TRGOVSKI LIST Časopis za. trgovino, Industrlf o in obrt. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za Y, leta 90 Din, za 'A leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69. Leto XVII. V Ljubljani, v četrtek, dne 30. avgusta 1934. štev. 98. (fovoc /ztew*tMtya ^tedsednika 7. Jelačina Mi tc$wskiU zdaiženi v M&to{UaU Ker vsled pomanjkanja prostora nismo mogli objaviti že v prvi številki celotnega poročila o krasno uspelem občnem zboru Zveze trgovskih združenj, objavljamo dar.es drugi del poročila Po domačinu, načelniku konjiškega združenja je povzel besedo predsednik Zbornice za TOI, Ivan Jelačin, ki je med drugim dejal: Najprej mojo zahvalo za lepe pozdravne besede. Popolna sloga je med nami in ta sloga mora tudi ostati. Kakor je dejal g. predsednik Kavčič: Eni kot redovi, drugi na vodilnih mestih, vsi pa za napredek trgovine in gospodarstva. Včeraj smo zborovali pet ur, debata je bila precej temperamentna, po zborovanju pa smo prebili še toliko lepih ur v prijetni družbi, da je vladala v naših srcih prava stanovska zavest in solidarnost. Ko smo prišli včeraj sem, nas je sprejelo težko ozračje. To težko ozračje pa je sedaj popolnoma izginilo in prestopljeni so bili tudi vsi neprestopljivi pragi. Veseli nas ta izprememba, ker sloga jači, nesloga pa tlači. (Odobravanje.) Morda bi drugod rekli, da je ta izprememba ozračja le mal dogodek, za nas pa je bil to pomemben dogodek, ker je pokazal, kako sloga v naših vrstah ustvarja tudi drugod slogo. G. narodni poslanec Gajšek je nam govoril prisrčne in iskrene besede. Včeraj sem apeliral na poslance, da nam pomagajo, da bodo doseženi boljši pogoji za gospodarstvo. Rečem le eno: Če 'bi vsi poslanci zavzeli takšno stališče, kakor ga je zavzel včeraj poslanec Gajšek, pa bi bili hitro skupaj. (Odobravanje.) Vedno bolj se opažajo škodljive posledice, ker manjka vsake avtoritete med ljudstvom. Ljudje so izgubili vsako zaupanje in naj človek govori ljudem kar hoče, ljudje ne verjamejo. Skoraj bi tudi pri nas že potrebovali Gandhija, ki bi hodil okoli v samih hlačah in peljal s seboj kozo, in morda bi potem ljudje njemu verovali, da ne govori le za svoj žep, ker ga v svojih hlačah itak nima. Moram ponovno apelirati na našo parlamentarno delegacijo, da nas podpre, ker bo drugače vse naše delo zaman. Apelirati pa moram tudi ila oblasti, da z nami drugače postopajo. Mi vendar nismo nobeni revolucionarji, kakor je naglasil že predsednik Kavčič* mi vendar nočemo nič drugega, kakor da moremo mirno delati. Saj vendar radi vse damo, kar le moremo. Naj se že upošteva to, da smo mi v sredi med ameriškim velekapitalizmom in boljševiškim kolektivizmom, da smo mi med tema obema skrajnostima edina ždra-va sredina. Zato pa smo tudi proti pretiranemu etatizmu, ker ni ta nič drugega ko boljševizem od zgoraj. Za naše denarništvo Treba pa je tudi izpregovoriti nekaj besed v korist našim denarnim zavodom. Naše hranilnice po deželi so omogočile našim malim ljudem eksistenco, ko so jim dajale za nizke obresti denar, da so se mogli osamosvojiti. Pri nas po zaslugi naših hranilnic ni bilo zelenasev, ki bi pobirali do 80°/o visoke obresti, kakor se je to dogajalo v južnih krajih. In Čeprav je mnogo naših hranilnic nastalo tudi iz strankarskih razlogov, pa moremo vendar reči, da ni bila ustanovljena niti ena brez iskrene želje, da se z njo koristi narodu. Vse te hranilnice so bile narodu v korist, vse so pomžig&le narodu do boljše eksistence. Mnogo idealižtna je bilo V teh hranilnicah in na to ne smetno pozabiti. Danes pa je vseh teh 800 hranilnic na tleh in vendar se jim noče pomagati. Toda kam pridemo, če propadejo te hranilnice! In vendar so vse instrument napredka, ki ga ne moremo pogrešati. Če ne bo več teh malih denarnih zavodov, potem bo nastalo to, da bo v vsakem kraju zrastel magnat, morda tudi dva, od katerih bo vsak imel svojo banko. Zopet se bodo začela odiranja ljudstva. So to brez dvoma nezdrave stvari, ki bi jih bilo treba preprečiti. (Odobravanje.) Včasih se nam dajejo lepi nauki o važnosti štedenja. Moramo kar odkrito zavrniti te nauke. Kaj nas bodo drugi učili štede-nja, ko pa je ves naš narod vzgojen k šte-denju. Pri nas je bilo v navadi, da je dobil otrok kot krstno darilo hranilno knjižico. Tako je leta in leta ves naš narod štedil. A kako Je danes? Pred kratkim je prišel k meni trgovec, poštenjak od nog do glave, ki mi je prinesel hranilno knjižico, da mi plača z njo svoj dolg. Bila je to knjižica, ki jo je prejel njegov sin za krstno darilo. Debela solza se mu je ulila po licu, ko je ponudil knjižico, da poravna* svoj dolg. Vsak od vas ve, kaj pomeni takšen korak očeta! A takšne žrtve hočemo našim poštenim ljudem prihraniti in vemo, da so tudi v drugih pokrajinah poštenjaki, ki so z nami istega mnenja, ki hočejo, da se razmere zboljšajo. Že včeraj sem omenil, kako je Cežkoslo« vaška trikrat zaporedoma pomagala svojim denarnim zavodom, da so premagali naval vlagateljev. Cez noč je dala vlada stotine in stotine milijonov in denarni zavodi so mogli nemoteno delovati naprej. Mala Avstrija je dala za sanacijo Credit-Anstalt nad 1 milijardo šilingov, pri nas pa je Narodna banka dne 1. avgusta čez noč odpovedala kredite denarnim zavodom. Zato se je začela kriza in okenca v bankah so zaprli. Kljub temu pa upam, da bo vztrajnost naših ljudi premagala tudi te težave. Znova apeliram na poslance, da pomagajo, da rešimo, kar je še mogoče rešiti. Za večjo samoupravo Največja težava za zboljšanje razmer je v pretiranem centraliamu. To se je zlasti pokazalo pri šitnem režimu in vedno bomo hvaležni ministru Mohoriču, da je pomagal zrušiti ta režim. Vsi so izgubili pri tem režimu, proizvajalec, trgovec in država. Dobiček pa