojszpíszanye i zacsnoli szo ziszkávanye, na stero lehko csákajo Klemen tovi !... STRAND (Pred etim ‘‘Diana”) BETHLEHEM , PA. Lepou predelani Mozi Spila vecsér od 7. i 9. vöre KÉDNISKI PROGRAM Pétek Oct. 21: “ZSENSZKI ODÁVEC” Szoboto, Oct. 22: “BOJNSZKI JUNÁCKE” Pondejlek, Oct. 24: “DOUGLAS FAIRBANKS” “KMICSNOM OBLÁKI” GDA EDEN PÜSPEK NOURI GRÁTA Jeszte rázlocsek med ednim návadnim cslovekom i ednim püspekom. Demokrácia eszi, ednákoszt tá, doszta je cilou rázlocska med tém dvoujim sztvorjejnyom. Csi példo denemo tou, ka eden návaden cslovek nouri gráta, te tiszti prouszne nouroszti gucsí ali naprávi. Za ruszoszkoga cára, ali nemskoga caszara sze kebzüje, ali naprej vzeme künyszki nozs, ka dolizarejzse szvojo familijo ali pa drüjge féle tákse neduzsne dogotke nájde, steri ga zsenéjo na besznoucso. Csi eden püspek nouri gráta, tiszti doszta bole skodlívi bejsznik bode szvejti. Vu Angliji je ednomi Ripon püspeki odísla pamet na nyegovo sztaroszt i tákse bedásztvo je povedo vu preminoucsem ednom kédni, na stero je escse nej bilou példe na szvejti. Ali té püspek je escse itak nej vu norcov hizsi, kakda vecs táksi rázumni betezsníkov jeszte na szvejti, steri na szloboscsini besznejo i drasztijo lüdsztvo na vszáko bozsníjo i grdosztíjo. ‘‘British Association for Advancement of Science” imé na drüstvo je gyülejs drzsalo i toga gyülejsa je püspek bio glávni govornik. Primadonna. Kakda toga drüstva imé ovádi, za vszáke féle znanoszt funkcionejrajo, delajo té násztave kotrige. Pomágajo vu naprejidejnyi znanoszti. Vu brod jenyi. Csesztiti govornik, goszpon püspek je nouve fajte tanács dao násztavi za naprejidejnye. Tou je pravo vu szvojem gucsi, ka naj vszáke vrszti znanoszti zbrodjávci vzemejo pocsinek koncsimár na deszét lejt. Ka naj prejk deszét lejt ne osznávlajo, ne brodijo nikse znanoszti na szvejti, ár je eto pout zadoszta kulturno cslovecsansztvo. Ka je nej potrejbno na escse bole dobre letécse masíne, ka szo vísesnyi rádioji na szvejti, ka szo automobilje zse zadoszta dobri, escse bole, kak bi trbelo. Ka vrácsenya znanoszt tüdi zadoszta zná zse zdaj, ka zadoszta masínov jeszte zse na szvejti i poprejkno viszika je znanoszt, kultura na szvejti, na stero nema potrejbcsine sziromaski mrtelen zemelszki cslo vek. Ka naj bole z-lüdsztva düsov oprávlajo zdaj znánci i naj nihajo mér lüdsztva tejli i prijétnoszti. Vu edno vöro dugo trpécsem gouvori je gucsao goszpon püspek tou vnougo szomaríjo. Szkousz edno vöro dugo sze je molio navzoucsi bodoucsim znáncom, ka nouve masíne naj vecs nebrodijo vö; ka je zsmetno delajoucsi, telovno delo oprávlajoucsi delavcov sors zadoszta fájni i lehki i nej je potrejbno zdravsztveni násztaj pobougsati. No, mi nevejmo, csi je té viszike csészti pop z-cejla nouri grátao, ali pa szamo na polojno nouri ? Ali v-tom ednom szmo gvüsni, ka je nyegova püspekova palacsa napunyena po znanosztvenoj gorinájdjenoszti vszáke prijétnoszti z-modernov skerjouv i nápravami. Csi bi na hajouvi bio ino bi sze pográzsao hajouv, nebi protestálivao prouti tomi, csi bi z-kábelom ali brez drodnim telegraferanyom pomoucs proszili. I csi bi na szmrtnoj poszteli lezsao, gvüsno bi zselo vrácsitelszke znanoszti vszáko drouv no szpodobnoszt. Ali pa csi bi, példo denemo, goszpon püspek rakov beteg doubo, prouti steromi szo escse nej najsli vrásztva, ali stero dnesz-vütro gorinájdejo, jeli bi te tüdi tou porácsao, ka naj na