Amerikanski Slovenec List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote 41. številka »Joliet, Illinois. 17. septembra 1909 Letnik XVIII COOK IN PEARY ŠE NA DNEVNEM REDO. Opis, kako je komander Peary razpel ameriški prapor na severnem tečaju. NEW YORK SE PRIPRAVLJA. V čast odkriteljema slavnostni banketi po njunem povratku. Sydney, N. S., Kanada, 15. sept. — Gospa Peary je prejela od svojega soproga v Battle Harboru sledečo brzojavko: “Ne morem priti pred koncem tedna.” Battle Harbor, Labrador, 15. sept.— Komander Peary je zastopniku spojenega časopisja opisal razpetje ameriškega prapora na severnem tečaju. Prvi prapor, ki ga je razprostrl, je bil iz svile; darovala mu ga je njegova žena pred petnajstimi leti. Imel ga je na vseh svojih vožnjah s seboj in vsa-kikrat je pustil kos istega na najsevernejši točki, ki jo je dosegel na dotični vožnji. Zadnji ostanek tega prapora je sedaj razpel na severnem tečaju in ga pustil tam. Potem je odkritelj razprostrl še nekaj drugih praporov in zastavic, in nazadnje vse to fotografiral. Potem je Peary položil poročilo 0 svoji vožnji in druge liste in osebne papirje v škatlico, ki ne more vanjo ni zrak ni voda, in jo je zakopal v led. Škatlica bo plavala, če se led stopi. New York, 15. sept. —• Prijatelji in znanci dr. Frederick A. Cookovi so ohranili svojo vero vanj in to pokažejo s tem, da mu v čast prirede sijajen banket v Waldorf-Astoria Hotelu dne 23. septembra, dva dni po ,dr. Cookovem pričakovanem prihodu. Banketa se udeleži 1,200 oseb. Komander Peary bržkone pride nekaj dni pozneje, in bo seveda tudi navdušeno sprejet in počaščen. 1 Battle Harbor, 14. sept. (potom iskrnega brzojava v Cape Ray, N. F.) — Komander Peary je narekoval zastopniku spojenega časopisja (Associated Press) sledečo izjavo v pero: “Jaz sem edini belokožec, ki je kdaj dosegel severni tečaj, in pripravljen sem, to v primernem času dokazati. Javno sem že izrekel, da Cook ni bil na severnem tečaju. Še enkrat zagotavljam to in pri tem ostanem, ampak odklanjam pa, razpravljati to stvar podrobno. To pride pozneje. Rekel sem, naj se dr. Cookove trditve, da je dosegel tečaj, ne jemlje preresno, in da sem ga pribil, ker imam prepričevalnih dokazov za mojo trditev. V šestih mesecih boste bržkone izvedeli celo ‘storijo’. “Ne ravnal bi pametno, da se zdaj, kakor stoje stvari v tem hipu, spustim v temeljito razpravo. Ako bi storil to, bi moral sporočiti marsikaj, kar bi se dalo drugje porabiti. Počakati nameravam, dokler dr. Cook ne izda natančne in polnoveljavne ijavfe. Doslej leže pred'mano samo časniška poročila o dr. Cookovi namišljeni vožnji na severni tečaj, in ta morda so ali morda tudi niso natančna. Kadar bo dr. Cook utegnil, dati popolno in pristno poročilo, napoči zame ugodna priložnost, poučiti občinstvo o vsem, kar imam in vem. Potem naj porotniki — z drugimi besedami, občinstvo in znanstvene družbe celega sveta — razsodijo v tej zadevi. V prilog dr. Cooku potem v tem slučaju ne preostane nič druzega, nego njegova lastna zagotovila, da je dosegel severni tečaj. Med tem časom velja moj sklep, da se iz navedenih vzrokov ne spustim v nobeno prepirno razpravo.” Poskus, pognati cestovod v zrak. Buffalo, N. Y., 14. sept. — Davi se je poskušalo, z dinamitom razstreliti nov cestovod (vijadukt) na Elk streetu. Velika množina dinamita je bila položena pod kolesa škripca ali samotežnika, ki se z njim dviga jeklo. Kolesa so razletela v kose in ti so fazfrčali na stotine čevljev daleč na vse vetrove. Škripec je bil deloma razdejan. Na stotine oken po sosednih tovarnah je bilo razbitih. Nihče ni bil ranjen in tudi cestovod ni bil preveč poškodovan. Svoji prisegi zvest. New York, 13. sept. — Oskar Leis-ner je izpolnil svojo prisego, ki jo je izrekel prejšnjega dne ob krsti svoje soproge. Leisner je večkrat med boleznijo svoje žene izjavil, da bo sledil svoji ženi v smrt in vzel s seboj tudi njunega sinčka Oskarja. Včeraj je bila žena pokopana in ob krsti je Leisner ponovil svojo prisego, da jo je 24 ur pozneje izpolnil. Pognal si je kroglo skozi glavo. Da je njegov sinček še živ, je pripisati dejst-vu, da je bil odsoten in da ga oče ni mogel najti. Harriman mrtev. Arden, N. Y., 9. sept. — Edward H. Harriman, največji ustanovitelj in organizator železnic, ki ga je svet kdaj poznal, je danes umrl v svojem letovišču Tower Hillu. S smrtjo se je krepko boril do zadnjega dihljaja. Umrl je za rakom v želodcu. Ob smrtni postelji so bili zbrani vsi njegovi bližnji sorodniki. Pokojnik je zapustil nad $100,000,000 premoženja, ki obstaja povečini iz železniških in sličnih delnic, posebno sledečih korporacij: Union Pacific in Southern Pacific; Atchinson, Topeka & Santa Fe; Baltimore & Ohio, Delaware & Hudson; Erie; Illinois Central, New York Central, ter Pacific Mail Steamship Co., Brooklyn Rapid Transit Co. in Wells Fargo Express Co. Arden, N. Y., 12. sept. —- Pogreba Harrimanovega so se udeležili samo sorodniki in bližji prijatelji ter mnogoštevilni vslužbenci pokojnikovi. Ob 10. uri dopoludne se je cerkveni obred začel s tem, da so vdova Harriman in njeni otroci prejeli sv. obhajilo. Naslednik Harrimanov. New York, 13. sept. -—• Zbor ravnateljev Union Pacific-železnice je izvolil bivšega sodnika Robert S. Lovetta predsednikom izvrševalnega odbora namesto pokojnega E. H. Harrimana. William Rockefeller in Joseph Schiff sta bila izvoljena v ravnateljstvo kot naslednika Henry H. Ro-gersa in Harrimana; tudi sta postala člana izvrševalnega odbora. Guverner Johnson operiran. Rochester, Minn., 15. sept. — Guverner Minnesote John A. Johnson je bil davi v tukajšnjem St. Mary’s hospi-talu operiran. Imel je v trebuhu nevarno ulje. Operacija je trajala tri ure in je bila silno opasna. Guverner se počuti zelo slabo. Žila mu bije neredno in hitro. Pristojbina zvišana. Washington, 13. sept. — Po odloki generalnega poštarja Hitchcocka se bo dne 1. novembra t. 1. pristojbina za vpisanje (registriranje) poštnih stvari zvišala od 8c na 10c. Obenem se bo najvišji znesek odškodnine za izgubljene vpisane poštne komade zvišal od $25 na $50. Vpisnina se zviša, ker je ta oddelek poštne službe doslej delal z znatno izgubo. Požari. New Orleans, La., 13. sept. — Kato-toliško cerkev sv. Janeza na voglu Dryados in Ohio cest je požar skoro popolnoma razdejal. Strela je povzročila ogenj. Škoda znaša okoli $200,000. Vincennes, Ind., 13. sept. — Požar je razdejal kupčijski del mesteca Monroe (City), ki leži deset milj vzhodno od tu in šteje 1000 prebivalcev. Škodo cenijo na $100,000. Grozno. Washington, D. C., 15. sept. — Preiskava razmer v zapadni kaznilnici pennsylvanski v mestu Allegheny je dognala, da so razmere tako grozne, da se bodo morali zavezni kaznjenci takoj preseliti v drugo kaznilnico, vsaj kolikor je to mogoče. Dotično poročilo o preiskavi še ni objavljeno, dasi slika razmere precej prikrito in zmerno. Dne 1. t. m. se je nahajal v kaznilnici 1301 jetnik. Od teh je polovica vedno brez posla, dočim jih več nego polovica stanuje po dva v eni celici, ki so silno majhne, tako da se jetniki ne morejo gibati. Nad 300 jetnikov je jetičnih in v kaznilnici kar mrgoli mrčesa. O jestvinah se čujejo splošne pritožbe, in večkrat so se kaznjenci poskušali upreti. Spet povodnji. Mesto Mexico, Mehika, 10. sept. — Že spet je povodenj napravila veliko škodo in sicer topot v pokrajini Jamii-tepec države Oax,axa. Sladkorne plantaže so opustošene in čistilnice cukra razdejane. Mrtvih je mnogo farmar-skih delavcev, a prizadetih po tej povodnji do 100,000 ljudi. Monterey, 10. sept. — V državi Pau-ltfmipas je vsled povodnji utonilo več sto ljudi. Samoumori. Kansas City, Mo., 13. sept. — 40 let stari Albert Sarbach, bogat trgovec iz Holtona, Kans., se je zastrupil v nekem tukajšnjem hotelu. Vzrok neznan. New York, 13. sept. — John W. Castles, predsednik tukajšnje “Union Trust”-kompanije, si je popoludne v Grand Union Hotelu z britvijo prerezal vrat od ušesa do ušesa. Vzrok bo-lehavost. SPET OSTAVILI SVOJE DELO, V tovarni “Pressed Steel Car”-kompa-nije v Schoenvillu, Pa., vladajo res čudni uradniki. DO 4,000 MOŽ ZAŠTRAJKAL0. Vzrok stavkokazi, kateri vkljub obljubi še niso odslovljeni. Pittsburg, Pa., 15. sept. — Štrajk zaposlencev v tovarni “Pressed Steel Car”-kompanije v Schoenvillu, ki je bil v sredo zadnjega tedna smatran končanim in ki je zahteval devet človeških žrtev in veliko finančno izgubo, se je danes začel iznova, ko je 3,000 do 4,000 zaposlencev ostavilo delo in se mirno razkropilo v svoja stanovanja. Delavci sedaj obdolžujejo kompanij-ske uradnike, da niso ostali mož-be-seda glede odslovitve vpeljanih “bos-sov’’ med devettedenskim štrajkom. Tovarniški uradniki so razglasili, da bodo menda odslovili še one uvedene delavce, ki so preostali v tovarni, kadar se z delom spet redno prične. Petdeset pomožnih šerifov je na straži v tovarni. Pričakovati pa ni mnogo nadaljnjih neprilik in upati je, da se jutri opoludne spet začne z delom. Washington, D. C., 15. sept. — Novica glede obnovitve štrajka v tovarni “Pressed Steel Car”-kompanije je povzročila tukaj veliko presenečenje. Komisar Neill iz odbora za poravnavo je smatral štrajk končanim. U-radno se ni nič poročalo o neporavnanem razporu departmentu za kupčijo in delo. New Castle, Pa., 15. sept. — En štrajkar je bil bržkone smrtno obstreljen in več druzih je bilo resno ranjenih danes popoludne v tovarni “Ame-r:can Sheet and Tin Plate”-kompanije. Dva policaja sta bila aretirana po streljanju. To se je pripetilo, ko je policija spremljala štrajkolomce v tovarno. Fall River, Mass., 15. sept. — Okoli 1,000 štrajkujočih tkalcev v tovarni “Iron Works Cotton Mills” je sprejelo petodstotno zvišanje plače in z delom se spet prične jutri. Iz McKees Rocksa, Pa. Pittsburg, Pa., 13. sept. — Ko so devet tednov stražili tovarne “Pressed Steel Car” - kompanije v McKees Rocksu zaradi štrajka, je odjahal oddelek A pennsylvanske državne policije v svojo vojašnico v Greensburg, Pa. Vsi policaji so bili veseli svojega odhoda iz kraja, kjer sta bila dva njihova tovariša ob štrajkarskih nemirih usmrčena a trije težko ranjeni. Oddelek B odjezdi v torek v Wilkesbarre. Spet delajo. Pittsburg, Pa., 10. sept. — Nad 3,000 moških spet dela v tovarni “Pressed Steel Car”-kompanije in še nad 1,000 jih čaka na to, da stopijo v družbine poslovnice in , spet zavzamejo svoja stara mesta. Do sobote’bo zopet na delu čez 6,000 zaposlencev. Včeraj so bili vsi stavkokazi, po številu kacih 500 mož, vedeni iz tovarne in na.parnik Ohio Riverja, ki jih je prepeljal