je imel le tisti, ki je kupoval od kmeta bone za 50 %>. Zadnji čas je, da so napravili pogreb s tem režimom. Za carinsko unijo z Bolgarsko Dotaknem naj se še ene važne stvari. Letos smo obiskali Bolgarsko in tekom DOBAVA — PRODAJA Komanda pomorskega vazduhoplovstva v Divuljah sprejema do dne 7. septembra ponudbe o nabavi motorne gasilske črpalke. Pri Glavnem sanitetnem slagalištu v Zemunu bo dne 5- septembra druga in tretja ofentalna licitacija za nabavo 10.000 kg čiste vate, 100.000 m hidrofilne gaze, 150 tisoč m platna in dne 7. septembra za dobavo 3000 parov usnjenih copat, v , . septembra bo pri Direkciji drž. železnic v Zagrebu ofertna licitacija za dobavo 6800 m3 gramoza; pri Direkciji pomorskega prometa v Splitu pa za dobavo kovinskega materijala. Komanda Savske divizijske oblasti v Zagrebu razpisuje dne 18. septembra prvo ofertalno licitacijo za oddajo popravil v večjem obsegu zgradbe Savskega divizijskega vojnega suda v Zagrebu. dveh tednov, kar smo bili na Bolgarskem, spoznali, da živi tam zdrav, delaven in realističen narod. Dobili smo nova očala in se prepričali, kako napačno smo preje vse sodili, da so vzklikali Srbijanci več ko enkrat, da treba z dosedanjim delom prekiniti. In ko smo se vračali iz Bolgarske, smo vsi bili prepričani, da je naša dolžnost delati za zbližanje z Bolgari. Cas ozdravi vse rane in mora ozdraviti tudi to rano. Mogli pa smo še prav posebno to upati, ko smo videli, kako so se vseh 14 dni poljubovali Srbi in Bolgari. Ko smo to gledali, smo morali in moramo biti prepričani, da je vse to bilo tudi iskreno. In zakaj tudi ne bi bilo! Poglejte samo na karto! Od Jadranskega pa do Črnega morja segajo jugoslovanski >' . Nad 20 milijonov ljudi je tu in velikanska naravna bogastva na tej zemlji. In ti naši gozdovi, ti naši rudniki, ta naša polja, vsa ta naša bogastva so, ki privabljajo tujca. Le to bogastvo ga briga in nič drugega. A naše mora ostati to bogastvo in bo tudi ostalo, če bomo združeni in skupno gospodarsko delali. Prvi korak k temu skupnemu delu je bil storjen s trgovinsko pogodbo, drugi pa naj bo izvršen s carinsko unijo, za katero se je tudi že izjavil naš trgovinski minister dr. Demetrovič. Po gospodarski strukturi' obeh narodov je ta carinska unija utemeljena in zato naj se tudi naš zbor izieče za to unijo. (Živahno ploskanje in odobravanje.) Predlagam, da pozdravimo s tega zborovanja tudi sofijsko zbornico in da ji sporočimo, da smo sklenili, da začnemo delati za carinsko unijo med Jugoslavijo in Bolgarsko. (Dolgotrajno odobravanje.) Nadaljnji potek občnega zbora Za predsednikom Jelačinom je pozdravil občni zbor podpredsednik »Merkurja« g. Albin Smerkolj, nato pa je imel daljši in zelo z odobravanjem sprejeti govor predsednik mariborskega združenja g. Ferdo Pintar. Njegov govor priobčimo v celoti, če seveda višje sile ne bodo našo namero reducirale. Na dnevnem redu je bilo nato tajniško poročilo tajnika Kaiserja. Ob tej priliki se je z glasnim pritrjevanjem vsega zbora zahvalil predsednik Kavčič tajniku I. Kaiserju za njegovo vestno delo v korist Zveze in trgovstva. Ker je dolgoletni blagajnik Zveze g. Ve-rovšek bolan, je prečital njegovo poročilo predsednik Kavčič, ki je pri tej priliki predlagal, da se mu pošlje pismeni pozdrav. Z odobravanjem sprejme zbor ta predlog. V imenu nadzorstva poroča delegat Šporn, da je nadzorstvo pregledalo vse knjige in delovanje Zveze in da je našlo vse v najlepšem redu. Pripominja pa, da so zelO narasle neizplačane doklade in predlaga zato, da se te izterjajo. Dosegle so že višino nad 64.000 Din. Končno predlaga razrešnico. Vse predloge sprejme občni zbor soglasno, ko tudi proračun, ki izkazuje 164.790 Din. Tu je všteta tudi postavka 7.000 Din kot prispevek centralnemu predstavništvu v Beogradu. Je to nov izdatek, ki pa se bo trgovstvu prav gotovo bogato obrestoval. Kljub temu novemu izdatku pa je proračun za 1.010 Din nižji od lanskega, kar je jasen dokaz, da se je varčevalo, kolikor se je le moglo. Proračun se krije v smislu čl. 18. zveznih pravil z doklado, ki jo porazdeli skupščina na združenja enakomerno po številu članov. Združenja morejo na nje odpadajočo doklado porazdeliti na svoje člane enakomerno po številu članov, odnosno po davčni, oziroma po gospodarski moči. Soglasno je bil nato sprejet ta predlog o izpremembi pravil: člen 1 — neizpremenjen. Clen 3 — doda se: 11. s sodelovanjem v Centralnem predstavništvu Zvez trgovskih združenj kraljevine Jugoslavije. Člen 4 — neizpremenjen. Člen 5 — neizpremenjen. Člen 6 — neizpremenjen. Člen 7 — neizpremenjen. Člen 8 —: med prvi in drugi odstavek — nov odstavek: V smislu čl. 13 zveznih pravil traja funkcijska doba zveznega predsedstva tri leta. Zato izvolijo včlanjena združenja skladno s funkcijsko dobo predsedstva za tri leta svoje zastopnike za zvezno skupščino. Člen 9 — neizpremenjen. Člen 10 — neizpremenjen. Člen 11 — t. 1 izpade »zveznega predsedstva in« in se glasi 1. »izvolitev nadzorstvenega odbora.