deszét lejt presztávijo znanoszti brodjávanye ? Cukernoga betega vrásztvo szo pred dvema letoma najsli gori i od tiszti mao szo betezsníkov na sztoujezere obránili od toga groznoga betega. Szifilisza groznoszt zse pomenkávajo, ali popolnoma szo ga escse nej vöprepravili. Tuberkulozis z-tála znájo nazáj zadrzsávati, ali zvrácsiti ga escse nevejo. Isztina, ka je tou szamo sziromaski lüjdi i nej püspekov beteg, ali záto sze sika vszákomi sziromáki ali bogátci z-radosztjouv vzéti vu znánye, csi toga vrásztvo vönájdejo. Tak míszlimo, ka na tou tüdi niscse nej bio csemeren, csi bi na aeroplánaj bole na gvüsni lehko leteli, nej szamo prejk oceána, nega ober szühe zemlé tüdi. Tou bi tüdi trno dobro bilou, csi bi bajcarov grozno i nevarno podzémno delo i rázlocsno zsmetno i nevarno fabricsko delo moderni masinje premejnoli gori, steroga bozsnoga dela szo lüdjé nej vrejdni. Ka sze pa lüdsztva düse dosztája, tiszto naj bode püspekov mestríja. Mí nerazmimo kcoj, ali tak míszlimo, ka bi cslovecse düse doszta bole pokorne i zadovol- ne bilé, csi bi niti za govedo nej valon zsmetno delo nebi dáli oprávlati z-cslovecsim tejlom kapitalizmusi za véksi pro fit. Znábidti po drüjgoj pouti bi trbelo iszkati cslovecse düse blájzsensztvo. I tákse püspeke bi trbelo zaprejti vu nistero mocsni sztenéo norcov hizso. --VU-- Strand Theáteri Oktobra 25, 26, 27, 28-ga “MALE SZVÉTE TREJZE ROUZSNOCVETJE” Té kejp bode spilani dvakrat na dén Vecsér ob 7 i ob 9. vöri NOTRISZTOPLEJNYE Za deco 20c. Za odrasCsene 35c. Za deco de zouszedno spilano po poldnévi ob strtoj vöri. NOTRISZTOPLEJNYE Za deco 15c. Za odrascsene 30c. Zonite For Cuts and Wounds Prevent infection! Treat every cut, wound or scratch with this powerful non-poisonous antiseptic. Zonite actually kills germs. Helps to heal, too. AMERIKANSZKI SZLOVENCOV GLÁSZ szo jedíne szlovenszke novine, stere szo nájbole razsürjene med Szlovencami po cejloj Ameriki. Záto szo pa nájbougse novine za vszákeféle glasüvanye. ODPREJTA VUDNÉ I VNOCSI 15. LEJT DOBROIDOUCSA ZOBÁRNICA 2-DNÉVNA SBECIÁLNOSZT Szamo v-Tork i Szrejdo PRIDTE RANO ! $15.00 cejli zobjé ............................................. $ 7.50 $25.00 cejli zobjé ............................................. $12.50 $30.00 cejli zobjé ............................................. $15.00 Zláta korona i Bridge delo, $5.00 i vise VSZE DELO GARANTÉRANO 15 LEJT Ksenki zobé szkübémo brezbolezni Na keden lehko placsüjete ‘‘Vital vetrom zobé szkübémo brezbolezni Csi de vász bolelo— Neplácsajte nam Philadelphiszki Specialiszt DR. GOULD Fourth and New Streets Bethlehem, Pa. PRIDTE GDAKOLI Zdaj Sze Poszkrbite za Fájno Zelje, Bejlo Repo, Tücsne Szvinyé i fájne szühe Drva. — Vsze tou dobíte pri JOHN T E M L IN -I R. F. D. 3 Box No. 264 Bethlehem, Pa. Zglászite sze vu reditelsztvi : 512 E. 4th Street, — Bethlehem, Pa. — Phone: 2940 $5.00 ZÁDAV VÁM ZAGVÜSA STEROKOLI PLAYER PIÁNO K-BOZSICSI Gda plácso dobíte, nihájte prinasz pár dollárov vszáki keden do bozsicsa, na sterokoli piáno i vu december mejszeci vám jo vu vas hram posztávimo. Drüjgo summo pa csasz máte placsüvati 3 lejta. Csi bi betezsni ali brezi dela bilí, tak te plácsate, gda te mogoucsi. Tou nepozábte, ka szo nase piáne vsze garantérane. CABLE-NELSON PLAYER PIÁNE szo nájbougse na szvejti za tou cejno. — Vu Bethlehemi na sztotino familiy jeszte, stere szo blájzsene pousztale, gda szo szi Cable-Nelson