čez reko v Bellevue, odkoder so se odpeljali v New York in Chicago. Washington, D. C., 10. sept. — Po konferenci med uradniki pravnega oddelka, okrožnim pravdnikom Jordanom iz Pittsburga in posebnim agentom Hoaglandom je bilo razglašeno, da ni jasnih dokazov za peonažo v tovarni “Pressed Steel Car”-kompanije v McKees Rocksu, Pa. in da zato ni uvedeno sodno postopanje odstrani zavezne vlade. Štrajkujoči brivci zmagali. Louisville, Ky., 13. sept. — 125 brivcev, ki jie zaštrajkalo v dosego višjih plač, je zmagalo. Delodajalci iso se izrekli pripravljene, zvišati plačo od $10 na $12 na teden. V kritje svojih stroškov pa so tudi sklenili, da se bo odslej računalo za britje 15 namesto lOc, in za striženje las 30c namesto 25. Strašen vihar. St. Louis, Mo, 13. sept. — Po brzojavki “Globe-Democratu” iz Lapaza v dolenji Californiji j e* bil tam strašen vihar. Kolikor je doslej znano, je sedem ljudi storilo smrt in morski breg je pokrit z razvalinami od ladij in brodov, ki so bili tam vkrcani. Po nekaterih ulicah je voda štiri čevlje globoka in druge so podobne deročim potokom. Mnoge hiše šo zrušene in druge zelo poškodovane. Stiska, posebno med ubožnejšim prebivalstvom, ki je povečini izgubilo vse svoje imetje, je velika. Tudi okolica je hudo opustošena. Duhovnik se žrtvoval. St. Paul, Minn., 15. sept. — Father George A. ,Arctander od katoliške cerkve sv. Andreja je danes umrl v bolnišnici sv. Jožefa za otroškim mrtvo-udom, ki si ga je nakopal med bolnimi člani svoje župnije, katere je oskrboval med kužno nadlogo tukaj. V ponedeljek ! je zapustil necega bolnika, takoj zbolel in zvečer šel v bolnišnico. Najboljši zdravniki mu niso mogli pomagati. Father .Arctander je bil rojen na Norveškem leta 1868. in je prišel v to deželo star 16 let. V puščavi umrla žeje. Rhyolite, Nev., 14. sept. — Rudarja Emory Rodge in Tom Flanz sta umrla žeje, ko sta poskušala prehoditi Death Valley. Njuni trupli so našli v soboto štiri milje od mesta Skidoo, Cah, člani pomožne ekspedicije, ki so po puščavi sledili bratu predsednika Eldridge od National Sewing Machine Co. Moža, ki so njuni trupli sedaj našli sta zapustila Rhyolite proti koncu avgusta in za čelakorakati preko Death Valley, kjer kaže toplomer v poletnih mesecih 130 stopinj v senci. Nosila sta s seboj vsak po dve konvi z vodo, a te je moralo zmanjkati, ko sta prehodila šele polovico poti. Blazna vsled žeje sta stikala naokrog, dokler nista legla k umiranju. Mladi Eldridge je poskušal, priti do tega mesta s svojega letovišča v Panamamini-lu. Zapustil je svoje tovariše pred tremi tedni. Moški iz vseh kempov v puščavi so ga iskali. Osla, katerega je vzel s seboj, so našli pred nekaterimi dnevi, ampak o mladeniču samem ni ne duha ne sluha. Curtis spet zmagal. Brescia, Italija, 12. sept. — Člen H. Curtis„ ameriški zrakoplovec, ki je v Rheimsu na Francoskem pridobi! mednarodno nagrado za najdaljši polet z aeroplanom, je zmagal tudi tukaj v tekmi za veliko nagrado. Preletel je 50 kilometrov (nad 30 milj) v 49 minutah in 24 sekundah. Velika nagrada znaša $10,000, od katere svote je dobil Curtis $6,000, Zanimivo poročilo. Washington, 12. sept. — Po pravkar objavljenem poročilu statistiškega u-rada je znašala vrednost ameriškega blaga, izvoženega od 1789 do 1909 skupaj $12,000,000,000. Od te ogromne svote odpadeta dve tretjini na zadnjih dvajset let in polovica, ali $6,000,000,-000 na zadnjih enajst let. To kaže, da je vrednost blaga uvoženega v zadnjih enajstih letih tolika, kakor vrednost blaga, izvoženega prejšnjih 109 letih. Načrti bratov Wright. Springfield, O., 13. sept. — Zrako-plovca Wilbur in Orville Wright sta kupila nad 700 akrov zemlje blizu mesta Tippecanoe (City), da napravita na njej park za poskuse z aeroplani. Pravijo, da hočeta brata Wright tamkaj zgraditi tudi tovarno za aeroplane. Strašno. New Brunswick, N. J„ 11. sept. — George A. MacLean ml. iz Chicage je bil tu blizu ob neki avtomobilski nezgodi na mestu usmrčen, a njegov oče istega imena tako težko ranjen, da je zvečer v bolnišnici umrl. Sedem oseb se je nahajalo v avtu. Gospa MacLean je vsled notranjih poškodb blizu smrti; njena hči si je zlomila obe roki in obe nogi; in dve mladi njem sorodnici, tudi iz Chicage, sta bili drugače težkoranjeni. MacLeanovi so bili prišli iz Chicage na vzhod, da spravijo svojega sina na Princetonsko vseučilišče. Nahajali so se na vožnji v New York, odkoder so se hoteli zvečer vrniti v Chicago. Roparji v Chicagi. Chicago, 111., 15. sept. — Na severni strani mesta so v noči od ponedeljka na torek opravljali svoje “delo” mnogoštevilni tatovi, roparji in vlomilci. Nič manj nego štiri denarne shrambe so bile vlomljene in oplenjene, dve ženski sta bili napadeni in oropani, in polegtega je bil izvršen vitim v neko lekarno. Policaji s postaje ob East Chicago Avenue so celo noč in zarana iskali zločincev in jih nekaj tudi našli. Najkrajša poskušnja vas prepriča, da je Severovo Zdravilno Milo najboljše milo na trgu dandanašnji. Pri zdravljenju kakršnekoli bolezni na lobanji, kakor je skrlup, pri vseh kožnih boleznih, kakor so eczema, prišč, srbečica in lišaj, v zdravilne, antiseptične, čistilne svrhe gnojnih in vnetih sluznatih površin ter za toaleto, kopel, britje, je to čisto milo neobhodno potrebno. Kos na poskuš-njo pošljemo po*prejemu znamke za 2c. Pri vseh lekarnikih. Cena 25c. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. ’ 1 PREDSEDNIK TAFT HHICAGI, ILL. Na svojem potovanju proti zapadu je deželni glavar obiskal slavno “mesto vetrov”. SPREJEM BIL VELESIJA'EN. Ogromne vrste šolskih otrok in gledalcev ga pozdravljale. Chicago, 111., 16. sept. — Prijazno, če ne prav vedro nebo bode pozdravljalo predsednika Tafta in njegove spremljevalce, ko bo prihajajoč po Lake Shore-železnici od vzhoda malo pred 11. uro dopoludne zapustil našo sofi.dno državo in obenem takorekoč prekoračil meje našega ogromnega mesta. Mesto si je že nadelo p ra živ o Opravo, neprešteta zasebna in javna poslopja so že okrašena- v deželnih barvah. Ceste in boulevardi, po k.\-terih se bo predsednik med svojim tukajšnjim bivanjem vozil ter poslopja, v katera bo stopil, so videti kakor o-gronino veselišče, vse v zvezdah in progah, ki pomenjajo Američanu višek domoljubja in domovinskega ponosa. Pač redkokdaj izza svetovne razstave je bilo mesto tako bujno v zastavah kakor danes, ob prvem obisku 27. predsednika Združenih Držav. Župan je že zadnji teden pozval meščanstvo, naj okrasi ulice in poslopja visokemu gostu primerno, in mesto se je oklicu odzvalo nad vse pričakovanje. Vsa poslopja na State St. in Michigan Avenue kar tekmujejo glede naj lepšega okrasja. Današnje slavnosti v čast predsedniku bodo skoro neprestano trajale od njegovega prihoda ob 11. uri dopoludne do polnoči, ko bo nadaljeval svoje potovanje proti zapadu. Pričakovati je, da bo vkljub mnogim prometnim težavam in bojazljivosti mnogih staršev nad 150,000 šolskih otrok razvrščenih po ulicah pozdravljalo predsednika in mu pelo slavospev “Columbia, Gem of the Ocean”. Godbe bodo svi-rale, trobentači bodo trobili in stoti-sočeri gledalci prekipevali od navdušenja. V zaščito šolske dece in tudi odrastlih je vse najbolje preskrbljeno. Ambulance bodo razpostavljene po uli cah za vse slučaje. Konvencija bankirjev. Chicago, 111., 15. sept. — 35. letna konvencija združbe “American Bankers’ Association” je bila otvorjena včeraj dopoludne v Auditorium gledišču. Menda še nikdar ni videla velika hiša toliko premožnih zborovalcev. Do 5,000 bankirjev iz cele dežele je zbranih na konvenciji. Na Daljnem Vzhodu. Petrograd, 12. sept. -— Glasom privatnih vesti, ki prihajajo semkaj, je Mandžurija prenapolnjena vojaštva. Kitajske posadke blizu meje se vedno ojačujejo. Tako so došli v zadnjem času v Tielin trije polki in šest stotnij poljskega topništva. V Mukdenu, kamor je koncem minulega meseca prispelo 22,000 vojakov, pričakujejo sedaj 19 eskadronov konjenikov m 23 baterij gorskega topništva. Ruski listi živahno razpravljajo o tem ojačenju čet od strani Kitajske in Japonske in poživljajo vlado, naj tudi ona skrbi, da jo bodoči dogodki na daljnem iztoku ne najdejo nepripravljeno. Prepir poravnan. Rio de Janeiro, 15. sept. — “Journal of Commerce” prinaša brzojavke s pacifiške brežine, po katerih je sklenjena poravnava med vladama držav Peru in Bolivia glede nedavnih prepirov, vsled katerih bi bilo skoro prišlo do vojske, katere torej ne bo. Zahvala. Nižje podpisani se srčno zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem za izkazano nam sočutje ob smrti in pogrebu našega sinčka oziroma brata Maksimiljana Matevža. Martin in Helena Mutz, starši; Martin A., Josip W., Frančišek S., brati; Helena A., sestra. Zahvala. Zdolaj podpisana se zahvaljujeva vsem, kateri so prisostvovali v našem žalostnem položaju ob smrti našega umrlega nepozabljenega sinčka Jožka in se udeležili pogreba v obilnem šte-.vilu. Srčna hvala vsem sorodnikom, znancem in prijateljem. Bog jim poplačaj njihovo prijaznost! Vam hvaležna Jožef in Neža Viditz. Zahvala. Ob priliki smrti našega ljubljenega sinka Wiljema, se najiskrenejše zahvaljujeva vsem prijateljem in znancem za izraženo sočutje. John Ferko in soproga. Iz urada gl. predsednika K. S. K. J. Slavnim društvom in posameznim članom in članicam slavne K-. ,S. K. J, se s tem naznanja, da se ne bom oziral več na nobene spise v listih in ne na nobeno drugo stvar. Ravnal se bodem le po pravilih in postavah. Bratski pozdrav! A. Nemanich, preds. K. S. K. J, Konvencija N. H. Zajednice. Deseta konvencija Narodne Hrvat-ske Zajednice se bo vršila prihodnji teden v Calumetu, Mich., kamor je sklicana za dan 20. sept. t. 1. Calumetska društva se že dlje časa pripravljajo za sprejem delegatov, ki bodo povečini dospeli s posebnim vlakom, kateri zapusti Chicago 18. t. m. zvečer in pride na Calumet v nedeljo 19. t. m. opoludne. Zborovanja se bodo vršila v mestni dvorani. V soboto 25. t. m. popoludne bo velika parada vseh hrvatskih in slovanskih društev ter delegatov. Am. Slov. želi X. konvenciji N. H, Z. prav mnogo uspeha! Avstrijske vojaške vaje. Dunaj, 13. sept. — Izvrstno so se vedli vojaki med pravkar končanimi velikimi manevri ali vojaškimi vajami. Kajti v primeri z uprav nečloveškimi napori je bilo le malo nesreč. V dolgotrajnih marših so se čete posebno odlikovale, tako so n. pr. prehodile 75 kilometrov v 24. urah. Na teh vajah se vojaki pač preveč mučijo. Med vajami se je nadvojvoda Franc Salvator sprl z načelnikom svojega generalnega štaba, majorjem grofom Stanislavom Szeptyckim, kateri je baje zakrivil, da je bil nadvojvodov oddelek “tepen". Major si je vzel ostro grajo tako k srcu, da se je ustrelil. Mož je bil zelo nadarjen. Dunaj, 15. sept. — Uradno in najodločneje se preklicuje vest o samou-moru majorja grofa Stanislava Szep-tyckega. Potrjuje pa se poročilo, da je na vajah predvsem konjištvo čezmerno trpelo in skoraj opešalo vsled naporov. (Ali v čast nemškemu cesarju, ki je bil navzoč? Op. st.) Zarota proti Avstriji. Dunaj, 15. sept. — Dalekorazširjena zarota irredentarjev vzbuja silen strah v vladnih krogih. Kakor poročajo iz Tridenta, so v mnogih krajih južnega Tirolskega na dnevnem redu aretacije in hišne preiskave. Na dan spravljam 'materija!’ narašča in tvori že groma-de. Nadaljnja presenečenja v tej skrajno senzačni aferi se obetajo. Dopis. New York, 12. sept. — “Komisar Williams je stavil gotove pogoje, in ko jih Avstrijska družba izpolni, bo spet zavladalo staro razmerje med njo in Ellis Islandom. Del teh pogojev se tiče osebnih vprašanj, katera se rešijo v sporazumljenju s komisarjem. Rev. Zakrajšek, čegar priporočanje staro-krajskih bank novodošlecem je tudi vzbujalo spotiko, je podal svojo resignacijo kot misijonar družbin, katera se je vzela z obžalovanjem na znanje. Obenem • je bila duhovniku izrečena družbina zahvala za njegovo zelo u-spešno delovanje kot misijonarja.” Tako poroča novopečeni nemški ted nik “Austria”, ki je zagledal beli dan 4. t. m. Koliko je na omenjeni vesti o resignaciji ali odstopu našega častitega rojaka resnice, še ne vem. Vem pa, da je novi listič za naše rojake popolnoma nepotreben. Vse, kar prinaša v svojih prvih dveh številkah, diši preveč po česnu m avstrijskem pa-trijotizmu, Bržkone ga bo vkratkem vzela sušica. I. N. Uredništvu “Cl. Amerike”. Na mojo ponudbo nagrade $100.00, ako dokažete, da je resnica kar ste o meni pisali, ste v svojem listu z dne 14. sept. t. 1. pisali sledeče: “Na zdihovanje g. Klepca v “A. S.” se nam tudi ne zdi vredno ozirati. Dosti resnice so že razni dopisovalci povedali Jolietčanom naravnost v obraz, pa vse zanikajo in obrnejo po svoje, za to ne damo dosti ne za nagrado in ne za besede omenjenega gospodiča. Še itak smo delali zanj preveliko reklamo, kakor se je sam izrazil, zato je najbolje, da se njegovo ime za vedno pozabi med ameriškimi Slovenci!” Toraj tako! “Grozdje je prekislo, nečem ga!” S to izjavo ste pokazali slovenskemu narodu, koliko Vam je resnica ljuba. To je dokaz, da se- poslužujete najpodlejših sredstev, da o-črnite one, ki so Vam. trn v peti. Omenjate konečno, da se naj moje ime “za vedno pozabi’’, ker dokazov nimate. Vaše ime pa ne bo pozabljeno, dokler bo slovenski rod v Ameriki živel in cvetela naša veleslavna organizacija, ker narodu ste se v javnosti pokazali kot puhli razgrajači in javni lažniki. Narod naj Vas sodi! Josip Klepec. Joliet, 111., 15. sept. — Število naših rojakov, ki pripadajo jolietski podružnici slavne družbe Kolumbovih Vitezov (Knights of Columbus), je že naraslo nad dvajset. Njihova imena so: Rev. F. S. Šušteršič, Rev. A. M. Kra-schowitz, Rev: Ant. Sojar, Blaž J. Chulik, Josip Dunda, dr. M. J. Ivec, Jos. Klepec, Mark Krakar, John Mi-klich, Janko Oguliti, John N. Pasdertz, Mat. Riblon, A. Schager, Mat. Simo-nich, Josip Sitar, John D. Strutzel, Jos. H. Strutzel, J. M. Stukel, John A. Težak. Poleg teh so še trije kandidati e,* namreč gg. Andro Koludro-vich, Josip Zalar in Frank Završnik. Res lepo številce, ki dela čast naši naselbini. — Gg. Radakovič, Buršac in še nekateri bratje Srbi iz Bovy, Minn., so se mudili zadnjo soboto v našem mestu na svojem potovanju kot delegatje v Cleveland, O., kjer se je v ponedeljek otvorila konvencija njihove organizacije. Ogledali so si bratje Srbi tudi našo tiskarno in se o tej priliki naročili na naš list, ker jim je drago podpirati jugoslovansko stvar. — G. John Stukel st., naš Radecki-jev veteran, ki je že osemdesetkrat obhajal svoj rojstni dan a je. še včdno mlad, se je včeraj (v torek) povrnil iz Chisholma, Minil., kjer je bival več tednov pri svojem sinu Jakobu kot najljubši gost. —- Nova slovenska mesnica Ferko & Pasdertz bo izvrstno uspevala, ako ji ostanejo zvesti vsi odjemalci, ki so novo tvrdko veselo pozdravili s tako obilnim obiskom, da bi lahko govorili 0 pravem navalu. Mesnica je pa tudi urejena v vsakem oziru tako imenitno, da jo je že samo pogledati veselje. — Predstojništvo državne kaznilnice naznanja, da je popolnoma neosno-vana govorica, po kateri sta kaznjenca Bluth in Stariha poskušala pobegniti pri čemer je bil eden izmed njiju ustreljen. Vse tako in jednako govoričenje je bjlp izvito iz trte. —Soparieo pasjih dni smo imeli v ponedeljek, in čudili smo se, da ni toplomer kazal vsaj 100 stopinj, temuč samo 85. Izpreminja se to naše vreme že prav po kameleonsko. Potemtakem sevecja n} čt»4ttj da nimajo naši zdravpijcj pič pgčitpic, — V Turners’ Hallu, 609 N. Chicago s(., bo od dne 2. do 9. oktobra imeniten fair in bazaar, ki se delajo zanj velike priprave. Mr. A, F. Ross, foreman naše tiskarne, je predsednik pripravljalnega odbora. 1 *— Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Božič Josip, Cawvoic (?) Blaž, Gajič Dane, Mlakar Vinko, Qhlin A., Parnaj Geo. •* Brbckway; Minn., 7. sept. *-•» V soboto zadnjega tedna vrnila sta se iz večmesečnega obiska pri starših in bratih v stari domovin! naš gosp. župnik in sestra Johanica zopet na svoj dom tukaj. Vsprejema ni bilo nika-koršnega, akoravno se je že popred pripravljalo na to, kajti prišla sta čisto na tihem in ob hitrem, in edino kar smo mogli napraviti za vsprejem, je bilo streljanje topičev. Zagotavljamo pa čast. gosp. župnika, da vdru-gič nas ne bode tako “izvodil”. Iz starega kraja sta se povrnila tudi Mihael Blenkusch, ki je pred par meseci šel v Ljubljano obiskat svojega očeta, in pa Anton Rožman, ki je tudi pred par leti šel na Kranjsko k svojim na obisk. Na obisk k svojim bratom in drugim žlahtnikom je dospela pred nekaj dnevi gospa Neža Justin iz, Oregon City, Ore. Gospa Justin je iz družine Pavel Blenkusch in je preživela svoia mlada leta tukaj in. dasiravno sedaj že bolj v letih, izgleda še vedno čvrsta in mlada. Zadnji ponedeljek šestega sept. odpotoval je gosp. Martin Legat v državo Washington, kjer bode obiskal svojo hčer in se bode tudi udeležil raz stave v Seattle, odkoder se čez nekaj časa zopet povrne na svoj dom tukaj. Gospodični Angelica Mensinger in pa Roza Omann sta odpotovali danes 7. sept. proti Waukeganu, kjer bodeta poučevali v slovenski farni šoli. Gospodičnama voščimo obilo uspeha v tem težkem poklicu. Zelo ju bodemo pogrešali najsibodi doma ali pri občnih rečeh, kajti bili sta vedno vneti za napredek splošni ali posebni in žrtvovali sta veliko k temu, da je bilo med nami vedno dosti zabave in poučnosti. Toraj, na svidenje! Pretečeni ponedeljek je odpotoval v staro domovino France Tratnik. Živel je nekaj časa v Albany, Minn., toda zadnjih osem let pa je preživel med nami. Gosp. Tratnik ostane najbrže onkraj morja. Zadnjo nedeljo 5. sept. priredilo je tukajšno dramatično in pevsko društvo veselico v čast našemu priljubljenemu g. župniku John Trobcu. Na programu te veselice je bila šaloigra Pri gospodi”, kakor tudi več pesmi, slovenskih, nemških in angleških. Igra se je igrala zelo pohvalno, kar je spričevalo vedno ploskanje in smeh. Tako je igrala Marica Zima svojo vlogo kot "gospa Svetlin” zelo elegantno. Pri-stojalo se ji je vse vedenje in govo- rila je pravilno, razločno. Gospodična Helena Trohec je igrala “Marie” kar neprekosljivo in napravila obilo smeha z vedenjem, kakor tudi z izreko in opravo. Zefka Legat pa se je sukala v vlogi “Tekla” zelo fino in zelo se je nji pristojal njen izgovor kakor tudi vedenje. Prav kakor metuljček se je sukala, razven takrat ko jo je njen ženin popihal. Tudi “kuharica”, katero je igrala Anica Poglajen, se je izvanredno dobro obnesla ter je govorila pravilno in razločno in gotovo jo še danes jezik boli, tako se je morala vgrizniti radi “te sitnice” Tekle. Katka Smoley kot “Kati” in gospa “Inšpektor” se je vedla zelo lično in je govorila natančno in pravilno kot “Angel miru” je igrala svojo vlogo elegantno in zanimivo. Ob kratkem, vsakdo mora reči, da so se odlikovale vse igralke, tako da bi jih bilo nemogoče prekositi, dasiravno so le malo časa imele za vežbanje. Kar se pa tiče petja, pa ni bilo ravno najboljše, čemur je vzrok to, da se sedaj pri nas na farmah ni časa učiti. Zagotavljamo pa vse, ki so bili navzoči, da se bode vdrugič tudi društvo “Zora” postavilo. Pohvalno se moramo tudi izreči proti občinstvu,1 kajti vsi poslušalci so se vedli kakor pravi “ladies” in “gentlemen”, zato se jim kar najtoplejše zahvaljujemo. Dobiček veselice podarilo je društvo gosp. župniku kot v dokaz naklonjenosti vseh faranov sv. Štefana. J. J. O. Denver, Colo., 10. sept. — Gosp. u-rednik! Naznanjam Vam, da se sem začasno naselil v tem prekrasnem mestu, zato prosim, da mi premenite naslov. Ob tej priliki bi pa spet rad malo poročal v našem cenj. listu, ker vem, da je gotovo najbolj razširjen med narodom po vsej Ameriki. Mesto Denver je glavno mesto države Colorado m sedež okraja Arapahoe v tej državi. To mesto je 750 milj zapadno od St. Louisa. V to mesto prihajajo posebno radi oni ljudje, ki trpe na pljučnih in drugih enakih boleznih, ker zrak je jako zdrav. Tudi ni daleč od visokih gora, kamor se hodijo ljudje, ki nimajo dela, a dosti denarja, zabavljat in vedrit. Mesto Denver je največje in najlepše mesto Y daljnem z^padu. Šteje nad 200,000 prebivalcev. To mesto je znano po svojih ogromnih' rudotopil-nicah, ki so največje tla svetu, Vas ttaokolu mesta se nahaja nad tisoe lažnih drugih tovarn, kjer si služi kruh had 20,000 delavcev. Glavna stvar so gotovo rudotopilnice; potem bombaževe tvornice, popirnice, mlini za žito, izdelovalnice raznega orodja in strojev za delo v rudnikih ter izdelovanje opojnih pijač. To mesto je nekaka zapadna metropola. Radi hitre rasti mesta in radi prekrasnih poslopij, ki so se svoječas-no postavila, je to mesto dobilo slavno ime — “Queen City of the Western Plains”. Najlepše in najpomenljivejše poslopje je livarna Združ. držav, kjer se zliva denar. Veliko poslopje je to res in vse je prav lepo urejeno. Denar delajo vsak dan, a ga nikdar dosti ne narede. Ljudstvo ga zahteva vedno več. Škoda, da ga viri raznih trustov prehitro odnesejo na slap milijonarjev. Potem je jako krasno poslopje, kjer se nahaja gledišče (Opera House). Omeniti moram tudi prekrasni kolodvor — “Union Depot”, pošto, univerziteto, vojaško