« Kot točka 9. se vstavi: sklepanje o sodelovanju s Centralnim predstavništvom Zvez trgovskih združenj kraljevine Jugoslavije. Člen 12 — točka č) —: izpade beseda: »predsedstva in« in se glasi: za izvolitev nadzornega odbora... K točki d) se doda: Za sklepe je potrebna absolutna večina. Člen 13 —: Izpade prvi in drugi odstavek in se na njihovo mesto vnese: Predsedstvo Zveze sestoji iz zastopnikov včlanjenih združenj. V predsedstvo Zveze delegirajo včlanjena združenja svoje zastopnike za dobo treh let. Število zastopnikov posameznih združenj, članov zveznega predsedstva, se ravna po številu članstva, včlanjenega v združenja. Vsako včlanjeno združenje ima do 300 Članov enega delegata — člana zveznega predsedstva; od 301 do 600 članov dva delegata — člana zveznega predsedstva; od 601 člana do 900 članov tri delegate — Slafie zveznega predsedstva; nad 900 članov štiri delegate — člane zveznega predsedstva. Te delegate — člane zveznega pred sedstva imenujejo in delegirajo v zvezno predsedstvo uprave posameznih združenj (v smislu čl. 49 pravil združenj trgovcev). Uprave imenujejo istočasno name&tni ke, ki zastopajo člana, če je la zadržan, odnosno stopijo na njapovo mesto, Če odstopi ali izgubi pravioo ostati član zveznega predsedstva. Za člane in namestnike članov zveznega predsedstva morejo imenovati uprave le člane svojega združenja, ki uživajo vse potrebne članske pravice v smislu pravil združenja, odnosno zakona o obrtih. Vsakokratno predsedstvo se konstituira na svoji prvi seji ter izvoli iz svoje srede predsednika, potrebno število podpredsednikov in blagajnika.' Tajnik je nameščenec Zveze. Za točko f) čl. 13 se doda nova točka: g) sodelovati s Centralnim predstavništvom Zvez trgovskih združenj kraljevine Jugoslavije. Ostali členi — neizpremenjeni. Predhodne odredbe Te izpremembe veljajo po poteku funkcijske dobe sedanjega predsedstva. Začetkom leta 1936. bodo morale skupščine vseh včlanjenih združenj za tri leta izvoliti svoje zastopnike in namestnike za zvezno skupščino. In tedaj bodo tedanje uprave združenj imenovale za tri leta svoje delegate in namestnike za člane zveznega predsedstva. Nato je zbor z glasnim aplavzom in soglasno sprejel resolucije. Zaključek zborovanja Po kratki debati sklene občni zbor, da bo prihodnji občni zbor zveze v Ljutomeru. Predlog, da bodi občni zbor v Brežicah je ostal v manjšini. Za gotovo pa se je obljubilo, da pridejo za Ljutomerom Brežice. Načelnik Združenja trgovcev v Ljubljani Karl Soss omenja, da praznuje prihodnje leto ljubljansko združenje stoletnico svojega obstoja. Ta pomembni jubilej bo združenje tudi primerno proslavilo in vabi vse trgovce, da se udeleže te proslave v čim večjem številu. Delegat Škrbec se spominja velikih zaslug predsednika Kavčiča za ustanovitev vsedržavne organizacije trgovstva. Z ustanovitvijo centralnega predstavništva v Beogradu je doseženo, da bo vse trgovstvo nastopalo v vseh raznih vprašanjih enotno in da se bo njegov glas slišal po vsej državi. V svoji skromnosti predsednik Kavčič teh svojih zaslug ni niti omenjal, smatra pa zato za potrebno, da jih zato posebej naglasi in obenem predlaga, da zbor izreče predsedniku Kavčiču za to in tudi vse drugo njegovo delo priznanje. (Viharno odobravanje.) — Prav tako pa se zahvaljuje tudi predsedniku Zbornice Ivanu Jelačinu, da je bilo vedno složno delovanje med Zbornico in Zvezo. Ce bomo tudi v bodoče tako složni, potem ne bo to le nam v korist, temveč tudi v čast vsej državi. Živela naša voditelja! (Dolgotrajno odobravanje je sledilo tem besedam.) Končno se je zahvalil še načelnik konjiškega združenja Šumer tajniku Kaiserju za vse veliko in vestno delo, ki ga je imel s pripravo občnega zbora. Tudi njegovo zahvalo je sprejel občni zbor z odobravanjem. Občni zbor je bil zaključen in delegati so se začeli razhajati v ponosni zavesti, da so opravili svojo dolžnost na način, ki je v skladu z lepimi tradicijami slovenskega trgovstva. Z vzkliki: na svidenje v Ljutomeru so se poslavljali delegati in s prijetnim spominom na Konjice odšli v svoje kraje, da bodo še naprej zvesto na straži za interese naše trgovine in našega gospodarstva. žaUteve. stave-nskega Resolucije, sprejete na XIV. letni skupščini Zveze trgovskih združenj Dravske banovine dne 26. avgusta 1934 v Konjicah. Vsa težka davčna obremenitev je na malem in srednjem gospodarju. Velika industrija, ki je pretežno v rokah tujega kapitala, prenaša svoj zaslužek v inozemstvo in prispeva sorazmerno le malo k finančnim potrebam. Čezmerna davčna obremenitev trgovine postaja nepravična, če pogledamo na ogromni blagovni promet nabavljalnih in konzumnih zadrug, ki uživajo pri svojem poslovanju, pri dobavi blaga, pri prevoznih stroških in pri prodaji blaga take ugodnosti, da znaša izguba na davkih iz tega zadružnega prometa za državo mnogo milijonov dinarjev. Vsa ta izguba ki jo povzročata v državnih financah tuji kapital in neobdačeno poslovanj© nabavljalnih in konzumnih zadrug, pada v pretežni meri na malega gospodarja v obliki zvišanih davkov. Vse v poslednjem času zvišane davščine in trošarine so posredno in neposredno najbolj prizadele vso našo trgovino. Za reformo gospodarske politike Trgovstvo, razpravljajoč o gospodarskem položaju, je sklenilo zahtevati: 1. Zahtevamo, da se omogoči gospodarstvu na osnovi svobodne gospodarske diskusije A *;’»> zdravo in temeljno razpravljanje o vseh važnih vprašanjih in problemih. 2. Naša notranja gospodarska politika ni v skladu s potrebami gospodarstva. Nujno je potrebno, da se naša notranja gospodarska politika preustroji v tej smeri, da: bodoča gospodarska politika temelji na načelu objektivnega in pravičnega zastopanja in pospeševanja blagostanja vseh delovnih stanov na pošteni in pravični porazdelitvi dobrin in bremen. Naroda naj ne razkraja politična in verska pripadnost, marveč naj ga, baš nasprotno, združuje za naprej določeno gospodarsko delo. Gospodarski krogi streme za tem, da se težnje gospodarstva v naši gospodarski politiki bolje uvažujejo in ugotavlja, da za mnoge težnje ne najde pravega razumevanja. Radi tega trgovstvo ugotavlja, da je nujno potrebna reforma gospodarske politike, ki naj se izvede tako, da bodo zastopani v narodnem predstavništvu vsi delovni stanovi po svojih stanovskih organizacijah; a predhodno naj se upostavi gospodarski svet, katerega člane odpošljejo svobodno izvoljene uprave gospodarskih korporacij. Prav tako je potrebna dekoncentracija državne