piáne küjpile. Pítajte szamo vasega szouszeda, steri má tákso piáno kak je zadovolen. Cejne szo od $495.00 vise Sztolica, pokrivalo i rolli ksenki. ‘‘Bethlehemszka nájfinejsa Goszlerszka Baota” PHILLIPS MUSIC STORE 24 E. 3rd STREET, BETHLEHEM, PA. — Odprejto po vecseráj — MOSSON EGY HÉTEN INGYEN! Vac-A-taP Nem kell olajozni! Nincsenek szijjak! HOGY MEG LESZ ELÉGEDVE, AZ BIZTOS. Könnyü részletfizetésre árusitjuk. Thomas B. Briody, Jr. 324 TAYLOR STREET, BETHLEHEM, PA. Phone 591 AMERIKANSZKI SZLOVENCOV GLÁSZ KÉDNISKA KRÓNIKA (Dale od 1-ga sztrána.) zamázano szodnisko razprávlanye itd. i Morganova dinasztia dá znouva vöoznamejnoti onoga csloveka, koga naj odebberémo za prezidenta vu prísesztnom leti. VSZÁKE NOVINE SZO Z-VELKIMI LITERAMI na prvoj sztráni szpíszale, ka je base ball spilo New York gvino ino ka je Mrs. Liliendhal szvojega mozsá vmoríla i na trídvajszetoj sztráni z-málicskimi literami nabráno vu szkritom meszti nevedoucs nájdemo eden z-sészt redouv szto- jécsi mali glász od zseleznic. Zseleznice szo vu szeptember mejszeci za 18 percentov menye businissa napravile, kak lajnszkoga leta szeptembra. Tou je zse tüdi bilou vöpokázano, ka je letosz juliusa z-stiri percentami menye notrijemá nya bilou, kak 1926 juliusa, ka je vu augusztusi 11 percentov menye businessa bilou, kak 1926 augusztusa i kak vídimo, szeptember je doszta hüjsi bio. Rávno táksi zágloszti popolen násztaj je vu ocelnoj indusz triji, stera od 20 percentnoga zgübicska dá racsun. Vu szeptembri szo za 20 percentov menye businessa meli, kak 1926 szeptembra. Na börzi szo ocelne indusztrije papérje v-ednom dnévi z 14 pontami szpadnoli i zsnyimi szo szpadnoli neodvíseni ocelni fabrík vrejdnosztni papérje tüdi. Ali z-tém szpadájom szo té indusztrije escse nej szpadnole doli na vérsztvene depreszije dno, ár sze oktober za bozsnejsega kázse od szeptembra. ZAMUCSALI SZO ZSE Z-TÉM TAK NOVINE, kak politikuske, ka je velki prosperitás v-országi i zdaj zse szamo tou potrdjávajo, ka nega i niti nede pánika, vérsztvenoga krízsisa vu Zdrüzseni Drzsélaj. Zse vu zacsétki etoga leta szmo szpíszali, ka mí delavci nemamo zroka naradüvanye onomi glászi, steroga kapitalistje glászijo od prosperitása, ár nej szamo, ka ga je nej bilou, nego escse doszta bole hüjsa sztáva bode prouti jeszéni. ka je vu prevejsi lejtaj bíla. V-tom szmo sze nika nej vkanili, stero dnesz zse vszáki lehko vídi i konstatejra. Tak míszlimo, ka znouva leh ko proroküjemo, ka do januára priblízsno za 35 percentov menye businessa bode v-országi, kak je 1927 januára bio. 35 percentov zgübicska na businessi pa tou znamenüje, ka priblízsno eden fertao milliona delavcov bode brezi dela. GOVERNMENT PERSZE VSZE DOPRINESZÉ, ka naj pred odebéranyom, prezidenta táksi cáglosztni krízis nevdári vö, ali nyegovo probanye sze nede moglo poszrecsiti. Zaman dá Federal Reserve Bank pejneze za trí percente, zaman de kapitalizmus na aktivitás nadigávao országa indusztrijo. Toga krízsisa sze je nej mogoucse vöognoti, ino ár tiszti po szvojem naturnom doubi gvüsno prihája, vu krátkom csaszi tou tüdi szpísemo, ka zakaj nemre zaosztáti. Ka zakaj je nej szpodobna govern menta i Wall Streeta vszáka zmozsnoszt na tou, ka naj od toga obránijo ország. Nedene za lezsejse zdajsnyi szlab vérsztveni násztaj té dogotek tüdi, ka za ednov naturnov neszrecsov naszledüje drüj ga neszrecsa i obcsütno scsukne ország i