akademijo, katedralo sv. Janeza in dragoceno katedralo Brezmadežnega Spočetja. Poleg teh poslopij se nahaja na 75 cerkva, ter bolnišnici sv. Jo-■ žefa in sv. Antona. Šole v Denverju so izmed najboljših v Ameriki. Nahaja se tu blizu 50 javnih šol, v katere zahaja nad 15,000 o-trok vsak dan. Poleg teh je še kakih 20 farnih in zasebnih šol, nad 20 sred-, njih šol in akademij ter norišnica. Na prostoru, kjer to krasno mesto stoji, so se naselili ljudje še le leta 1857. Ta prostor se je v začetku imenoval St. Charles. Sedanje ime je mesto dobilo po nekem James W. Denver iz države Kansas, ki je svoje-časno lastoval vso državo Colorado. Državni zbor coloradski je zboroval prvič v tem mestu leta 1859, to leto je namreč postala ta naselbina prav postavno mesto. Prva železnična zveza tega mesta z ostalimi mesti se je naredila leta 1868, ko se je Denver Pacific-železnica združila z Union Pa-cific-železnico. Kar se tiče naše slovenske stvari; imamo tu več društev. Društvo sv. Roka, K. S. K. J., ki je odstopilo od J. S. K. J. in se priklopilo naši Jednoti, šteje lepo število članov in članic. Sčasoma se bode število pomnožilo. Slovencev ni tu veliko, žive v predmestju in so uposlem po rudotopilni-cah in drugih tovarnah. Nekateri imajo razne trgovine i. t. d. Delo se dandanes lahko dobi. Kdor ga nima, naj le pride sem. Plača je po navadi od $1.75 do 3 in 4 dolarje na dan. Delo je težko in tudi nevarno. Največ preglavice dela delavcem neka bolezen, ki se imenuje “lead poison”, ki se nabere v želodcu delavca med delom v teku časa. Ta bolezen povzroči krč m bolečine v želodcu, za to m svetovati, da bi človek tam dela iskal. Najlepše je na farmah delati, kjer človek ne ve o nobeni bolezni. Ker sem že dokaj dolg dopis spisal, zato končam in želim rojakom širom Amerike veliko uspeha in sloge, a “A. Slov.” pa, da bi ga čital vsak rojak. D. E. Joliet, 111., 12. sept. —- Ker sem zadnji teden povedal članom in članicam naše slavne Jednote, kako se dandanes ravna na sejah raznih, posebno pa našega društva, kjer se prav po rusko vlada, za to hočem še nekoliko omejiti. Moje mnenje ni, da bi delal prepir med člani, a resnici na ljubo, je treba stvar razjasniti. V listih zadnjega tedna sem videl kako zahtevajo konvencijo nekateri ■ bivši delegatje iz Jolieta. • Navfcdejo pa ne nobenega vzroka. Treba je povedati vendar predno se kaj doseže zakaj se ista zahteva. Kaj je vzrok in kaj se bo potem naredilo, ako se doseže cilj. Zdi se mi kot, ako bi otroci kaj zahtevali, a ne navedejo kaj hočejo in zakaj hočejo. Pišejo, da je potrebna konvencija, in da oni že vedo zakaj. No, če to oni sami vejo in nočejo pojasniti potem pa se jim naj zaveže jezik, da ne bodo jokali, ako ne vedo kaj jih pravzaprav boli. Pišejo o zidanju urada Jednote. Nekaj čvekajo, kar sploh nič ne pomeni; pišejo, da se naj ne gleda na stroške, le da se doseže pravica. Njih dolžnost je, da dokažejo krivico, potem šele bi smeli zahtevati kaj drugega. Delegatje dr. sv. Jožefa naj pojasnijo svojim članom, da *ie bodo volili na sejah za take budalosti. Ko so volili za posebno konvencijo pri tem društvu, ni odbor članom sploh pojasnil nobenega vzroka posebne seje. Ko so dobili večino je pa baje g. Fritz, kot predsednik, rekel, da sedaj ko so potrdili za posebno konvencijo, da se mora najti vzrok iste, katerega pa še do danes nimajo. Ali ni to smešno? Pri našem društvu sv. Frančiška je bilo tudi tako. Predsednik sploh ni vedel, kako pojasniti članom vzrok posebne seje in nameravane konvencije. Videl sem one cirkularje, ki jih je društvo sv. Štefana iz Chicage razposlalo na društva, da se podpišejo. Tam pravijo, da se bode na posebni konvenciji volil odbor i. t. d. Ali ne ve to društvo, da je gl. odbor bil izvoljen za dobo treh let, in da se to ne more zgoditi, ako odbor sam v to ne privoli, ali ako se jim ne dokaže goljufija m drugi pregreški? Odbor ni kar tako odstaviti, ker tu se ne gre za denar temveč za čast in princip. Če se odbor odstavi, bi to bila za te može velika pegast, za to morajo stvar preprečiti. Ako se pa gl. odboru postavnim potom dokaže krivično postopanje, pgtiffl lahka brez konvencije odstavijo, le dokazov je treba. Ker je ta boj v škodo Jednoti, za to se naj vstavi, a vsakega onega čla-. na, ki je istega povzročil se naj izloči, oziroma suspenduje iz Jednote dokler ne dokaže gl. odboru, da je napačno ravnal. Čudno se mi zdi, da je odbor Jednote tako potrpežljiv. Kdor škodi Jednoti naj se odstrani. Bolje da se izmeček ob času odstrani kakor da bi škodil še nadalje. Ven z onimi, ki hujskajo brez vzroka. Gosp. Fritz bi menda rad tako naredil z našo Jednoto kot je z hrvaškim ženskim društvom, ki se je razcepilo. Rad bi videl, da se razcepi naša Jednota, kot je to storil v naši fari, da so bratje Hrvati odstopili in zidali cerkev. Njemu ni mar procvit našega naroda. “Kranjci neka idu k vragu! Mi Hrvati jim očemo kazati što se pravi družtvo i crkvu vodit.” On naj svetuje Hrvatom, a mi že brez njega lahko opravimo. Tudi tam bi se on hotel poganjati, a ga “njegovi ludi poznaju dobro”, za to ne dobi odbora v hrvaškem društvu. Gosp. Glavan je pa po g. Fritzu prisiljen, da trobi v njegov rog; g. Zivič ravno tako. Mr. Mih. Wardjan se toliko repenči, a ne ve sploh zakaj se gre. Zakaj ni zahteval posebne konvencije, ko ga je bivši predsednik g. Sterbenz vrgel iz tajništva? Prej je bil vedno pri dr. sv. Jurija, a ker mu ni neslo je prestopil v naše, da nam hoče svojo pamet pokazati. Da mu se sline cede po tajniškem stolen, je že dolgo jasno. Vedno se jezi nad uradniki Jednote. Ko je bil odstavljen od tajništva je preč ustanovil društvo J. S. K. J., ker bi rad preprečil razvoj naše Jednote, a tudi tam ni dolgo neslo. Gosp. Težak se tudi jezi, a ne ve zakaj. On pravi, da ni prav, da se ni zidal večji urad i. t. d. Gosp. M. Lavrič pa naj bo le v miru, da ne pride še bolj na jasno njegovo “vestno” poslovanje pri dr. sv. Ant. Padovanskega štev. 87. Na nesrečo istega društva je ta gospodič bil izvoljen za tajnika za letošnje leto. A ker je bilo treba “dati rajtengo”, je pozabil, da je tajnik in se še na sejo ni hotel pokazati. Ostali dogodki v tej zadevi so njemu samemu najbolj znani. Ker se tudi on jezi nad gl. odborom Jednote je to menda vzrok, ker mu je g. Grahek, kot blagajnik Jednote podpisal poroštvo. Toliko o teh možeh, da jih narod pozna. Ako so vredni upoštevanja, potem pa “alright”. Ne bom več pisal veliko, ker čas in phpir je predrag, da bi se na take ljudi ozirali, ki ne vejo kaj delajo. Na srce pa hočem polagati članom in članicam naše Jednote, da naj stvar dobro premislijo in vendar enkrat spoznajo pravo stran, katere se jim je držati. Bratski pozdrav! A. Zelnikar, bivši preds. dr. sv. Fran. Sal. št. 29. Od nekod, 14. sept. — Dragi mi so-bratje in sosestre slavne K. S. K. Jed-note! Marsikateri izmed Vas si bode gotovo mislil, češ, kaj ni že vendar zadosti teh dopisov in protestov? Kaj še ne bo enkrat konec vsega tega? Seveda, bolje bi bilo, ali ker pa gotovi krogi mislijo, da brez prepira ni živeti, m se usodil tudi jaz napisati moje mnenje, katero bodete vsi dobri in zvesti udi K. S. K. Jednote gotovo in vsaj deloma odobravali. Toraj k besedi. Da se resnica dozna, treba je čuti oba zvona, tako nekako se je izrazil neki gospod ob svojem času. Posnemajoč dobri izrek, molčal sem lepo in čakal. Med tem dolgim časom se je pa bombardiralo in, letele so granate izdelane v Clevelandu in Chicagi, da se : bolj strategično izrazim, pridružil se jim je tudi Calumet in podali so si roke vojskovodje izrekom: več glav več pameti, vsi složno ramo ob ramo in kam udarimo mora biti konec. Torej Joliet, pozor! Daši se je neki slovenski vojni poročevalec izrazil, da Joliet je močna trdnjava, da se da pa z naskokom vendarle vzeti. Torej le naprej! Priletela je kmalu bomba iz Clevelanda: Vi člani K. S. K. Jedno- te, Vaše in ustanoviteljev Jednote ni vredno nič, ker Jednota Vaša bode propala, ustanovljena ni na pravi podlagi, pristopite k nam, naša je edino prava, ali nekako tako le, Vaše je kon-trabant! Glavni predsednik Nemanich K. S. K. Jednote je precej nato v glasilu naznanil in opomnil člane K. S. K. J. kakor to njegova dolžnost zahteva. Za vračilo je iz nasprotnega tabora dobil celo točo bomb v podobi najpodlejših psovk in izrazov. Torej to je bil začetek. Od takrat si je pa gotova klika nabirala zaveznikov in začela pravo gonjo nasproti predsedniku in glavnemu odboru. Očitalo se jim je, da zapravljajo in ne vedo, kako gospodariti, in Bog ve še kaj druzega. V zadevi zidanja potrebnega urada za K. S. K. Jednoto so presegali pa že vse meje Besneli so, da je bilo kar groza. Tožili so, pomagalo jim ni nič. Kaj sedaj? Med tem časom so pa tudi kar tekmovali med seboj, po mojem mnenju dosegli so tudi rekord, kateri bode bolje znal uporabiti dar jezika. O-pravljali, ogovarjali in sploh porabili so vse moči, kako in na kak način bi pregnali sedanji glavni odbor in lepo celi urad prenesli kamor sliš’—v Chicago pod lipo, seveda. Hm, to pa tudi ni kar si bodi, sami smo, rabimo veliko pomagačev in hajdi romali so cir kularji od društva do društva po našem mnenju z zahtevo izvanredne konvencije. Zakaj? Novi odbor se mora voliti. Sedanji odbor — to so (Nadaljevanje na 5. strani.} Jamčenje Absolutno jamčimo za vse vrednostne stvari, ako so shranjene v naših predalih, kijih lahko najmete po $3.00 UST-A. LETO. Woodruff Safe Deposit Co. Cor. Chicago and VanBuren Sts. JOLIET, ILL- 3ST^.Z2ST^.lTJ^.3^LO! DA MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZLATNINO POCENI JE SEDAJ PRI 910 N. Chicago Stree JOLIET, ILL. B. BERKOWITZ POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne tel izdelujemo vsa ipadajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo. Velika velikonočna razprodaja zlatnine. Pri na dobite primerna darila po nizki ceni. t® »troh Compagnije ^ Generale ^ Transalantique FRANCOSKA PROGA. Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko. LA PROVENCE 30,000 H. P. LA SAVOIE 22,000 H. P. LA LORRAINE 22,000 H. P. LA TOURAINE 15,000 H. P. CHICAGO (New) 9500 H. P. Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila. Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni zastop na 19 State St., N. Y. Maurice Kczminski, glavni zastop nik za zapad, 71 Dearborn St., Chicago Frank Medosh, agent; 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. A. C. Jankovich, agent; 2127 Archer Ave., Chicago, Ill.Paul Starič, agent, 110 South 17t» St., St. Louis, Mo., L. Stern & Son, agents, Joliet, Illinois. j Štev. 1005. Jentčeno po tvrdki W. F. Severa Co. v smislu kongresnega sklepa o hrani in zdravilih z dne 30. rožnika 1906. Tisti, ki se odlikujejo Moški in ženski današnjega časa, ki sc odlikujejo z dejanji, morajo biti močni, zdravi, delavni. Njihov ustroj mora biti močan, kri obilna in opravila vsacega organa redna. V slučajih, ko so živci slabi, pomore SEVEROV NERVOTON doseči moč in krepost vsem tistim, ki so onemogli. Za nervozno glavobol, duševno potrtost, živčne bolesti, nespečnost, histerijo in živčno oslabelost ga to zdravilo nima para. Cena $1.00. “Bil sem tako nervozen in razdražljiv, da me je skoro vsak neznaten šum vznemiril, a po uživanju Severovega Nervotona sem spet zadobil potrebni T Sl Z d T aŽH iv m'r P°sehno popitek pred počitkom je priporočati, ker pomiri živce in po- Nervozen in deli telesu trdno zdravo spanje.” Lukvik Pokorny, Elma, Iowa. SLAB TEK gorečica, težka prebava, slabost, glavobol vsled pokvarjenega želodca, žolčnica in zapeka so strašni znaki kake želodčne nerednosti. Severov želodčni grenčeč donese zaželene učinke. Jed vam bo dišala in tudi teknila, ako jo le začnete s popitkom tega Grenčeca. Ta pijača zelo pomaga prebavljati in je prijetna tonika za uživanje v vseh slučajih malarijskih neprilik. Cena 50 centov in $1.00. OSLOVSKI KAŠELJ pri otroci, navadni kašelj in dolgotrajni kašelj — vse to so znaki kakega pljučnega obolenja. Ustavi ta strašni znak in prepreči razširjanje bolezni. Rabt Severov balzam za pljuča Njegove zasluge temelje na njegovi dolgi rabi in svetujemo ti, da ga uživaš ob prvih znakih lahnega kašelj tako preprečiš hujše posledice. Cena 25 in 50 centov. NA PRODAJ PRI VSEH LEKAR NIKIH. ZAVRNI PONAREDBE, - ZDRAVNIŠKI SVET SE DAJE ZASTONJ. IZ STARE DOMOVINE. — V Ameriko z ljubljanskega Južnega kolodvora se je odpeljalo dne 25. avgusta 91 Slovencev in 25 Mace-doncev; 26. avg. 10 Slovencev, 20 Hrvatov in 25 Macedoncev. — Kranjski deželni zbor bo najbrže sklican na dan 23. septembra. — Dopolnilna volitev v dolenjski mestni skupini. Dne 31. avgusta se je vršila dopolnilna deželnozborska volitev v dolenjski mestni skupini, ker je dr. Plantan odložil svoj mandat. Udeležba je bila zelo slaba, ker se volitve niso udeležili somišljeniki S. L. S. Izvoljen je bil poslancem višji deželno-sodni svetnik Fran Višnikar iz Ribnice. Dobil je 320 glasov. — Za osuševanje barja je prišel v Ljubljano velik parni stroj. Sedaj je na barju nad 600 delavcev. — Deželno električno centralo namerava zgraditi kranjski deželni odbor in je pooblastil za proizvedbe tozadevno “Splošno električno družbo Union”. — Kreditno društvo ljubljanske mestne hranilnice se je ustanovilo dne 26. avgusta. Predsednik je gosp. V. Rohrmann. S tem je mestna hranilnica zasigurala trgovcem in obrtnikom hiter, lahek in cen kredit. — Podržavljenje mestne realke v Idriji je cesar odobril in je prešel zavod v državno upravo s 1. septembrom letos. — Slovensko gledališče v Ljubljani. Iz pisma, ki je je priobčil ravnatelj slovenskega gledališča v Ljubljani g. .Fr. Govekar v hrvatskih listih, raz-vidimo, da se bo zanaprej gojila v prvi vrsti domača, t. j. slovenska, hr-vatska, sploh slovanska dramatika in opera in da se ne bo dajala prednost nemški. — Državno podporo za vodovod na Ježici je dovolilo poljedelsko ministrstvo 34,800 kron. —Prva vinarska zadruga” se je ustanovila v Krškem, in je pristopila k “Zvezi slov. zadrug v Ljubljani”. Kupila bode Gregoričeva posestva. slovenski zemlji, ki je glede lepote ne morejo prehvaliti. — Triglavski dom na Kredarici je bil otvorjen dne 8. septembra. — Šentiljski dan na Viču se je 22. avgusta navzlic slabemu vremenu prav imenitno obnesel. Društva, katera so se zbirala v Ljubljani, so odšla popoldne skupno z godbo in konjeniki na čelu proti Viču. Na cesti jih je dobila ploha, ki se je nenadno vlila, a Orli so vztrajno korakali dalje, ne zmene se za vremenske neprilike. Zato jih je pa odškodoval krasen sprejem na Viču, kjer je jelo sijati tudi zopet gorko solnce. Javna telovadba se je vršila nad vse zadovoljivo. Izvajale so se lepo sestavljene težke kamniške proste vaje. Tudi na o-rodju so se vršile lepe vaje, krasne skupine na drogu, kozi in konju. Po telovadbi se je pa vršila veselica, na kateri se je nabral lep znesek za slovensko obmejno trdnjavo v Št. liju na Štajerskem. — 200x1000. Do dne 31. avgusta se je oglasilo že okoli 350 požrtvovalnih oseb iz vseh stagov, ki hočejo darovati po 200 kron za C. M. družbo. Tudi priprosti ljudje so vmes. Človeka mora kar geniti taka požrtvovalnost. Tako se je n. pr. kuharica Marija Starkež iz Ljubljane zavezala plačati 200 kron v gori omenjeni namen ter je dala že 40 K takoj na račun, da-si si mora vsak krajcar pritrgati od ust. Neki možki, ki ne živi bog ve v kako dobrih razmerah, je plačal na račun 60 kron, ki jih je imel pripravljene za novo suknjo. Suknjo je dal obrniti in dobra bo še za par let. Ostalo svoto se je zavezal plačevati v mesečnih obrokih, da bo v petih, letih plačal ravno 200 kron. To je res požrtvovalnost! — Meja med Kranjsko in Hrvaško je na nekaterih mestih preporna, in sta največja taka preporna okoliša Žužemberk ob metliškem in Mirandol ob črnomaljskem sodnem okraju. Sedaj se hoče konečno doseči jasnost v tem vprašanju in se bodo vršile obravnave za vsak preporni kraj. Prva obravnava je bila za preporni svet med Prezidom in Drago pri Novem kotu dne 27. avg. Komisija je bila sestavljena iz obeh državnih polovic. — Sirotišnica v Kranju. Sirotišnica Vincencijeve družbe v Kranju je pod streho in se skoro izroči svojemu namenu. — Pogozdovanje kranjskega Krasa. Komisija za pogozdovanje Krasa na Kranjskem je izdala za 1. 1908 poročilo, iz katerega je razvidno, da je imela 546,401 K 33 vin. dohodkov in 543.751 K 46 vin. stroškov. V 1. 1908. se je nanovo zasadilo 120.82 ha (leta 1907 104.80 ha). Porabilo je 892.600 sadik, največ črnih borov in smrek. V službi komisije je 6 gozdnih čuvajev. — Iz Metlike. Nekdanjo Pezdirčevo hišo je kupila sedaj posojilnica v Metliki. Sliši se, da hočejo sedaj hišo prezidati ter konzumno društvo tja preseliti. — Cesar je potrdil sklep deželnega zbora kranjskega, glasom katerega sme ljubljanska mestna občina najeti sledeča posojila: 130,000 K za prispevek k troškom osuševanja barja, 120,-000 K za zgradbo meščanske višje dekliške šole, 700,000 K za zgradbo tretje deške in druge dekliške mestne ljudske šole, 800,000 K za zgradbo mestne tržnice, 280,000 K za dobrodelne namene povodom 60 letnega vladarskega jubileja in 120,000 K za nakup akcij ljubljanske plinarne akcijske družbe. Vsa ta posojila v skupnem znesku 2,450,000 K se smejo obrestovati k večjemu s 4)4 odstotki in se morajo amortizirati v 50 letih. — I. C. Juvančičevo hišo v Spodnji Šiški je kupil založnik piva g. Tomažič za 108,000 K. — Nagrobni spomenik za padla 20. septembra 1908. Osnutek nagrobnega spomenika Ivanu Adamiču in Rudolfu Lundru je izvršil akademični kipar Svitoslav Peruzzi. Spomenik bo visok sedem metrov. Od te visočine odpade na podstavek štiri metre, trije metri pa na glavno podobo, predstavljajočo “Genija žalujoče Slovenije”. Glavna podoba in obe vazi bodeta iz kararskega marmorja. Podstavek in grobna plošča bodeta izdelana iz tem-nosivkastega kraškega kamna iz Lokev. Na grobni plošči je z brona vlit portretni relief Ivana Adamiča in Rudolfa Lundra. Spomenik bo ograjen s priprosto verigasto ograjo na kamniti podlagi. Glavna podoba drži v rokah kovinasto posodo za luč, ki naj bi se vžigala ob spominskem dnevu, na Vseh svetih dan in ob drugih primernih prilikah. — 20. septembra — narodni praznik. V “Slov. Narodu” predlaga nekdo, naj se proglasi 20. septembra za narodni praznik in naj so ta dan v Ljubljani vse trgovine zaprte. — Poljaki o Slovencih. Med Poljaki je nastala v najnqvejšem času skoraj cela literatura o Slovencih. Splošno so opisali svoja potovanja po —- Komarjeva v Šiški. V nedeljo 29. avg. se je vršil v Šiški običajni cerkveni shod ob velikanski udeležbi. Odpustkarji niso mogli vsem zadosti naglo postreči, tak naval je bil pri, stojnicah. Da so imeli gostilničarji dela črez glavo, je samoobsebi umevno, zlasti če se povdari, da je bilo gotovo 10 tisoč meščanov v Šiški. Od 18. avg, smejo zopet vojaki v Šiško. — Osemdesetletnica. Popolnoma čil in čvrst na duhu in na telesu je preč. gosp. kanonik Franc Povše v Novem-mestu dne 24. avg. spolnil svoje osemdeseto leto. —Odlikovanja. Cesar je podelil deželnemu šolskemu nadzorniku gosp. Franu Levcu red železne krone tretjega razreda, realčnemu profesorju dr. Jožefu Binderju je pa podelil naslov šolskega svetnika. — Slovenska turista v Švici. Gg. Janko Mlakar in župnik Cilenšek sta sredi avgusta brez vodnika splezala na ledenega gorskega velikana Jung-frau (4166 m) v Švici. Omenjena gg. sta bila menda prva slivenska turista na tej veličastni gori, ki zahteva skoro vsako leto nekaj človeških žrtev. — Pogreb prelata Rozmana. Dne 22. avg. so v Ljubljani pokopali umrlega prelata I. Rozmana. Farani sv. Jakoba so v znak žalosti razobesili črne zastave raz svojih hiš in velikanska množica ljudstva, ki se je udeležila deloma sprevoda ali deloma ob strani stala, priča o popularnosti in spoštovanju tega izvanrednega človekoljuba. Truplo je blagoslovil Presvetli pred župniščem, nakar so zapeli pevci “Ljubljane” pod vodstvom svojega pevovodje žalostinko “Usliši nas Gospod”. Sprevod se je pomikal v cerkev, kjer so se izvršili cerkveni o-bredi in so pevci zapeli res vzneseno “Beati inortui”. Iz cerkve je vodil sprevod mil. g. prošt Sajovic k svetemu Križu. Med nešteto množico je bilo tudi mnogo cerkvenih in svetnih dostojanstvenikov. — Belokranjsko je zapustil občepri-lj ubij eni c. kr. okrajni orožniški straž-mojster g. Franc Cviren ter odšel na novo službo v Kranj. Na njegovo mesto je prišel dosedanji postajevodja v Toplicah g. Dovgan. —Utonil. Iz Metlike se piše: Henrik Zupanc, naš vrli Cerkvenik, kopal se je v ponedeljek 16. avgusta v Kolpi za Logom. Ker ni znal plavati in ni poznal vode, zanesla ga je voda v globočino in je utonil. Če? eno uro potegnili so ga iz vode, a vsi poskusi oživiti ga, so bili zaman. Bil je predolgo že v vodi. Henrik Zupanc je bil zelo priden in pošten fant, star kakih 26 let. Bil je ud Marijine fantovske družbe. —• Umrl je dne 20. avg. za jetiko bogoslovec F. Tavželj, drugoletnik goriškega semenišča. — Smrten padec. Poroča se iz Višnje gore, da se je 20. avg. ponesrečil grede iz sejma iz Zatične, Anton Pr-čun, doma iz Drage. Padel je in takoj mrtev obležal. Mož je bil