uprave v tem smislu, da se v najširši meri prenese na banovine gospodar-sko-kulturno, socialno, pa tudi finančno upravno delo in da se o tem v interesu gospodarstva razbremeni državna centralna oprava. Proti davčni preobremenitvi Trgovstvo ugotavlja, da je davčna obremenitev presegla meje znosljivosti in plačilne sposobnosti. Zaradi velikega padca prometa, zaradi na minimum znižanega zaslužka in zaradi pomanjkanja vsakega cenenega kredita — trgovina naglo propada. Eden izmed važnih vzrokov propadanja te važne gospodarske stroke je, velika neskladnost, ki vlada med znatno obnemoglo plačilno zmožnostjo davčnih obvezancev in vedno večjimi javnimi dajatvami. Ta neskladnost slabi gospodarsko moč trgovine, ker ji te prekomerne dajatve od-jemljejo rezerve, iz katerih naj bi se ustvaril domači kapital, ki bi dal pobudo za krepkejši napredek kmetijske proizvodnje in industrije. Strojni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do dne 4. septembra ponudbe za dobavo 125 parov cokelj z lesenimi podplati. Komanda Dravske divizijske oblasti v Ljubljani sporoča v zvezi z razpisom nakupa pšenice za vojsko ki so je pričel z dnem 20. avgusta t. 1., da jo glavni nabavni center komisije Maribor (uprava garnizona). Cena pšenici je U15 Din (en Dir. petnajst par) za kg pšenice. Zato je nujna potreba, da se v skladu z reformo naše notranje gospodarske politike reformira tudi finančna politika v tem pravcu: 1. da se porazdele davki sorazmerno po gospodarski moči stanu; 2. da se ukinejo vsi privilegiji nabavljalnih in konzumnih zadrug in vseh drugih ustanov, ki uživajo razne davčne ugodnosti; 3. da se izvede reforma zakona o neposrednih davkih v pogledu na kontingentiranje pridobnine, določitev davčnega minimuma; 4. izpremembo načina sestave davčnih odborov tako, da člane davčnih odborov imenuje stanovska organizacija in ne občine; 5. ustavitev davčnih rubežni, dovolitev obročnih odplačil in na olajšavo dajatev in predpisov, ki obremenjujejo izvoz. Obrestna mera se mora znižati Med važne probleme naše trgovine spada tudi kredit. Kreditne prilike naše trgovine so postale v poslednjih letih nevzdržne. Zaščita kmeta je prinesla trgovcu za-mrznjenje visokih vsot; nelikvidnost denarnih zavodov je odvzela možnost razpolaganja s prihranki in povzročila pomanjkanje denarja. Krediti trgovstva so ostali kljub zaščiti kmeta in kljub zaščiti denarnih zavodov — nezaščiteni in po'eg vseh težkoč, s katerimi se bori trgovina, so trgovski dolgovi izpostavljeni prisilnemu izterjavanju. Ob ustavitvi kreditov in ob slabih splošnih finančnih prilikah je zamrla vsaka volja za investicijsko gibanje v trgovini. Zato zahteva trgovstvo: 1. Narodna banka naj zniža eskontno obrestno mero na višino, ki jo ima večina ostalih držav, odnosno na največ 5w/o. Narodna banka naj postano regulator obrestne mere. 2. Narodna banka naj, kar so storilo druge države, podpre denarne zavode s kredti, v svrho njihovo zopetne likvidnosti. 3. Uvede naj večje in direktno kreditiranje trgovine. Za izpremembo obrtnega zakona Z ozirom na nejasnosti, ki jih povzročajo predpisi zakona o obrtih in ki dopuščajo različna tolmačenja, je potrebna noveliza-cija tega zakona. Novelizacija zakona o obrtih naj v načelu prizna večjo pristojnost reševanja poslov banskim upravam, da bi mogle te v okviru zakona same odločati v stvareh, ki se tičejo gospodarskih, kulturnih in socialnih prilik trgovine dotičnega banovinskega področja. Posebno pa zahteva trgovstvo, da se z novelizacijo zakona o obrtih uredi: 1. Učna doba trgovskih učencev naj znaša tri leta. 2. Ukine naj se krošnjarstvo za vse vrste blaga, izvzemši izdelkov domače hišne industrije, ki pa morajo biti v dovoljenju našteti. 3. Iz zakona naj se izločijo določbe o posečanju zasebnikov po potnikih s kakršnimkoli blagom. 4. Otvoritev prodajaln industrijskih podjetij naj bo vezana na prijavo trgovskega obrta ter naj bo podvržena plačilu vseh davščin. 5. Izpremeni naj se § 19. (4) zakona o obrtih in odvzame pravica obrtnikom, da bi po treh letih samostojnega obrtovanja mogli otvarjati trgovske obrate, za katere je potrebna izobrazba. Obrtnik naj bi imel pravico zaprositi za dovoljenje izvrševanja trgovskega obrta le za sorodno stroko. VABIMO VAS! LJUBLIANIKI VELESEJEM 1. —10. IX. 1934 Železniška izkaznica za 50°/0 popust na železnicah se dobi na vseh postajah po Din 5’—. 40.000 m" — 15 razstav: Glasbena - umetniška - higijenska - Izseljenska - ribarska - perutnine, koz, ovac, psov - arhitektonska - „Weekend“ - hraniiniška - pohištvo - radio - živila. Festival SLOVANSKIH PLESOV Tekmovanje harmonikariev Velikomestno zabavišče Terjatve trgovcev naj se iz zaščite • 1 v • • izločijo Trgovstvo je v načelu proti vsaki zaščiti. Vse dotlej pa, dokler trajajo druge zaščite, zahteva tudi trgovstvo za sebe zaščito. Trgovstvo, ki je zašlo v plačilne težkoče zaradi zamrznjenja kmečkih dolgov in zaradi nelikvidnosti denarnih zavodov, je z nezadovoljstvom ugotovilo, da je kr. vlada načrt uredbe o ureditvi plačil trgovcev, ki ga je predložilo ministrstvo za trgovino in industrijo, umaknila. Trgovstvo zahteva, da se za aktivne, a po kmečki zaščiti in nelikvidnosti denarnih zavodov v plačilne težkoče zašle trgovce, izda uredba o ureditvi plačil po predlogih, ki so jih predložile trgovske stanovske organizacije. V pogledu uredbe o zaščiti kmeta zahteva trgovstvo, da se terjatve trgovcev izločijo iz zaščite. Za naš lesni izvoz V razpravi o gospodarskem položaju je skupščina obravnavala tudi o težavnem stanje naše lesne trgovine in ugotovila, da so zaradi propadanja te važne narodno-go-spodarske stroke potrebni nujni ukrepi za zboljšanje njenega položaja. Zlasti pa zahteva trgovstvo odločno: 1. V