prebiválsztvo, rávno tak mo tüdi mocsno csütili St. Louisko neszrecso, kak Mississippi povoudni katasztro fo, csi gli nej vu táksoj velkoj meri, za stero de vszáki delavszki cslovek mogao svicati, csi rávno od toga nede meo direktnoga znánya. LEJPE KORINE POTREBÜJETE? Jesztejo prinasz vszefelé nájlepse korine z-steri szi lehko prberéte i na zselejnye vám je domou pripelamo Lejpi dár za vszáko príliko SZO LEJPE KRINE ! T. M. HOGAN KORINAR 331 South New Street Bethlehem, Pa. Telephone 3209 GORIVZEMEM edno deklino za dománye delo. Mála familiia. Zglászi sze naj naj na ete átrész: Mrs. A. Refowich 434 Seneca St. Bethlehem, Pa. Lehigh Food Product Co 310 SO. NEW STREET BETHLEHEM, PA. SPECIÁLNO GORPOZVÁNYE ! Vu szkladárnici drzsímo vsze eto blágo kakti: MALÁTO LAGVI MÉO KAMENOPOSZOUDO PRESE, VINO PRESATI (Nájbogsa náprava) Phone 1542 Zdaj Je Vrejmen rávno prípravno i cejne szo niszike csi zdaj zapovete K R I Z S delanye za vase pokojne i prinasz tou nájbougse delo lehko dobíte, ár nájmodernejse mámo notri szprávleno naso delavnico. P. C. WEIL I SIN 222 W. UNION STREET, BETHLEHEM, PA. BRIDGEPORTSZKIM SZLOVENOM! Gdakoli te potrebüvali kaksekoli POHISTVO, nezpozábte sze z-vasega prijátela BREIMER SÁMUEL-a 336 Hancock Ave. Bridgeport, Conn. Trno rad vam dam pohistvo na doli placsüvanye tüdi. B. KAPLAN PERUTNE ZSIVÁZNI TRZSTVO 331 E. Mechanic Street, Bethlehem, Pa. Postüvani Szlovenci szo prinasz vszigdár z-odloucsenov prijaznívosztjov obszlüzsávani. Na tou velko pazko obrnémo, naj vszáki bode zadovolen. Nájlepsi píscsanci, kokousi i vszeféle peroutne sztvaríne mámo na prebéranye. Na zselejnye je zarejzsemo i z-csísztimo tüdi. Velko prebéranye! — Primejrne cejne! JOHN KOUSZ SZLOVENSZKI KONTRAKTOR Zgotávlam vszefelé nouvo i sztáro tislarszko, zidárszko i pleszterszko delo. — Csi máte tákse delo dajte meni znati i jasz vam dam. rédno cejno. na tou delo. 1035 MECHANIC ST., BETHLEHEM, PA. Telephone 227-R-1 Bethlehem National Bank Prejk od Market House PRINASZ PEJNEZE MÁ VLOZSENE U. S. Government Pennsylvania drzsála Northampton County Bethlehem Váras CEJLA VREJDNOSZT ...... $8,500.000 VLOZSBE ............................ $7,000,000 Bethlehem National Bank THIRD AND ADAMS STREET Odprejto v-Szoboto od 7 do 9. JOHN NOVÁK SZLOVENSZKI KONTRAKTOR Gorivzeme vszefelé zidárszko i tislarszko delo, popravek i nouve hrame delanye. Stere szi lehko tak dáte napraviti kak de sze vam vidlo. Csi scséte nouvi hram delati, ali csi popravek máte, proszite nyegovo cejno. Zdaj sze trno fájne drva dobíjo prinyem i falej kak gde koli indri. 811 Bastian St. Phone 3454-R Bethlehem, Pa. ZDAJ SZE JE ODPRLA Nouva Gvantna Pucanye Baota gde szi za $1.00 lehko date gvant z-csisztiti. Proszimo vász, kaksikoli gvant máte prineszte ga knam i ogvüsamo vász, ka te znasim delom i z-cejnov zadovolni. E. LADACSI 309 PERRY STREET BETHLEHEM, PA. (Prejk od vogrszke r. k. cérkvi) STO PLÁCSA ZA MUZSIKO Po návadi právijo, ka sto plése, tiszti naj plácsa za muzsiko. Ohio bajcni lásztnicke tüdi drzsíjo tou prílicsno rejcs. Dájo szplészati strájkajoucse bajcara i potom plácsati dájo zsnyimi muzsike cejno. Ohio szkeb kompanije sheriffov cejle csupore proszijo od countyjov, ka naj bránijo szkeb delavce, bajcare. Na vszákoga szkeb delavca drágo tejlo koncsimár dvá deputy sheriffa sztojíta na szlüzsbo vu Ohio drzséli. I zvöntoga escse drzsélszko milicijo tüdi molécs proszijo na