že star. — Oproščena. Žena cerkovnika Kopača pri Sv. Miklavžu je bila tožena radi umora. Ker jej je mož večkrat očital nezvestobo in ker se ga je menda hotela rešiti, je polila, dočim je on spal, posteljo s petrolejem in jo je zažgala. Kopač se je tako hudo opekel, da je kmalu umrl. Porotniki so v Ljubljanj potrdili le z osmimi glasovi vprašanje radi umora in potrdili, da je Terezija Kopač ravnala v stanju hipne zmedenosti. Sodni dvor jo je oprostil. — Požar. Dne 22. avgusta okolu 1. ure ponoči je treščilo v hlev posestnice Marije Čefarin v Gorenji Že-tini štev. 10. Strela je užgala in štiri govede ubila. Zgorel je hlev, 15 glav živine, vsa krma in kmetijsko orodje. Zgorel je tudi hlev in krma soseda kmeta Janeza Savčar. Živino in kmetijsko orodje so rešili. — Z Vrhnike. V noči od 20. na 21. avg. je pogorel velik vezan kozolec in poleg stoječi skedenj posestnice “pri Andrejčet” na Vrhniki. Na kozolcu je bilo mnogo sena ter je bil naložen s snopjem. V ognju je ostal travo-kosni stroj in več vozov. Škode je več tisoč kron. Posestnica je bila zavarovana za nizko vsoto. — Požar. Dne 25. avgusta popoldne je v Begunjah gorelo. Pogorela je Gregorju Obreza štev. 56 hiša in svinjak. Zažgali so otroci. j ŠTAJARSKO j —Za poškodovance po toči na Spodnjem Štajerskem je družba sv. Mohorja darovala 1,000 kron. — Železnica Rogatec-Brežice-Novo-mesto. Trgovsko ministerstvo je dovolilo Faleschiniju, županu brežiškemu, Hansu Schniderschitschu in dr. Janeschu, da trasirajo in projektirajo ozkotirno železnico Rogatec-Brežice-Rudolfovo (Novo mesto). To velja za eno leto. — Požar je uničil v Cerovcu pri Rogaški Slatini posestniku Luki Andr-loh hišno in gospodarsko poslopje z mnogimi pripravami in orodjem. Poškodovanec je bil deloma zavarovan. Škoda znaša 2000 K. —Pogorelo je hišno in gospodarsko poslopje posestnika Jurija Povaleja v Unišah pri Ponikvi ob J. ž. 131etna nekoliko slaboumna hčerka je med mašo zažgala in pri tem v listnjaku reva sama zgorela. Igrala se je najbrž z vžigalicami, —- Woschnagg Hans, poslanec celjskega mestnega okrožja, je svoj de-želnozborski mandat odložil. Vzrok je, ker mu je učitelj Aistrich dokazal pred sodiščem, da je bil Hans v osemdesetih letih Ivan Vošnjak, in da je celo še nosil rdečo srajco mozirskega Sokola. Celjani seveda tudi brez te obravnave prav dobro vedo, da je Hans navaden nemškutar. Ako “Deutsche Wacht” izjavlja, da Woschnag-govi volilci ne bodo vzeli na znanje odložitve mandata, ker slej kot prej zaupajo Hansu, je to docela razumljivo postopanje. Kam bi pa prišli Celjani, če bi postopali tako rigorozno? Potem bi morali izključiti in izpoditi iz nemških vrst same sebe, saj je vendar notorično znano, da je 99 odstotkov Celjanov rojenih Slovencev in da imajo celo takšne može za voditelje, ki so bili člani slovenskih akademičnih društev. —Sokolska slavnost v št. Jurju ob Južni žel. dne 22. avg. je prekrasno uspelav Sokole iz Celja, Žalca, Trbovelj, Maribora in Št. Jurja je občudovalo na tisoče zbranega ljudstva. — Vlekli so ga. Miha Podgoršek, kmet od sv. Trojice v Halozah je prišel koncem avgusta v Maribor in prinesel vina na poizkus. Javil se je tudi v gostilni Uebleis v Schmidererjevi ulici 3. Čez nekoliko časa se mu predstavita dva gosta ter mu velita, da sta tudi ona gostilničarja. Ker je kmet mislil, da bo vino dobro spečal je plačeval liter za litrom in ne dolgo, pa so bili vsi Židane volje. Med pitjem so se tudi zedinili. Eden “krčmar” je kupil 8 polovnjakov, drugi pa samo 3 in v nekoliko dneh bodo vino že prevažali. Ker pa Podgoršek ravno ni imel pripravnih sodov, mu jih je drugi krčmar, ki je bil slučajno tudi “sodar” obljubil. Da pa jih more Podgoršek dobiti, je treba dati 20 kron za aro. Vesel, da je sklenil tako dober kup, je dal še 20 kron in — lopova sta šla. Ker le ni nikdo prišel po vino, se je Podgoršek prepričal, da je opeharjen. Naznanil je zadevo policiji in ta je poizvedela, da se zoveta onadva vino tržca Franc Stebich in Jakob Stueber. Oba sta mizarska pomočnika v Mariboru. — Umrl je v Mariboru bivši izdelo-vatelj stolov Jurij Lirzer, stolar 70 let. — V Ribnici je umrl isti dan, 30. avg. veleposestnik in lesni trgovec Kikl, star 66 let. — V Borljah na Žili je umrl nagle smrti vpokojeni nadučitelj Janez Pin-ter, doma iz Slovenjega Gradca, ki je služboval v tem kraju 35 let. — Čez stopnice je padla pri Noči na Dobraču mlada žena železniškega u-službertca Uschana tako nesrečno, da je radi dobljenih notranjih poškodb umrla. — Iz Podkloštra. Pliberška rudo-kopna unija je kupila od dunajske tvrd ke Sauer automobil za 70,000 K. Ta bo prevažal dvakrat dnevno tovore iz Pliberka na žilico in obratno. —Nepotrebno razburjenje. Nemškutarji v Grebinju in drugod po Koroškem se silno razburjajo zaradi dejstva, da je velikovška hranilnica in posojilnica kupila Homerjevo gostilno v Grebinju. Nasprotniki so zadeti v I živo, ker je gostilna sedaj postala zbirališče .tamošnjih Slovencev in je posebno ob nedeljah natlačena. — Za podljubeljski Delavski dom je priobčil zadnji “Mir” poziv na Slovence, naj se jih oglasi tisoč, ki vpoš-ljejo za ta dom vsak po 5 kron. Prispevki se naj pošiljajo na naslov: Ivan Kolenc, Mohorjeva tiskarna Celovec (Vetrinjsko obmestje 26) z opombo: za podljubeljski Delavski dom. — Slavnost pevskega društva “Velesila” v Skednju pri Trstu v nedeljo 29. avgusta se je vkljub temu, da je padal predpoldan dež, ki bi bil lahko vso prireditev uničil, obnesla najsijajneje. — Slovensko gledališče v Trstu se je v dobi počitnic jako izpopolnilo in se v kratkem prične nova sezona. — Toča je hudo potolkla v nedeljo 29. avg. v Barkovljah. Na nekaterih krajih je uničila skoraj ves vinski pridelek. — Velika narodna slavnost goriškega krščanskega ljudstva se je vršila v nedeljo dne 22. avgusta v Mirnu na Goriškem. Pri tej priliki se je otvoril tamkaj Društveni dom, lepa in jako pripravna stavba, ki bo sedež vsega krščansko-Socialnega gibanja v Mirnu in okolici. Prigodom te slavnosti se je vršila tudi velika javna telovadba pred Društvenim domom. Dopoldne je bil sprevod vseh društev, ki so se udeležila otvoritve doma. Kot prvi so šli Orli na konju, za njimi 100 Orlov v kroju, vrla mirenska dekleta v krasnih narodnih nošah in goriška krščanska društva. — Trentarski junaki, ki so rešili po- nesrečenega ljubljanskega zdravnika dr. Stojca iz triglavskega pogorja na Škrlatici se imenujejo: Komac Jože (Plaveč), Anton Tožbar (Špik), Komac Andrej (Motasin) in Janez Berginc. Slovensko planinsko društvo je sklenilo izdati v spomin tega junaškega reševalnega čina razglednice s sliko imenovanih štirih junakov. — Reka Mirna v Istri bo dobila stalno, zanesljivo strugo. Te dni so se vršila posvetovanja v svrho regulacije. — Odlikovani delavci. Namestnik v Trstu je podelil častno svetinjo za štiridesetletno zvesto službovanje delavcem železnice: Petru Kavčič, Ant. Vidmar, Tomažu Intihar v Gorici in Jakobu Desebino v Tržiču. —• Umrl je v Zagrebu dne 27. avgusta vseučiliški profesor in bivši večkratni hrvatski poslanec dr. Fran Vrbanič. — Najbogatejši varaždinski meščan Vincenc Ko.terba je 22. avg. v starosti 70 let umrl. Njegovo premoženje znaša več milijonov. Zapustil je veliko v dobrodelne namene. — Velika nesreča pri vojaških vajah. Pri vojaških vajah v bližini Risana v Krivošiji je vsled vročine in napora nad 200 vojakov obnemoglo in so popadali na tla. Med temi je bilo 10 častnikov. Večji del ponesrečencev so pripeljali v bolnice, druge, ki so bili večinoma rezervisti, pa so poslali domov. Oddelek, pri katerem se je zgodila nesreča, je bil na vežbah od 4. zjutraj pa do 3. popoldne. Ves ta čas niso vojaki ničesar jedli. — Orožniki ustrelili vojaka. Ivan Trošič, topničar pri 38. top. bateriji in ob enem častniški sluga, je služil že tret jeleto in bi bil šel čez 25 dni na stalni dopust. 17. avg. je imela njegova ^baterija velike vaje blizu njegove domače vasi v Slavoniji; zaprosil je svojega stotnika za dvadneven dopust, da obišče družino — bil je oženjen in je imel več otrok. Stotnik mu prošnjo usliši ter ga spusti domov, ne da bi mu dal pismeno dovoljenje. Trošič je prišel domov, a komaj je pozdravil svojce, ko prideta dva orožnika in zahtevata izkazila o dopustu. Ko je rekel, da ga je stotnik ustmeno pustil domov, sta orožnika zahtevala, da jima izroči bodalo, kar pa je topničar ogorčeno odklonil. Vmešala se je še ostala družina in konec vsega je bil, da je eden orožnikov vstrelil topničar- ja v trebuh, da se je smrtno zadet zgrudil z besedami: “Proč sem, a orožja ne dam!” Prepeljali so ga v bolnišnico v Virovitico, kjer je po strašnih mukah umrl 21. avg. Bolečine v hrbtu in nogah izginejo popolnoma, ako se ud parkrat nariba z Dr. RICHTERJEVIM SidroPainExpellerjem Eodbinsko zdravilo, katero se rabi v mnogih deželah proti reumatizmu, sciatiki, bolečinam na straneh, neuralgiji, bolečinam v prsih, proti glavo- in zobobolu. V vseh lekarnah, 25 in 50 centov. F. AD. RICHTER & Co. 215 Pearl St. New York. STENSKI PAPIR «a prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni. Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah. A lexander Ijaras,»? tm. Chicago telef. 2794 &JF telei.N q2 7 R. PIL C H ER, predsednik. FRED BENNITT, podpredsednik. GEOROE ERB, kasir. F. W. WOODRUFF, ass't kasir. Citizens’ National Ml Kapital $100,000.00. Barber Building Joliet, I1L TA BANKA vam plača enako-visoke obresti kakor banke v stari domovini. 