notranje trgovinskem pogledu naj se olajšajo predpisi, ki ovirajo izvoz lesa. Posebno težko prizadenejo naše lesne izvoznike čezmerno visoke prevozne tarife. Sosedne države — izvoznice lesa — dajejo izvoznikom lesa velike ugodnosti v ugod-nostnih prevozninah, v izvoznih premijah, kar povzroča našemu izvozu, ki trpi na visokih stroških prevoza po železnici, občutno konkurenco. Trgovstvo apelira na kr. vlado, da z ozirom na velike ugodnosti, ki jih uživa Avstrija na lesnem tržišču v Italiji, da z znatnim znižanjem prevoznih tarif možnost bodočega izvoza lesa v Italijo 2. Mnogo težkoč povzročajo našemu izvozu razni devizni predpisi, zlasti pa: odredba, s katero je uvedena predložitev potrdila o plačanih davkih v svrho izdaje izvoznega uverenja; cenik za zavarovanje valute je dosledno previsok in izvozniki v nobenem primeru ne dosežejo v ceniku določenih cen, kar povzroča težkoče pri kritju uverenja; rok za kritje uverenja je mnogo prekratek in uverenje z ozirom na netočno plačilo kupcev v določenem roku ne more biti krito; tudi se ne upošteva v kritje uverenja denar, ki ga dobi izvoznik po denarnem zavodu ali osebno od kupca. Z ozirom na te težkoče, ki ovirajo naš izvoz lesa, zahteva trgovstvo: a) da se z ozirom na katastrofalno stanje lesne trgovine, ki se nanaša tudi na točno izpolnjevanje davčnih obveznosti, ukine pogoj, da se izda izvozno uverenje na podlagi predloženega potrdila o plačanih davkih. Lesni izvoznik bo mogel izpolnjevati svoje davčne dolžnosti, če mu bo dana možnost izvoza in s tem možnost pridobiti denar tudi za kritje davčnih obveznosti; b) cenik za zavarovanje valute naj se vedno prilagodi dejanskim cenam posameznih vrst lesa za izvoz; c) rok za kritje uverenj naj znaša vsaj dva meseca, ker je v sedaj določenem nemogoče kritje uverenja do določenega roka; č) za kritje uverenja naj se upoštevajo tudi plačila, ki se izvrše po zasebnih denarnih zavodih ali osebno po kupcu. 3. V zunanjetrgovinskem pogledu zahteva trgovstvo: a) da se doseže preferenčna ugodnost, ki jo po gospodarskem sporazumu med Italijo in Avstrijo uživa Avstrija, tudi za naš izvoz lesa v Italijo. Ugodnosti, ki jih Italija nudi v tarifnem in carinskem pogledu Avstriji, so povzročile zastoj našega izvoza lesa v Italijo ter so ukrepi za omiljenje tega položaja nujni. b) Glede ureditve izvoza lesa na ta način, da se ustanovi kontrolni urad v Beogradu, izjavlja trgovstvo, da se s to centralizirano ustanovo ne strinja, ker ta ureditev povzroča težkoče pri izvozu. Zahteva, da se revidira uredba o kontroli izvoza lesa v toliko, da se ustanove v njenem okviru kot izvršilni organi določb uredbe Organizacije izvoznikov lesa pokrajinski odbori po lesnih področjih (Ljubljana, Zagreb, Sarajevo, Sušak). c) Ob neugodnih denarnih prilikah in ob padcu cene in produkcije ter izvoza je zašlo naše lesno trgovstvo v težaven kreditni položaj. Lesna trgovina, kot važna narodno-gospodarska stroka, hira in ne more pridobiti inozemskih trgov, ker zaradi popolnega pomanjkanja kreditov ne more prevzemati večjih naročil. V interesu izvoza našega lesa je in zlasti še, ker tvori les važno postavko tudi v naši trgovinski bilanci, da se izvoznikom lesa nudijo obratom primerni krediti od strani državnih denarnih zavodov. Trgovstvo apelira na kraljevsko vlado in na resorna ministrstva, na narodne poslance, da tem perečim vprašanjem obstoja lesne stroke in bodočega izvoza posvetijo vso pažnjo. Proti vsaki monopolizaciji sadne trgovine Trgovstvo, razpravljajoč o tem težavnem položaju izvoza sadja, odločno zahteva, da se nujno stori vse, da se omili položaj, da se izloči »Prizad« iz akcije za izvoz sadja, da se ukine centralizacija izvoza sadja ter prepusti neomejeno izvoz sadja usposobljenim izvoznikom v prosto trgovanje. Pač pa naj vlada skrbi in pripravi za naš izvoz sadja dobre inozemske trge z dobrimi tr-trgovinskimi pogodbami, pri katerih naj sodelujejo strokovni eksperti. Ker bi pomenil polom sadnega izvoza milijonsko škodo trgovcem in producentom in ker bi bil tudi v največjo škodo za naše gospodarstvo in ker škoduje tudi našemu ugledu v inozemstvu — so ukrepi nujni. Za zboljšanje lokalnega prometa Razpravljajoč o prometnih prilikah v Dravski banovini je trgovstvo ugotovilo, da se doslej niso izpolnile dolgoletne tež- Dne 7. septembra bo pri generalni direkciji drž. železnic v Beogradu ofertna licitacija za dobavo raznih svedrov. (Pogoji iso na vpogled pri strojnem' oddelku Direkcije drž. železnic v Ljubljani, Ljubljanski dvor, soba 194, vsak delavnik med 10. in 12. uro.) Dne 10. septembra bo pri Upravi policije v Zagrebu ustmena licitacija za dobavo 050 novih dežnih plaščev. Dne 22. septembra bo pri Upravi državnih monopolov v Beogradu I. ofertalna licitacija za dobavo belega papirja za tobačne tvomice. Vzorec papirja je na vpogled v Zbornici. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled). BUažai v sadni ie^ovUti nje in zahteve trgovstva v teh prometnih zadevah: 1. Ozkotirna železniška proga Poljčane- Žreče povzroča gospodarskim krogom konjiškega sreza velike težkoče, ki so zvezane z visokimi režijskimi stroški. Po ozkotirni progi Žreče-Poljčane prevoženo blago se mora na postaji v Poljčanah pretovoriti na normalnotirno progo, kar je zvezano z velikimi režijskimi stroški, ki ovirajo razvoj izvoznih strok tega okraja. Ker je ozkotirna proga eden najvažnejših vzrokov težkega položaja gospodarskih krogov konjiškega okraja, zahteva trgovstvo, (la se kljub vedno zatrjujoči izjavi o pomanjkanju kredita razširi proga Polj-fane-Žreče v normalnotirno progo. 