pomoucs. Nisteri county-je, nemajo pejnez za tou drágo komedijo. Ka szo nemogocsni vecs deputy sehriffov najéti, ár nemrejo placsüvati povnouzsane szlüzsbenike. Vejm szo prázne county gasze, vejm szamé bajcne kompanije zse od vecs lejt mao nemre jo plácsati szvoje dácse, vejm je nej szlüzso bajcar, baotos, farmer i tak szo sze dácsna notrijemánya vu zádnyi lejtaj sztrasno ponizsale. Bajcni baronje szo nej bilí zadovolni z-tém odgovorom. Oni szigurno vödrzsíjo kre právde, stera vszákoga zsítek i vrejdnoszt zagvüsa. Vö szo zglászili, ka countyje posztávijo na odgovornoszt, csi nevola doszégne bajce, csi kvár dojde naszelbine. I vszeedno bode, csi strájkajoucsi bajcarje, ali importejrani gunmenje denejo na nikoj tiplije, plácsati de trbelo coun- tyji. Ali pa trbej naszipati bajcne presztore z-zsandársztvom i zsandárov, deputy sheriffov (Dale na 4-oj sztráni) Postüvanya Znamejnye Szkrblivo Prebráni i rédno posztávleni Krízs je postüvanya znamejnye z sterim szte duzsni pokojnim Vszefelé fájno i prousztno zdelano kaménye jeszte prinasz z-steri sze vam na lehci poszrecsi vö odebrati Lehigh Valley Marble and Granite Works H. A. HARWICK, laszt. 136 Graham Place, (pouleg Broadway i Broadhead Ave) Bethlehem, Pa. NOUVE JESZÉNSZKE MOUDE SZO ETI Sznajzsna obütel vszáki szezon véksi presztor zalézse. Mí vam pri tom na lehko pomoucs bodemo, csi zdaj k-nam prídate cipele küpüvat i ka te zadovolni zsnyimi od toga vász zse zdaj ogvüsamo. Prinasz dobíte vszigdár nájnovejse moude i nájbougse cipele. M. E. Kreidler & Sons 17 E. THIRD STREET, BETHLEHEM, PA. Zdaj szi Mehko küpite na LEHKO DOLIPLACSÜVANYE Gyémánt prsztanke, zláte vöre, zsenszke na rokou vöre práve elgin vöre za moske, za jejsztvino szrebrno skér, stero je vsze garanterano. Na sztejno vöre, goszli, locsece itd. M. FINKELSTEIN 31½ E. THIRD STREET ETHLEHEM, PA. — Odprejto po vecseráj — 97 Té duge nogé i roké szo zse te drüjgo nika nê najsle doj szklacsiti i zlámati, vu vogrszkom országi, kak sôl vcsenyé. Té excellens veliki goszpôd je porédi obhodo várase i gimnáziume záto, ár je naprê steo pripraviti prísesztno generátio k-tomi odícsenomi redê. steroga je kamarilla prednyega posztávila. Té velki diplomáta szi je etak premislávao: politikus more naprê glédati — naprê more obszedlati prísesztnoszt; ka pa csi z-toga tüdi oszla naprávi. Vu nasem inálom varaséki (povêmo v-Sárospataki) je velika nemirovcsina, zmêsanye, gíbanye nasztanolo med lüdmí, kak szo zvedili, ka té veliki goszpôd pride. Vílic lajstránye szo z-velkov hitrosztjôv zácsali poprávlati, vármegyővszko hrambo vö dálí obêliti, polgár mester sze na pozdráv priprávlao, dvanájszet v-bêli gvant oblecseni deklin szo z-velkim eszi i tá drkanyem, tesko vküp prignali, jedíno sprinckanco szo zdaj ednôk szcsisztili od sztôlêt sztároga blata. Vszáki kcsemi valon beamter je vörêso szvoj v-zálogdáni csarni szvétesnyi gvant, ali szi je pa nôvoga dao zgotoviti na ete veliki dén, gda te “zmozsen zemelszki szkrbnik” tá príde snofat, kaksi düh láda tam, da ga pôleg potrébcsine zadaví. Nas vrli profeszor nam je z-kiszilim obrázom dao na znánye tô veliko szrecso, stera je 100 senye, szo bilí nyegovi dühovni szladcseci, ár kí je zse ednôk (kak Dankó ocsa za huszársztva) kôstao szvêta dérigátio, tisztomi je Bôg zná kaksesté delo gimnáziuma, — li ta ménsa szkrb. Ali dnesz sze je dönok zburkao nadtém, ka je grof prisao. Eden Generál, tô je nê