3% OBRESTI OD VLOG. Edina hranilna banka v Jolietu. x~xk-x-x»<“Xk~X"X-x-x-**xx~x»<-x~x~x*<~X"X~X'XK"X-*x»X"X~x**x*x-x~x**X“X‘*x~x***x~>*: ❖X"XMX~:~x>X'x**x~x~x*‘X**x~x*<~x*<>-X“X*-x**x~x♦©♦044 (Nadaljevanje z 2. strani.) sami zapravljivci in niso vstanu gospodariti z Jednoto. Mi bodemo to reč bolje znali, ker mi smo mi, pa punktum in tako dalje. Toda jaz ne vem, kako bode zopet to šlo: Glavni uradniki imajo skoro več poroštva kakor Jednota premoženja in nikakor si ne zapopadem, kako bi se dali meni nič tebi nič odstraniti. Ali da je tudi to vsaj deloma preskrb ljeno, oglasil se je tukaj v Jolietu “Hujskač”, katerega izvrstni spomin ni zapustil še od novega leta, kateri ima v glavi vse cifre, ki jih gosp. tajnik more na tako velike knjige zapisane imeti. Kmalu potem se je oglasil sekstet, ki vse bolj natanko zna, kakor vsi drugi. Njihovo mnenje je, da ni pravice več na svetu. Salamensko jo znate; pojte in povejte to John D. R. ali pa raznim tovarniškim bo-som. Ker je tudi Vašega mnenja gospoda v Chicagi bila zelo potrebna, upajte vsaj eni na gotov delež. To je torej .nekak memorandum ali, krajše, površni pregled vsega opravljanja in obrekovanja, kar gotovo ne služi dobremu imenu naše slavne K. S.. K. Jednote. . ... Bratje in sosestre, kateri trezno mislite, katerim ni drugo na srcu kakor dober napredek Jednote: alTse spominjate gotovih krogov ’pred par leti, ko so opravljali Jednoto na najpodlej-ši način? Ali dejstva in dokazi ne govorijo, da se za vsem tem skriva le nevoščljivost in osebna zavist? Ali ni Glasnik pisal, da vsi ne moremo biti uradniki in vsak odstope! uradnik-tudi ne more imeti svojo Jednoto? Ali ni naše glasilo v zadnji štev. natanko poročalo delovanje prejšnjega odbora.? In ali Vam ni tudi znana pobožna želja nekaterih chicaških krogov, kateri komaj čakajo, da bi se Jednotin urad prenesel kamor spada? Ali mar ne vemo, da so med njimi nekateri dopisovalci Slovenskega Janičarja (Proletarca), ali bodo taki ljudje za dobrobit katoliške Jednote delali, ko-jih dopisi polnijo predale lista, ki je sovražnik svojega lastnega naroda? Ali ni bil zadnji poziv v Slovenskem Janičarju, češ, izkoristimo razpor v Jolietu in zagnezdimo se med nje v obliki znane basni o ježu in lesici seveda? Še enkrat rečem, ali je to glavnih uradnikov napaka? Dolžnost vsakega dobrega člana K. S. K. Jednote je, da brani može, kateri delajo vse kar je prav, kateri imajo tudi izkušnje v vsem kar je praktičnega in kateri vkljub izjavi uživajo več ugleda kakor si dotična šestorica misli. Pa tudi pravila govore, da imajo o vsem delovanju in nehanju poročati na glavnem zborovanju, to je za dve leti v So. Chicagi, kakor so določili delegatje 10. konvencije v Pittsburgu, Pa. Torej svaka sila do vremena, in na glavnem zborovanju v So. Chicagi, 111., ob določenem terminu bodemo pa pronašli kedo je boljši član K. S. K. Jednote: naš sedanji glavni odbor ali pa ducat večnih, kričačev. Toliko za danes. Na razpolago imam veliko dokazov, kateri, če pridejo v javnost, bodo ohladili marsikaterega, pa maga-ri če je tudi “hujskač” ali kdorsibodi. NASLOVNIK trgovcev, obrtnikov, gostilničarjev in odvetnikov, ki se priporočajo rojakom. JOLIET, ILLINOIS. ADLER J. C. & CO., 112 Exchange St., priporoča rojakom svojo mesnico. BRAY-EVA LEKARNA SE PRI poroča slovenskemu občinstvu i Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. 104 Jefferson St., blizu mosta. CHULIK BLAŽ J., 711 N. Chicago st., blizo slov. cerkve. Prodajalna moških in ženskih oblek. DENAR NA POSOJILO. POSO jujemo denar na zemljišča pod u-godnimi pogoji. Munroe Bros. EAGLE THE, 406-410 N. Chicago St. Prodajalna pohištva in moških oblek. FINK MATH, 500 Francis St. Stavbenik (contractor). GRAHEK IN FERKO, 207 Indians St. Mesnica. J. P. KING, LESNI TRGOVEC Des Plaines in Clinton Sts. Obs telefona 8. Joliet, 111. LOPARTZ GEORGE, 402 Ohio St Grocerijska prodajalna. PETRIČ IN LEGAN, 209 Indians St. Gostilna. STONICH GEORGE. 813 N. Chic» go St. Trgovca z grocerijo, premogom in pošiljanje denarja. SOUTH CHICAGO, ILL. KOMPARE JOS., 8908 Grcenba, Ave. Salun in prodaja šifkart. CHICAGO, ILL. MARTIN NEMANIČ, SALON, 22nd St. and Lincoln, Chicago, 111. PITTSBURG. PA. NOLLE C. 5170 Butler St., ameriški hotel. DINAN C. M., 5151 Butler St. Pro daja vina in likerjev na debelo. HOTEL REINHOLD, 5400 Bntlei St., R. Matuszewski, lastnik. PAUL F. EYLES, saloon, 1044 Ohio St., Allegheny, Pa., se priporoča slov-, občinstvu. W. J. LYONS, Naš Office in Lumber Yard na vogi DES PLAINES IN CLINTON ST* MATH. H. NEMANICH, 1005 N. Chicago Street, Joliet, 111. dobroznan SLOVENSKI POGREBNIK V slučaju ženskega spola oskrbuje tudi moja žena v pomoč. Chic. Telefon št. 741. N. W. Tel. 263 Cenjenim rojakom na znanjel V. J. Kubelka izdal je novo, za Skš* vence v Ameriki prepotrebno Slovensko Angl. slovnico, Slovensko Angl tolmač in Angl. Slov. slovar v tako popolni meri, kakoršne do sedaj Slovenci še nismo imeli. Knjiga v 'platno vezana staneaamo $1.00. Svota se lahko pošlje v poštnih znamkah na V. J. KUBELKA & CO. 538 W. 145 St. New York, N. Y. Ravnokar je izšla zanimiva knjiga Krvava Noč v Ljubljani drama v štirih dejanjih s karikaturami (slikami). V isti knjigi je tudi povest iz življenja ameriških Slovencev Najdeno Srce Knjiga obsega 168 strani v velikosti 6 in 8yi palcev. Cena broširani je 40c. Cena vezani je 25c. Naroča se pri: Jacob Hočevar, 1142 E. 72nd St. N. E., Cleveland, Ohio Ana Vogrin Izkušena babica 205 Ruby St., N. W. 1727, Joliet, IR POZOR, GOSPODINJE! Zakaj greste v mesto po meso predno pridete k nam? Zapomnite si, da prodajemo mi meso raznih vrst po naj nižjih dnevnih cenah —za gotov denar. FERKO & PASDERTZ MESARJA 801 N. Chicago St. Joliet, IH. Doktor Itec SIS specialist za ženske in otroške bolezni in operacija On hitro in zanesljivo ozdravi vsako bolezen moi in žena, ako je to sploh mogoče. Bolezni na pljučih, prsih, želodcu, črevih, ledvicah, jetrih, mehurju, grlu, nosu, glavi, prehudo utripanje in bolezni srca, naduho, kašelj mrzlico, težko dihanje, nečisto in pokvarjeno kri, ogluše-nje, lišaje, hraste in rane, kamenje v želodcu im mehurju, appendicitis, bolezni na očeh, itd, Zdravniški svet zastonj in strogo zaupno. Opišite Vašo bolezen v svojem materinem je*š-ku ali pridite k njemu, in on Vam bo dal izvrstne zdravila. Adresirajte pisma tako; DR. MARTIN J. IVEC, 900 N. CHICAGO STREET, JOLIET, ILLINOIS. JOHN N. GOSAR CO. 5312 Butler St. Bell P ms, Fisk 1090 J. Pittsburg, Pa. 1 Se priporočam sl. društv om za naročila ZASTAV, znakov (Re-galij), gumbov, šarp, slik, okvirov, knjig, kap, klobukov, itd. Pečati vsakovrstni, itd. Prva in edina slov. tvrdka v Amer. v i te.: i mñm M ^0OKLYHU> KRASNI MOLITVENIKI PO ZEL O NIZKI CENI ! POZOR! POZOR! ^ Bliža se sezona balov in domačih veselic. J Skrbeti je treba, da bo zdrava pijača v dno pri roki. In to je gotovo SLOVENSKI POP ki ga izdeluje znana slovenska tvrdka Joliet Slovenk Bottling Co. 913 N. Scott Street, Joliet, 111. Chicago tel. 2272, N.W. 480. Ob nedeljah N. W.344. Kranjski pop je najizvrstn ejša pijača proti žeji, bolj okusna in hladilna nego katerakoli druga. T okusite ga rojaki in rojakinje in prepričani boste, da trdimo zgolj l.snico. Nadalje izdeluje ista družba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega priporoči ». Rojaki podpirajte domače podjetje in držite se gesla' SVOJI K SVOJIM! “Kaj storite z njo, Allardyce?” sem vprašal. Moj drugi krmar je stal poleg mene na zadnjem delu ladje s svojimi razkoračenimi kratkimi, debelimi nogami, kajti vihar je zapustil še precej razburkano morje in naša dva čolna ob strani ladje sta se skoraj dotikala vode, kadarkoli je prišel val. Naslonil je svoj daljnogled na vrv, ki drži zadnji jambor, in dolgo in natančno opazoval o'no žalostno tujo ladjo, kadarkoli se je nahajala vrhu vala in.se zibala na njem par trenotkov, predno se je zopet pogreznila na drugo stran. Ležala je tako' globoko v vodi, da sem le »enitertja mogel Uzreti svetlozeleno progo, ki je obdajala krovno ograjo. Bil je dvojambornik, toda njegov veliki jambor je bil prelomljen deset Čevljev nad krovom in kakor je bilo videti, se sploh niso trudili, da bi bili odstranili polomljene jambprove dele, ki so se zibali, jadra in jadrčnice poleg njega po vodi kakor zlomljene perot-nice ranjenega goloba. Prednji jambor je še staj, toda srednja jadra so plapolala nepritrjena in prednja jadra SO se končala v bele zastavice. Nikdar še nisem videl ladje, ki bi bili z njo slabše ravnali. Toda čuditi sc mi ni bilo treba, saj SO bili v zadnjih treh dneh časi, ko smo se izpraševali, ali ugleda še kedaj zemljo naša ladja. Šestintrideset ur se je borila z viharjem, in ako bi Mary Sinclair ne bila tako dobra ladja, ka-koršna je sploh kdaj zapustila Clyde, bi ne bili prestali viharja. In vendar smo se rešili in izgubili samo čoln s krmilom in dele desne krovne ograje. Nismo se torej čudili, ko je vihar ponehal in smo videli, da so bdi drugi manj srečni in da je bil ta poškodovani dvojambornik, ki se je zibal po Sinjem morju, zapuščen kakor slepec po blisku, da je pripovedoval o strahotah, ki so se godile tu. Allardyce, ki je bil počasen in natančen Škot, je ogledoval dolgo in paz Ijivo malo ladjico, dočim so se postavili naši mornarji v vrsto pri krovni ograji ali pa so se zbrali pri vrveh, ki drže prednji jambor, da so ogledovali tujko. V širini 20 stopinj in dolžini 10 stopinj, kakor je bila približno naša lega, človek postane radoveden, koga srečuje v teh krajih, ki so na severu od velikih atlantiških trgovskih črt. Deset dni smo že jadrali po samotnem morju: “Mislim, da je opuščena,” je rekel drugi krmar. Sam sem prišel do istih zaključkov, na krovu namreč nisem mogel opaziti nikakega znamenja o življenju in prijaznem mahanju naših mornarjev ni odgovoril nikdo. Najbrže jo je moštvo zapustilo, ker je bilo prepričano, da se potopi. "Dolgo se ne more vzdržati,” je nadaljeval Allardyce v svojem skromnem tonu. “Vsak trenotek se lahko pogrezne v globočino morja. Voda se ji je vspenjala do roba krovne ograje.” “Kakšno zastavo ima?” sem vprašal. "Trudim se, da bi dognal. Vsa je svita in zapletena med vrvi, na katerih visi. Da, zdaj sem jo videl dosti jasno. Braziljska zastava je, toda visi narobe.” Predno so jo zapustili, so obesili tnamenje, da se je zgodila nesreča. Mogoče so šele ravnokar odšli. Vzel sem krmarjev daljnogled in se ozrl po razburkani površini globokega, modrega atlantskega morja, ki je bilo še polno belih črt in pen. Toda nikjer nisem mogel opaziti človeških bitij ra-ajun nas. “Mogoče so še živi ljudje na krovu,” Sem rekel. “Potem jih pa lahko rešimo,” je zamrmral drugi krmar. “Pojdimo tja in približajmo se ji s Strani, ki je za vetrom.” Nismo bili dalje nego sto vatlov od nje, ko smo obrnili svojo jadrenico na prednjem jamboru in zibala sta se, naša barka in dvojambornik po gladini in se priklanjala, kakor dva klovna pri plesu. “Izpustite en čoln,” sem rekel. “Vzemite štiri može, Mr. Allardyce, in poizvedite, kar morete izvedeti o nji.” Toda ravno v tem hipu je prišel na krov moj prvi častnik, Mr. Armstrong, kajti ura je odbila sedem in na njegovi uri je bilo že par minut črez. sedem. Zanimalo bi me, da grem sam na zapuščeno ladjo in vidim, kaj je na njenem krovu. Izpregovoril sem torej par besedi z Armstrongom, se zavihtel črez ograjo, splezal po vrvi in sedel v čolnu na klop. Bilo je prav blizu, vendar smo potrebovali precej časa in valovi so bili tako močni, da nismo večkrat mogli videti, ko smo bili sredi morja, niti S-voje barke, ki smo jo zapustili, niti dvojambornika. ki smo se mu približevali. Zahajajoče solnce ni prodrlo sem in v