2. Dolgoletna želja prekmurskih gospodarskih krogov po otvoritvi proge Hodoš-Kotormany se doslej ni izpolnila kljub dokazani in mnogo let poudarjani potrebi po otvoritvi te proge, ki bi neposredno vezala izvoznih poljskih pridelkov bogato Prekmurje s sosednimi državami. Trgovstvo apelira na vse odločujoče či-nitelje, da tej težnji gospodarskih krogov Prekmurja končno ugode in poskrbe, da se proga Hodoš—Kotormany otvori. 3. Dolga leta se bore slovenski gospodarski krogi za zgraditev zakonsko projektirane železniške proge Kočevje—Sušak. Ta proga je v še večji meri pa gospodarsko in zunanje-trgovinsko važna. Odvzela naj bi možnost izvoza in tranzita na Trst in Reko, kar bi pomenilo oja-čenje naših domačih luk. Trgovstvo ponavlja svojo zahtevo po zgraditvi te proge, ki je z zakonom predvidena in apelira na merodajne činitelje, da tej težnji po čimprejšnji zgradbi te prepotrebne proge ustrežejo. 4. Obmejna postaja Gornja Radgona ne odgovarja sedanjemu mnogo narastlemu prometu obmejne postaje. Nemogoče je vršiti posle železniške, carinske uprave v majhnih, tesnih prostorih postaje. Skladišče ne odgovarja potrebam izvoza. Mnogo premajhno skladišče škoduje tudi ugledu naše države, vzrok več, da se ta nedostatek odpravi. Trgovstvo zahteva zato, da se železniška postaja v Gornji Radgoni prilagodi čimprej potrebam prometa. • Produkcija premoga se je povečala Produkcija premoga v slovenskih premogovnikih je znašala v juniju 87.782 ton. (V maju 1934 82.898, v juniju 1933. pa 75.773 ton). Premoga pa se je prodalo letos v juniju 80.282 ton, v maju 74.798 in lani v juniju le 68.780 ton. Oddaja železnicam se je dvignila od 27.294 na 30.935 ton, industriji pa od 34.637 (v lanskem juniju) na 37.756 letos. Zaloge so v juniju narasle od 76.276 na 78.553 ton, kar je običajni sezonski pojav. V primeri s prejšnjimi leti je znašala produkcija v prvem polletju: leta 1932 645.594 ton leta 1933 553.501 ton leta 1934 586.492 ton Letos je bila torej produkcija večja ko lani, a znatno manjša ko v letu 1932, ko je tudi že vladala kriza. V prvem polletju pa se je .prodalo premoga industriji železnicam leta 1932 190.208 256.219 leta 1933 207.397 198.074 leta 1934 225.880 228.201 Delavcev je bilo zaposlenih v juniju 5678, za 15 več ko v maju. Lani v juniju j© bilo zaposlenih 5655, predlani pa 6392. šihtov pa je bilo v juniju 1934 116.955, v juniju 1933 99.833 in v 'juniju 1932 125.596. Povprečno je prišlo na rudarja v juniju 19 šihtov. Zaslužek delavstva pa je znašal: letos v juniju 5,133.000 Din, v juniju 1933 4 milijone 454.000 in v juniju 1932 6,040.000 Din. Skupno so znašale delavske mezde v prvem polletju 1932 45,584.000 Din 1933 33,174.000 Din 1934 32,937.000 Din Kljub zvišani prodaji in produkciji so torej delavske mezde nazadovale. Upajo, da bo zaradi slabe vinske letine šel sadjevec v denar po primerni ceni. Iz Slovenije se je dosedaj izvozilo skupno 417.000 kg jabolk in 4600 kg hrušk. Na prvem mestu je glede izvoza jabolk Češkoslovaška, kamor smo prodali 180 tisoč kg. Na drugem mestu je šele Nemčija s 160.000 kg, na tretjem mestu Avstrija s 66.000 kg. V druge tuje države dosedaj še nismo izvažali, razen na Švedsko, kamor je podjeten trgbvec poslal 11.000 kg jabolk ter tudi dosegel znosno ceno. Zanimanje inozemstva je še vedno zelo -zmerno. Zaenkrat je prispelo v Maribor nekaj trgovcev iz Češke, ki pa še niso pričeli nakupovati, ker ponujajo prenizke cene. Vsa trgovina je letos osredotočena v Mariboru, kjer so se razvile v hotelih Orel in Meran ter kavarni Jadran prave sadne borze. Le da je na njih malo živahnosti, veliko ponudbe in malo povpraševanja. Srednjerano sadje nam bo ostalo povečini doma. Predvsem sorta »grafen-štajnc« in »kardinal«, ki so letos izredno dobro obrodile ter dale kvalitetno prvovrstno blago, za katerega je res škoda, da ga moramo sprešati v jabolčnik. Pa tudi za pozne sorte je še malo zanimanja. Tako zlasti za »kanadko«, ki gre v glavnem v Francijo. Dosedaj še niso pokazali Francozi nobenega zanimanja za kanadko in bati se je, da nam bo letos tudi ta ostala doma. Nekoliko živahnejši je postal notranji trg. Seveda pa se tu dosegajo le nizke cene, ki niso v nobeni primeri z rizikom in stroški. Štajerski trgovci pošiljajo jabolka na ljubljanski in zagrebški trg s tovornimi avtomobili; ker je računati tu le z nadirobno prodajo, ni dobiček v nobeni primeri s trudom in rizikom. Pa vendar &o navezani na ta način prodaje, da si vsaj nekaj rešijo, ker so investirali težke tisočake za nakup jabolk, ki so jih morali prevzeti od pridelovalcev. Zastoj v sadni trgovini je prinesel tudi celo vrsto pravnih sporov, ki se bodo še morda reševali pred sodiščem. Kmet grozi trgovcu, ki je sadje zaaral, pa ga sedaj ne more prevzeti, ker sam ne ve, kam z njim, trgovec grozi zopet s tožbo sindikatu, ki je dial naročilo za nakup sadja v zaupanju, da se bo izvoz odprl, čim so prišle izvoznice. En udarec je zvezan z drugim. Na nemškem trgu se je cena nekoliko popravila. Dočim je znašala še pred nekaj žuftOftfa tctywU*a Madjari nezadovoljni z rimskim sporazumom V madjarskih listih se pojavljajo vedno bolj pogosto kritike o rimskem sporazumu, ki da je bil v korist samo Avstriji, dočim je Madjarski v škodo. Tako je bilo razmerje blagovnega prometa med Avstrijo in Madjarsko še pred dvema letoma 1:2 v korist Madjarske, v začetku letošnjega leta je padlo na 1 :1“5, po uveljavljenju rimskega sporazuma pa celo na 1 : l-3. Madjarska si mora zato poiskati novo gospodarsko orientacijo, ker drugače se ne more zboljšati njena trgovinska bilanca. Neugoden položaj na mednarodnem trgu z volno Zaloge volne so se tako v Avstraliji ko v Južni Afriki v primeri z lanskim letom zelo povečale, dočim je na drugi strani računati z manjšim povpraševanjem po volni. Predvsem je gotovo, da bo Nemčija v prihodnji sezoni uvozila mnogo manj volne. Avstralski