kákse prôszto delo! V-te nájjaksi szvétesnyi gvant sze je oblêkao i tak je med vráta sztano záto, naj tam zgoraj v-auditoriumi vküpszprávlenim profeszorom naznani, gda do sze ta velka goszpoda priblizsávali. Lépi csaren gérok je meo naszebi, vszáki diák ga je dobro poznao zse odlanszkoga leta, gda ga je escse direktor noszo. K-géroki szo priszpodobne bilé i lacse, tak da je Dankó bácsi, csi doj zraesunamo, velke bogate, szeriti sze zácsajôcse bajuszi, je rávno tak glédao vö, kak visziko postüvani profeszorje. Ali te “zemelszki szkrbnik” sze je vedno müdio. Nê je prisao. Vöposztávleni “sztrázsar” sze je zse navolo dugoga csákanya, zse dvakrat je na dveri notri potiszno glavô kricsécsi razrédi: Escse ga izda nega; pa bi zse obdeszétoj vöri meo prídti; no tô edno je zse práva isztina, ka labanc nigdár nezdrzsí rêcsi”. Profeszorje szo zse tüdi vecskrát razburkano zvedávali: “No Dankó bácsi escse szo nyí excelentia itak nê prisli? — Tak da bi AMERIKANSZKI SZLOVENCOV GLÁSZ Velka Vöodaja HIRSCHI 411 E. 3rd STREET, BETHLEHEM, PA. Hram je odáni i moremo vö z-trzstva idti. SZLOVENCI! Gda de vám potrejbno na pohistvo, káhle ali kakoli pri hrámi, prídte k Miller Bácsi-ji ali pa telefonerajte na eto numero 3609 pri nyem je vsze trno fál . L. MILLER 723 E. 4th STREET BETHLEHEM, PA Naznánye! Vszém postüvanim Szlovenom naznánye dámo, ka naso baoto zdajsnyega 232 E. 3rd Street meszta 1-ga Novembra prejk odszelimo na 319 E. THIRD STREET (vu prvejsi Pearl Bank) Bethlehem, Pa. NOLAN--CONCILIO HARWARE CO. AMERIKANSZKI GOTOVIPENEZ DOLLÁRE plácsamo vö tam prejk vu steromkoli várasi ali vészi, brezi dolipotégnyenoszti, po posti ali pa po telegráfi. SIFKÁRTE odávamo na stero koli linijo, za právo cejno. ZA VLOZSBE 4-ti percent interesa placsüjemo. KISS EMIL Bankhizsa Fourth Ave. at 9th Street New York Michael Palásthy 827 E. 4th Street BETHLEHEM, PA. Oprávlam vszeféle lekterisko delo z-garantéranyom Primeni sze dobijo nájbougsi globi v-poszvejte i szaksa lekteriska náprava, stero sze pri hrámi i biznici nüca. Sto plácsa za muzsiko? (Dale od 3. sztráni) vnozsino de trbelo plácsati countyjam. Ka je tou, ka county ? Z-koj plácsa county zsandársztvo ! Z-porcije. Sto placsüje porcijo ? Prebiválsztvo. Isztina, nikaj malo porcije szpádne na bajce tüdi, ali bajcni barounov palacse szo vu drüjgi county-aj, vu drüjgi várasaj, oni szvojo porcijo za szvojim imányom szamo tam plácsajo. County-a sztancsarje, prebiválci szo bajcarje, z-bajcarov szlüzsba zsivoucsi baotoske, farmarje, hizsni vértje, steri vszáko szvojo málo vrejdnoszt vu countyji májo. Tej do placsüváli na sheriffe zaprávlane vnouge deszétjezérke. Nájbole bajcarje, tiszti bajcarje, steri vu Ohio drzséli ne prebívajo jáko kompanisztki hramaj, nego vu szvoji kucsicaj zsivéjo. Obprvim ji dojzbíjejo, potom dájo plácsati zsnyimi terrorszkoga kralüvanya vszáko officiálno vödávanye. Obdrüjgim ji dájo vöszplészati, potom pa notri z-térgya odnyí county nezselnoga plesza muzsike sztroske i potom de páli vsze vrédi i na tou sto vüpa povedati, ka vu etom országi ne kralüje lüdsztvo, demokrácija, gde sziromaski cslovek popolno pravico má ? ! Nahát. John Szecsko 505 MAIN STREET, BETHLEHEM, PA. Csi scséte sivátni masin küpiti ali vám ga potrejbno popraviti prídte na zgornyi átresz i pítajte za méne, ali telefonejrajte eto numero: 451 ISZKANYE ! Iscsemo ednoga rédnoga cslo- veka, kí bi zvöna várasa