2 24
Razne stvari.
Menelik II., neguš abesinski.
Mofena) nesejo slamnato našemljeno podobo iz vasi, jo sežgo in vržejo v vodo. Sema pomenja zimo — Morano. O Vesni, Morani, Ladi in o  Svetovitovem   rogu glej  str. 126. si.    E. L.
Naše slike.
Pieta. Slikal L. Loefftz (Leveč?). „Pieta" se imenuje podoba žalostne Matere Božje, ki žaluje ob mrtvem Sinu. Naš umetnik si je mislil Marijo s truplom Jezusovim pred grobom ali že toliko v grobu, da je zadaj malo svetlobe. Koliko je pogodil umetnik svoj predmet, o tem ne sodimo: glavni namen mu je bil, pokazati natančno in resnično mrtvo telo Gospodovo. — Vstajenje. Kaj ne, obe sliki prav za veliko noč? Ni treba razlage. Namestu razlage pa podajemo za praznike dragim naročnikom prav slovanski pozdrav: Kristus je vstal! Aleluja! —• Ruska cerkev v Jeruzalemu. Ker smo po sreči dobili podobo te velike cerkve v Jeruzalemu, podajemo jo čitateljem. Stoji poleg drugih poslopij na severo - zapadnem delu Jeruzalemskega mesta, na ruskem svetu (Moskovije). Tu imajo Rusi gostišča ali bivališča za romarje (143 sob, v katerih lahko prenočuje več tisoč oseb), bolnišnico, misijonsko hišo z bivališčem za arhi-mandrita, in posebej, prosto stoječo cerkev. Ta ima pet kupol;  pročelje na zapadni strani je nekam
mrtvo ; notranjščina je pa lepa, tlak dragocen, svečnik jako velik. Vse to velikansko zidanje so Rusi začeli leta 1860.; odtlej delujejo neprestano in raste njih moč in oblast v Jeruzalemu kakor sploh v Palestini od dne do dne. — Božena Nemcova, sloveča češka pisateljica, se je rodila leta 1820. kot hči nižjega uradnika na Češkem. Vzgajali sta jo mati in babica, katero je tako nežno in ljubeznivo popisala v znani povesti. Sedemnajst let stara se je omo-žila z nižjim uradnikom, kateri je služboval po raznih krajih na deželi. Tako se je Božena natančno seznanila s selškim življenjem. Njeni blagi duši je ugajala preprosta poštenost kmečkega ljudstva, zato mu je posvetila svojo izborno pisateljsko moč. Po nesreči je izgubil njen mož službo, družina je zabredla v uboštvo. '¦M Božena je morala sama trdo delati, da preživi otroke. To ji je izpodkopalo zdravje; umrla je 1. 1862. Njeni najboljši deli sta „Babieka", prestavljena na mnogo jezikov, ''¦ ¦ '-'1           in    „Pohorska   vesnice"   (gorska   vasica).
Zbrala je mnogo čeških in slovaških narodnih pravljic. — Kočevje. Slika nam kaže kočevsko mesto, kakoršno je bilo predlansko jesen. Opazovalec gleda od za-padne, vzvišene strani. V daljavi se zapazijo hribi tje proti Žužemberku, Metliki in Novemu mestu ; mala cerkvica od mesta proti vshodu je „Corpus Christi", na levi se vidi zunaj mesta velijco poslopje, ki je nekdanja žitnica grajščinska; dalje proti severu (že blizu levega roba) se vidi nova sirotišnica, in naposled nekoliko kolodvor dolenjske železnice. Sredi mesta je župna cerkev sv. Jerneja; takoj na desno vidiš obširni kočevski grad. Proti desnemu robu pa se ti kažejo v daljavi (zunaj mesta) nove pre-mogarske naprave, posebno delavske hišice, v katerih biva največ Slovencev. — Abesinski kralj (neguš) Menelik II. Ker toliko čujemo o vojski v Abesiniji ali Etijopiji, kjer so domačini zlasti dvakrat (poslednjič dne 1. sušca) sijajno premagali in pobili Italijane, zato je prav, da pokažemo čitateljem pravo  sliko Menelikovo, po  fotografiji izdelano.
Zvezdoslovni koledar za mesec mali traven.
Izmed planetov se vidi „Venera" malo pred solnčnim vshodom kot jutranjica, „Jupiter" pa zvečer prav lepo in zaide izprva okoli pol štirih, ob koncu meseca o pol dveh zjutraj. „Saturn" pa izide izprva okoli desete, ob koncu okoli osme ure zvečer. — Dne 20. t. m. se vidijo utrinki med ozvezdjema  „Lire"  in   „Herkula".