proizvajalci volne so bili nadalje zelo zadeti z italijanskimi uvoznimi omejitvami za volno. Zmanjšanje števila zavarovanih delavcev v angleški volneni industriji dokazuje, da se je tudi tu položaj poslabšal. Že lani je sicer Avstralija prodala manj volne, ko predlanskem, toda cena volne je narastla in kljub manjšim prodanim količinam je bil izkupiček znatno večji. Letos pa se je bati, da padejo tudi dnevi 16 mark, je sedaj 18 RM. Vendar je izvoz tudi še pri tej ceni nerentabilen zaradi nesrečnega pogoja, da se mora sadje izvažati v zabojih in ne rinfusa. V trgovskih krogih se mnogo ugiba, kdo je zakrivil ta pogoj, ki nam letos ubija sadni izvoz v Nemčijo. Nemški trgovci pravijo, da jim je popolnoma vseeno, kako izvažamo jabolka: ali v zabojih ali brez njih: Seveda bi bilo v interesu našega izvoza, da bi izvažali sadje čim lepše pakirano in opremljeno, magari vsak sadež posebej v svilenem papirju. Vendar pa zaenkrat tak način opreme nima smisla, dokler se nam ne izplača. Ni namreč mogoče doseči na nemškem trgu za jabolka v zabojih sorazmerno višje cene, zato pa so stroški, ki so zvezani s pakiranjem, neprimerno višji. Vagon jabolk (10.000 kg) pride pri nakupni ceni 1 Dm za kg postavljen na nemško mejo franko Passau v zabojih 34.982 Din. Res da znaša pri zabojih refakcija 5 RM, ter dobi trgovec od tega pri vagonu povrnjenih okoli 6000 Din (zaenkrat so samo še obljubljeni), tako da bi znašali vsi stroški faktično potem 28.982 Din. Pri ceni 16 RM, ki je vladala Iše do včeraj, pa dobi za ta vagon v srečnem primeru samo 26.400 dinarjev, tako da ima čisto izgubo! — Pri pošiljatvi alla rinfusa odpadejo stroški za zaboje, odpade visoka carina, dražji fito-patoioški pregled, tako da se izvoz faktično izplača: kajti vagon pridie postavljen v Passau na 24.082 Din, pri povrnitvi refak-cije Din 1000-— na okoli 23.000 Din, iz-kupi pa trgovec zanj prav toliko, kakor če ga odpremi v zabojih. Ker izvažata letos Avstrija in Madjarska zgodnje sadje v razsutem stanju v Nemčijo, bi ga prav tako lahko izvažali tudi mi. V trgovskih krogih vlada prepričanje, da ima edini Prizad interes na zabojih, to pa radi razlike v premiji: pri izvozu jabolk v zabojih plača Nemčija 5RM premije, alla rinfusa pa samo 1 RM. Dobršen del premije si pa pridrži Prizad. Gibanje obrtništva na področju zagrebške obrtniške zbornice V juliju je na področju zagrebške obrtniške zbornice prijavilo na novo obrt 222 obrtnikov, odjavilo pa 77, začasno pa je ustavilo obratovanje 20 podjetij, da se je cene. Zato nameravajo avstralski izvozniki volne zadržati veliko blaga in na ta umeten način dvigniti cene. Je to prvič v zgodovini trga z volno, da si skušajo izvozniki Avstralije pomagati na ta umetni način. Avstralska vlada bo najbrže dala proizvajalcem volne 6 milijonov funtov na razpolago, da bodo mogli zadržati volno. Madjarska bo dovolila izvoz pšenice le proti zdravi valuti Radi neznatnega žetvenega) presežka namerava .madjarska vlada izvoz za blagovne penge po možnosti preprečiti. Zlasti pšenica bi se smela izvažati 'le proti plaoillu v zdravih valutah. Minimalne zaloge ržii pojdejo v Avstrijo, izvoz ječmena pa ne bo dovoljen niti proti plačilu v zdravili valutah. Znatne količine koruze pa se bodo smele izivaziiiti proti plačilu v blagovnih pengih le, če je njen izvoz drugače nemogoč. * Nova trgovinska pogodba med Poljsko in Nemčijo bo v kratkem1 podpisana,. Sestavljena je na podlagi absolutne recipmo-ciitete. Poljska bo izvažala v Nemčijo živila in sirovine, iz Nemčije pa bo uvažata industrijske izdelke in zlasti kemične. Avstrija je zvišala Poljski uvozni kontingent za prešiče. Dočim je lani uvozila Poljska v Avstrijo 84.500 prešičev, jih je letos samo v prvem polletju uvozila 53.500. Cene za vse vrste tiskovnega papirja je znižala Poljska za 5 do 8 odstotkov. Direkcija drž. rudnika Senjski rudnik sprejema do dne 3. septembra ponudbe o dobavi 30.000 kg portland-cementa, do dne 10. septembra pa o dobavi 30.000 kg portland-cementa, 400 kg jekla, 2 priprav za rezanje ovojev na ceveh in 35 parnih ventilov iz litega železa. Dne 5. septembra bo pri Inženjerskem odelenju Komande Savske divizijske oblasti v Zagrebu tretja ofertalna licitacija za popravilo podov v sobah vojašnice Krste Frankopana v Zagrebu; dne 11. septembra bo II. ofertalna licitacija pri isti komandi za razširitev vojaškega objekta v Ge rovu. Direkcija drž. rudnika Kreka sprejema do dne 6. septembra ponudbe o dobavi 10.000 kg portland-cementa in 1700 kg navadnih klincev. Dobava drv. Komanda dravskega žan-dartmeri jakega polka v Ljubljani sprejema do 1. septembra ponudbe o dobavi 150 do 200 m3 bukovih drv. (Pogoji so na vpogled pri komandi). Gradba vojaškega objekta v Makovem Hribu se odda na ofertni licitaciji dne 3. septembra pri inženjerskem oddelku Komande savske divizijske oblasti v Zagrebu. (Pogoji so na vpogled pri oddelku.) Dne 3. septembra bo pri skladišču 1. oddelka voj no-teh ničnega zavoda v Sarajevu ofertna licitacija za dobavo 50 kub. metrov bukovih diesk. (Pogoji so na vpogled pri oddelku.) Dne 3. septembra bo pri generalni direkciji v Beogradu ofertna licitacija za dobavo 34.415 kg železne žice, 80 kg palic za varjenje železa, 220 kg specialnih palic za električno varjenje, 730 kg medenine, 495 kg praha za avtogenično varjenje. — (Pogoji so na vpogled pri strojnem oddelku Direkcije državnih železnic v Ljubljani, Ljubljanski dvor, soba 194 vsak delavnik med 10. in 12. uiro). Minerska komanda Kumbor sprejema do 6. septembra ponudbe o dobavi naprave za zadrževanje jeklenih verig. Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 3. septembra ponudbe o dobavi 25 svetiljk za čolne, 20 parov spojk za tlačne cevi, 20 kg amonijaka, 20 kg solne kisline, 10 kg železnega suilfida, 3000 kosov filter-papirja, raznih aparatov, porcelanastih predmetov, epruvet, cevi iz kavčuka, termometrov, areometrov, električne peči itd.; do 4. septembra pa o dobavi 305 kg zelenega volka v prahu, 460 kg arzenika, 125 kg oksida. Dne 5. septembra bo pri inženjersko-tehničnem oddelku Komande mornarice v Zemunu pismena licitacija za dobavo raznega elektro - instalacijskega materiala. — (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 6. sept. ponudbe o dobavi 5000 kg železne pločevine, 5100 pol papirja in 100 pol papirnate lepenke, raznih glasbenih instrumentov in delov za iste ter muzi kalij; do 9. septembra o dobavi orodja, vijakov, pločevine, žice, raznih tkanin, linoleja, 2000 kg bakra, 800 kg elektrod; do 10. septembra o dobavi 200 kg kositra, 500 kg cinka, 800 kg katrana, 1120 kg smole, 1400 kg kolofonije, 30 kg parafina, 460 kg stearinske kisline, 3 kg čebelnega voska; do 11. septembra o dobavi 520 kg solvent nafte, 50 m2 furnirjev, ventilov, 100 kg klingerita in 10 kg kau-čuka; do 12. septembra o dobavi 800 kg katramiramega 'motvoza, 2000 kg lanenega motvoza, 2 kg konoplje, 300 kg lanene ja-drenine, 250 kg svinčenega belila, 100 kg svinčenega minija, 220 kg železnega mi-nija, 230 kg barv, 65 kg lanenega firneža. Dne 4. Septembra bo pri Direkciji drž. železnic v Ljubljani tretja pismena licitacija za oddajo kolodvorske restavracije na postaji Pragersko v triletni zakup. Dne 13. septembra bo v inženjerskem odelenju Komande Savske divizijske oblasti v Zagrebu prva ofertalna licitacija za razširitev dveh vojnih objektov v šumi »Kozjači« pri Karlovcu. Strojni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do dne 4. septembra ponudbe o dobavi kavčukastih cevi za avtogeno varjenje in kavčuk zagostk. [0P. PirČCVfl sladna kava I I n *>n^°-YrS^en• ^|ODI|a^ izdelek, s katerim ^ pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Vas in Vaše otroke. * H Pirčeva sladna kava je prav prijetnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom. - ■ ■ . — — - —--= število obrtniških podjetij pomnožilo v juliju za 125 podjetij. Stran 4. mmmdmmmm Za bolgarskega poslanika v Moskvi bo imenovali profesor Mihačev. Avstrija bo baje v Ženevi zahtevala, da se ji dovoli večjo zunanje posojilo, da se s tein honorira njen boj za neodvisnost, ki da je bil le v iiiteresu velesil. To posojilo potrebuje Avstrija tudi zato, ker so stroški za vzdrževanje njene večje oborožene sile preveliki. Vseeno mislimo, da diplomati v Ženevi ne bodo tako zelo na glavo padli, da bi o avstrijskem predlogu sploh resno razpravljali. Avstrijska vlada je razpustila vse organizacije Landbunda, ker da je ta paktiral z narodnimi socialisti. Možni oddelki policije so skušali preiskati vojašnico hajmverovcev v Floridsdorfu na Dunaju. Hajmverovci pa so se preiskavi uprli in šele po enournem boju je mogla policija izvesti svojo namero. Dunajski podžupan dir. Winter je objavil na avstrijsko vlado odprto pismo, v katerem ostro zahteva, da se vlada sporazume z delavstvom, zlasti s starimi socialno demokratičnimi voditelji. Vlada naj n© kopiči več napake na napake. Pravi namen Sohus«hniggovega potovanja t Francijo je bil, da dobi Avstrija novo zunanje posojilo Avstrijski Lamdbundovci pridejo pred vojaško sodišče, ker so obtoženi veleizdaje. Bivši podkancelar in vodja Landbunda dr. Winkler je izjavil, da bo nastopil s senzacionalnimi odkritji o majorju Feyu, če bi ta še naprej intrigiral proti njemu. Čeprav bo plebiscit za Posaarje šele januarja, se je vendar že začel boj za Posaar-je z vso strogostjo. V Koblencu je bil v nedeljo velik shod hitlerjevcev, na katerem je govoril sam Hitler. Rotil je Posaarčane, da glasujejo za Nemčijo in zagotavljal jim je, da bodo varovane vse njih verske pravice. Zborovanja se je udeležilo okoli 100.000 ljudi. Posaarčani pa so imeli v Sulzbachu svoj protishod, katerega se je udeležilo 70.000 Po3aarčanov vseh strank, razen Hitlerjeve. Izrekli so se proti Hitlerjevi Nemčiji in za dosedanje stanje, da ostene Posaarje pod nadzorstvom Društva narodov. Hitler je v svojem govoru apeliral tudi na Francoze, da se izjavijo za sodelovanje z Nemčijo, kar bo sedaj tem lažje, ker bo z rešitvijo posaarskega vprašanja odpravljen zadnji vzrok nesoglasja. Iz komentarjev francoskih listov pa je razvidno, da v Franciji Hitlerjevemu apelu ne verjamejo. Hitler je prenehal z odpuščanjem ljudi napadalnih oddelkov. Tudi v drugih njegovih ukrepih se vidi njegovo prizadevanje, da zopet pridobi zaupanje SA oddelkov. Markiz Palavicini je ostro nastopil proti GOmbOsovi politiki, ki da je hipnotiziran od nemškega militarizma in od zun. ministra iKanye, ki je prepričan pristaš narodnega socializma. Gomb&9ova politika da bo Madjarski odtujila Italijo in Avstrijo, ki ne moreta biti za barbarsko narodno socialistično politiko. ladjarska vlada uradno demantira, da bi nameraval Goimbos odpotovati v Rim. Velika važnost se pripisuje v madjarskili političnih krogih potovanju Gombosa v Varšavo. Predvsem bo skulšal Gomb5s pripraviti Poljsko do tega, da posreduje med Madjarako in Malo antanto, ker se skuša Madjarska gospodarsko preorientirati. Ta preorientacija naj bo v zvezi z blokom, ki naj bi segal od Poljske pa do držav srednje Evrope in deloma tudi južne. Poljska je sporočila Franciji svoje pogoje za sprejem vzhodnega pakta. Prehod skozi poljsko ozemlje je ruskim četam dovoljen le, če jih Poljska sama pozove. Poljsko litovski spor je treba urediti ter rešiti tudi vprašanje Vilne. 3. Francija mora Poljsko obvestiti o vseh svojih diplomatičnih akcijah v Evropi, da bi bilo podobno preše* nečenje ko MERKUR« kot Izdajatelja in tiskarja: 0. SttHALEK, Ljubljana.