edne baote voditelsztvo prejk vzéo. Zglászi sze naj: 505 Main Street Bethlehem, Pa. Trém vcsiníte dobroto : szebi, glasüvajoucsemi i nam, csi sze pri küpüvanyi szpomenéte, ka szte storosov glasenyé vu nasi novinaj csteli. PITTSBURGH, PA. DOSZTA STUDENTOV VU PITTSBURGHI Na Pittsburgh University sze je letosz 8,000 diákov dalou notri szpíszati. Poszebno na inzsenerszko vcsenyé sze je doszta szpíszalo notri, ár na tou vcsenyé notri szpíszano diákov racsun je z-20 percentami véksi, kak je vu preminoucsem leti bio. 12 OGNYOGASZILCOV ORANYENO PRI OUGNYI VU PITTSBURGHI Od nisterni lejt mao je zse nej bio tak velki ogen, kak zdaj tou preminoucso nedelo na Penn Avenue, gda je eden sészt stokov velka zidína ognyi na áldov szpádnola. Kvára je vecs kak pétsztoujezér dollárov i 12 ognyogaszilcov sze je oranilo, nisterni trno nevarno. Zvéksega szo sze tak oranili, gda sze je sztejna vküper szünola. Stiri general alarme szo vöposzlali i na tou szo zse vszi ognyogaszilci vküper prisli, ár sze je ogeny prevednoma bole sürio i bojati sze je trbelo, ka escse vecs hramov doli zgorí. COOLIDGE PREZIDENT VU PITTSBURGHI Carnegie Institute-a nasztavitelom na szpoumenek vszá ko leto csesztitno szvetüvanye drzsíjo. Vu tekoucsem leti je preminoucsi pétek bio táksi szvétek vu Pittsburghi, na sterom je navzoucsi bio Coolidge prezident tüdi, kí je persze velki gouvor vövszejko. Prezident je zadoszta z-osztrim glászom gucsao prouti onim, kí amerikance z-tém pot várjajo, ka nika drüjgo ji nebriga, szamo dollár. Coolidge je tou pravo, ka je amerikanszkomi indusztriálnomi zsivlejnyi nej tou cio, ka naj z-dollárami napunyáva fabrikantov zsebke, nego tou, naj naprej pomore országa materiálno i dühovno moucs. Prezident je pokázao na tou, ka ednomi országi rávno tak trno trbej pejnez, kak privátnomi csloveki na tou, naj szvojo dühovno zsivlejnye, kulturo gáji. Csi je vszebole bogáti stoj i persze csi nagibnoszt má kcoj, lezsej dobí tao vu kulture blagoszlovi. Csi jeszte ország na szvejti, steri je perouvno lacsen na kulturo, te je tou Zdrüzsene Drzséle. Tou je pa dönok lejpi gouvor bio od nasega prezidenta, koga szo persze z-velkim navdüsávanyom szvetíli i pozdrávlali, nyegov gouvor je pa rádio razneszo po cejlom országi JOHN WALLETZ 810 CHESTNUT ST. N. S. PITTSBURGH, PA SZLOVENSZKI MESZÁR Frisko i Okajeno Meszou vu vszákom vrejmeni lehko küpite. Tüdi vsze groszerszko blágo Naznánye dam vszem szlovencom, komi de potrejbno na Pogrobnika, on sze naj obrné kmeni, gde dobi náj bole postenejse vö obszlüzsenye JOSEPH A. PAPPERT, Pogrobnik. 711 Lockhart Street, N. S. PITTSBURG, PA. 98 z-tém “naso sôlo doszégnola”, oblêcste sze vu szvétesnyi gvant — je pravo — i opomínao nasz je — csi pítanya dá gori naj bodemo csedni. Pred vöodlocsenim dnévom vecsér, med mozsárom düdnyanyem sze je pripelao vu váras i vu vármegyőva hizsi obszeo. Na drüjgi dén, ár je na deszéto vöro bilô prigláseno v-gimnázium nyega prísesztjé, szmo zse vszi obdevétoj vöri, vszáki vu szvojem zlôcsi (klászi) vküp szprávleni bilí, prisztojno oblecseni, pocseszani, tak da je Dankó pedellus na ednom nê najsao niti telko falinge, kak je edno makovo zrno. Pa csi je stoj, tak je te sztári Dankó ocsa znao, ka je regula, ár je on huszár bio vu szvojem vrêmeni (k-tomi escse z-te prebráne fájte) dokecs ga je fátum (oszojenoszt) pa zse tüdi sztaroszt nê degretêrala na vucsenoszti szlüzsbo. Tákso pedellus-féle szlüzsbo je meo on pri gimnáziumi, stero je nê szlísila med szlugov szlüzsbo, kak je tô on segô meo praviti. Posteni, veren, sztári cslovek je bio, kí je vsze diáke poiméni poznao i koga szmo vszi radi meli, ár je eti nê bilô v-návadi, kak pri drüjgi soláj tozsbéo i tak je nyegov poszel nê bio odüren. Nê je on zbantüvao, niti edne mühe nê; i 99 nê je meo tüdi niksega drüjgoga dela, kak szamo vu pri vrátaj bodôcsoj hizsicski sze drzsati i paziti da solszki drv niscse nekrádne, solé naj bodejo dobro kürjene i vöszpometene, potom pod diligentiov sze naj drzsí nablüzi, csi bi steri profeszor domá najsao pozábiti kalkuluszni notesz, ali pa zamerkanya zvézek, ka de ponyega sô. Nam je szamo telko najsao skôditi, ali haszniti, csi je prvle, ali szledi od zvôno vöro. Tô je z-cêla nyegov poszel bio. Niscse nemre praviti, ka bi tô káksi máli poszel bio, náimre pri onom nê, koga szo pred cinkanyem z-ednov minutov prvle zézvali na odgovárjanye i tákso “secundo” “nezadosztno” je dôbo, ka je jo pôleta nê mogao vözbrüsziti. Persze, csi bi Dankó bácsi z-ednov minutov prvle najsao cinkati! Dankó bácsi je prerazmo vu cêloj szvojoj vszebini toga velikoszt, stero je pri vucseníkov vöosznávlanyi vu velikoj meri odnyega víszilo i bár sze je rad z-tém prestimávao, dönok je pa ráj aldüvao visisemi dühovnimi vzsívanyi: Rad je politizêrao. Ta velika pítanya Europe, szo tezsile nyegove mozgé; neprenosena velika dácsa nyemi je bíla bremen, na sztári potézseni plécsaj (no csi je on ednoga zsukavca dácse ne placsüvao.) Kralôv szpadáji, trônusov porü- Pittsburgh, Pa. i Krajina Zavüpavnik: Markos István 940 Vista Street, Tel. Cedar 4933-J. N. S. Pittsburgh, Pa. F. N. HOFFSTOT, Szednik GEORGE G. SCHMIDT, Peneznik T. W. FRIEND, Podszednik H. J. C. BREKER, Podpenznik Penezna Vrejdnoszt $200.000.00 Cejlo Imánye $350,000.00 NATIONAL BANK OF AMERICA 709-711 East Ohio Street Pittsburgh, Pa. Safe Deposit Box-e sze dobijo z-Árende 4% Interesa plácsa na sparavnoj sumi Telephone Cedar 9163 JOE’S HOTEL Primeni dobite vszigdár vszefelé dobro jejsztvino ino pítvino. Tüdi léjpe hizse mam za vödati Gda te na tou potrejbni prídte k-meni i jasz vász posteno vöobszlüzsim. JOSEPH GOJTAN, lasztník. 817 Chestnut Street, N. S. Pittsburgh, Pa. Szlovenec naj ne bode brezi szlovenszki novin ! GDA DE VAM POTREJBCSINA NA POHISTVO, KÁRPETE ali KÁHLE prídte kmeni i vidli te, ka te zadovolni, kak zblágom tak z-cejnov HARRY KRUPP 843 E. Ohio Street N. S. Pittsburgh, Pa. Phone Cedar: 5752-W Vszefelé Rádio-je prinesz dobíte za nisziko cejno. Primeni dobite náj bokse blágo za rédno cejno. Prídte vu S. M A L L I N , Vörarszko bauto. 729 E. Ohio Street, N. S. PITTSBURGH, PA. Telefon Cedar 9529 Vszigdár dobro i rédno bodete vöobszlüzseni, csi prídete v moj Hotel, ár primeni dobíte tou nájboukso blágo za nájrednejso cejno. Horvatski i Szlovenszki Hotel Matt. J. Bestic, lásztnik 834 E. OHIO STREET N. S. PITTSBURGH, PA. PODPÉRAJTE tiszte store, steri glasüjejo v-nasi novinaj! Nájnovejse Jeszénszko Blágo Nase JESZÉNSZKO blágo szmo zse notri doubili. Za moske i pojbe Gvant je krédi i csáka na vász gda prídete ino ga poglédnete. MOSKI GVANTI POJBOV GVANTI KOLAPOSJE HLSZTIKJE SZRAKICE Dájte nam príliko naj vász lehko vöobszlüzsávamo. Joseph Pate “MOSKOV i POJBOV BAOTA” 829 East Ohio Street N. S. Pittsburgh, Pa. Prineszte eto glasenyé notri knám i dobíte dupliske Trading Stempline