dolinah valov je bilo mrzlo in temno, toda vselej, kadar je prišel nov val, nas je vzdignil zopet na solnce in gorkoto. V vsakem takšnem trenot-ku, ko smo se nahajali na vrhuncu penečega vala med dvema temnima dolinama, sem opazil dolgo svetlozeleno progo in pobešeni prednji jambor in krmaril sem tako, da smo prišli okoli tadnjega dela ladje, tako da smo lahko določili, kako pridemo najlažje na krov. Ko.smo se peljali mimo, sem videl njeno ime Nossa Sehnora da Vit-toria, ki je bilo naslikano na zadnjem delu. "Vetrovna stran, sir,” je rekel drugi krmar. "Pomagaj s kaveljnom, tesar!” Trenotek pozneje smo že preskočili krovno ograjo, ki je bila komaj višja nego naš čoln in smo bili na krovu zapuščene ladje. Naša prva misel je bila, da poskrbimo za svojo varnost za slučaj — kar je bilo jako verojetno — da se ladija pogrezne pod našimi nogami. Zato sta držala dva moža naš čoln za vrv in sicer nekoliko od ladjine strani, tako da bi bil pripravljen, ako bi se morali hitro umakniti. Tesarja smo poslali, da pregleda, koliko se je že nateklo vode in ako še priteka, a drugi mornar, Allardyce in jaz smo šli hitro preiskovat ladjo in njeno vozno blago. Na krovu je bilo vse v neredu; sem-tertja so ležali polomljeni deli jambora in kurniki, v katerih so legali mrtvi ptiči. Čolnov ni bilo razun enega, ki je imel preluknjano dno, in bilo je gotovo, da je moštvo zapustilo ladjo. Kajuta je bila pod krovom, kjer je bila ena stena izbita od viharja. Allardyce in jaz sva vstopila in našla kapitanovo mizo, kakor jo je zapustil s knjigami in papirji — vse špansko ali pa portugalsko — raztresenimi po nji in povsod celi kupi cigaretnega pepela. Iskal sem aparat za merjenje hitrosti, toda najti ga nisem mogel nikjer. “Najbrže ga ni imel,” je rekel Allardyce. "Vse je precej v neredu na krovu te južnoamerikanske kupčijske ladje. Ako je bil tu, so ga najbrž vzeli s sabo v čoln.” "Rad bi vzel vse te knjige in papirje,” sem rekel. “Vprašajte tesarja, koliko imamo časa." Njegovo poročilo je bilo zadovoljivo. Ladja je bila polna vode,' toda nekoliko voznega blaga je plavalo in zato ni bilo nevarnosti, da se potopi takoj. Najbrž se. sploh ne potopi, ampak bo plavala po morju kot one grozne, nezaznamovane čeri, ki so vpro-pastile že toliko močnih ladij. “Torej ni nikake nevarnosti, ako greste v notranje prostore,” sem rekel. “Preglejte, kaj bi se dalo storiti z njo in koliko njenega tovora se reši. Med tem pogledam tele papirje.” Vozni listi in nekatere opazke in pisma, ki so ležala na pisalni mizi, so zadostovale, da sem izvedel, da je odšel braziljanski dvojambornik Nossa Sehnora da Vittoria iz Bahie pred enim mesecem. Kapitan se je imenoval Taxeira, toda o številu moštva ni bilo nikakega zapisnika. Namenjen je bil v London in en pogled v vozne liste mi je zadostoval, da sem uvidel, da najbrž ne rešimo nič dragocenega. Naložili so orehe, ingver (zazvor) in les in sicer dragocen tropičen les v obliki velikih klad. Brez dvoma je to obvarovalo ladjo, da se ni potopila, toda klade so bile tako velike, da je bilo nemogoče, da bi jih izvlekli. Razun tega je bilo nekoliko modnega blaga, kakor n. pr. precejšnje število tiček za okras in sto skrinj vkuhanega sadja. Ko sem prelistal papirje, sem našel kratko angleško poročilo, ki me je začelo zanimati. "Prosimo," je stalo v poročilu, “da se postavijo različne španske in indijanske raritete, ki so iz sanaremske zbirke in so določene za Prontfoota in Neumana v Oxford Street v Londonu, na kak kraj, kjer ne bo nebene nevarnosti za te jako dragocene in redke stvari, da jih kedo ne pokvari ali se jih ne dotakne. To se tiče zlasti skrinje za dragocenosti Dona Ramireza di Leyra, ki se mora postaviti, kamor ne more nikdo do nje.” Skrinja za dragocenosti Dona Ra-¡mireza! Redke in dragocene stvari! Torej se le da nekaj rešiti! Vstal sem s papirjem v roki, ko se je prikazal med vratmi škotski krmar. "Zdi se mi, da na tej ladji ni vse tako, kakor bi moralo biti, sir,” je rekel. Bil je neustrašen mož in vendar sem lahko videl, da je bil preplašen. "Kaj pa je?” “Umor, sir. Tam leži človek, ki ima razbito glavo.” “Ubit v viharju?” sem rekel.” "Mogoče, sir. Toda čudil se bom, ako boste mislili to, ko ga zagledate.” "Kje je torej ?” "Tod, sir; tu v glavni kajuti.” Kakor je bilo videti, ni imel dvojambornik nič. sobic, kajti bila je samo kajuta za kapitana in še ena poleg kuhinje in tretja v prednjem delu ladje za moštvo. V srednji je ležal krmar. Ako ste vstopili v kuhinjo, v kateri je bilo vse polno prevrnjenih loncev in skled, je bila ona kajuta na desni, na levi pa je bil majhen prostor z dvema posteljama za častnike. Razun tega je bil približno dvanajst kvadratnih čevljev velik prostor, ki je bil natlačen z zastavami in rezervno jadrevino. Okoli in okoli ob stenah je bilo precej prtljage, ki je bila zavita v slabo blago in skrbno privezana k stenam. Na drugem koncu je bila velika skrinja, rdeče in belo pisana, akoravno je rdeča barva že tako^oble-dela in bela bila tako zamazana, da se je barva mogla razločevati le'tam, kjer jo je svetloba razsvetljevala z žarki, ki so padali naravnost na njo, Kakor so izmerili pozneje, je bila skrinja dolga štiri črevlje in tri palce, visoka tri črevlje in dva prsta in široka tri črev- lje — precej večja nego mornarska skrinja. Toda, ko sem vstopil, se moje oči ali moje misli niso obrnile k skrinji. Na tleh, iztegnjen po razmetanem su-knu za zastavo, je ležal majhen, temen človek s kratko, kodrasto brado. Le-ža lje kolikor mogoče daleč od skrinje, z nogami proti nji z glavo od nje. Rdeč madež je bil vtisnjen v belo jadrevino, ki je počivala na nji njegova glava, in majhni rdeči trakovi so se vili okoli njegovega črnorjavega vratu in po tleh, toda o rani nisem videl nikakega sledu in obraz mu je bil tako miren, kakor obraz spečega otroka. Šele ko sem se sklonil, sem opazil rano, in tedaj sem se obrnil proč in zakričal od groze. Ubit je bil s sekiro; kakor je bilo videti, od osebe, ki je stala za njim. Grozen udarec ga je zadel na teme in se zaril globoko v možgane. Obraz mu je bil lahko miren, kajti smrt je bila gotovo hipna in mesto njegove rane je kazalo, da ni mogel videti osebe, ki ga je ubila. "Ali je to hudodelstvo ali nezgoda, kapitan Barclay?” je vprašal skromno drugi krmar. "Popolnoma prav imate, Mr. Allardyce. Mož je bil umorjen, udarjen od zgoraj z ostrim in težkim orožjem. Toda kdo je bil to in kdo ga je umoril?” "Navaden mornar je bil, sir,” je rekel krmar. "To lahko vidite, ako pogledate njegove prste.” Ko je govoril, mu je obrnil žepe in izvlekel karte, nekoliko osmoljenih vrvic in zavitek braziljskega tobaka. “Alo, poglejte to-le!” je rekel. Bil je velik nož z močnim, elastičnim rezilom, ki ga je pobral s tal. Jeklo je bilo čisto in svetlo, da ga nismo mogli spraviti v zvezo s hudodelstvom in vendar ga je držal ubiti mož, kakor je bilo videti, v roki, ko je bil pobit, tičal je namreč še v njegovi pesti. “Zdi se mi, sir, kakor bi bil vedel, da mu je pretila nevarnost, in je držal nož pripravljen,” je rekel krmar. “Naj bo, kakor hoče, zdaj mu rie moremo več pomagati. Teh stvari, ki so privezane k steni, nisem mogel izvleči. Kakor se zdi, so tam maliki, orožje in vsakovrstne raritete zavite v staro platno.” . “To je res,” sem rekel. “To so edine stvari, ki so kaj vredne m ki jih vzamemo najbrže s seboj. Zakličite barki in recite jim, da nam pošljejo še drugi čoln, da nam pomorejo spraviti to blago na krov.” Dočim se je ta oddaljil, sem preiskoval ta čudili plen, ki je prešel v našo posest. Raritete so bile tako za--vite, da sem si le približno predstavljal, kaj je v njih, a pisana skrinja je stala v dobri razsvetljavi, tako da sem jo lahko popolnoma preiskal. Na pokrovu, ki je bil okovan z železom, je bil vrezan jako neenostaven grb in spodaj je bila vrstica v španščini, ki sem jo razvozljal, da pomeni: “Skrinja za dragocenosti Dona Ramireza di Leyra, viteza reda sv. Jakoba, guvernerja provincij Terra Firma in Vera-quas.” V enem oglu je bila letnica 1606 in na dragem je bil velik, bel listič, na katerem je bilo angleško napisano: “Resno vas svarimo, da ne odprete skrinje.” Isto svarilo se je ponavljalo spodaj v španskem jeziku. Kar se tiče ključavnice, je bila jako sestavljena in težka iz rezanega jekla z latinskim geslom, katerega pa mornarski razum ni razumel. V tem času, ko sem preiskal čudno skrinjo, je prišel k ladji drug čoln z Armstrongom, prvim častnikom, in začeli smo iznašati in skladati v čoln različne raritete, ki so se zdele biti edine stvari, ki so bile vredne, da se jih odnese iz zapuščene ladje. Ko je bil čoln poln, sem ga poslal nazaj k barki in potem smo jaz in Allardyce s tesarjem in še enim mornarjem spra vili pisano skrinjo, ki je še ostala, v čo nlin jo postavili na povprečno klop, da je ostal čoln v ravnotežju. Bila je tako težka, da bi se bil čoln nevarno nagnil, ako bi je ne bili postavili na sredo. Krmar si je vso stvar razlagal tako, da je ta človek začel ropati, ko so zapuščali ladjo, in da ga je kapitan pobil s sekiro ali kakim drugim težkim o-rožjem, da ohrani disciplino. To se je zdelo bolj verjetno, nego vse druge razlage in vendar me ni zadovoljila popolnoma. Toda morje je polno skrivnosti in mi smo bili zadovoljni, da smo prepustili mest6 mrtvega mornarja z braziljske ladje, da se uvrsti v ono dolgo vrsto skrivnosti, ki se jih vsak mornar lahko spominja. Težko skrinjo smo potegnili z vrvmi na krov “Mary Sinclair” in v kajuto so jo zanesli štiri mornarji, kjer je bilo med mizo in omaro za njo ravno dovolj prostora. Tam je ostala do večerje, a po večerji so ostali krmarji pri meni in pri kozarcu groga smo se pogovarjali o dogodku, ki smo ga doživeli. Mr. Armstrong je bil dolg, tenak človek z jastrebjim obrazom, izboren pomorščak, toda znan po svoji skoposti in lakomnosti. Naša skrinja za dragocenosti ga je zelo vznemirjala in že je začel računati s svetlimi očmi, koliko bi dobil vsak, ako bi se plen razdelil. “Ako pravi papir, da so redke stvari, Mr. Barclay, potem so že precej vredne. Niti misliti si ne morete vsot, ki jih izdajejo nabiralci za takšne stvari. Tisoč funtov ni za nje nič. Nekaj bomo že imeli pokazati s tega popotovanja, ako se ne motim.” “Mislim, da ne,” sem rekel. “Kolikor vem, niso te raritete dosti različne od drugih južnoamerikanskih raritet.” “No, sir, jaz sem tržil tod že štiri-(Nadaljevanje na 7. strani.) Vina na prodaj Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda “Hill Girt Vineyard“ Dobro vino o* 35c do 45c gal. staro vino po 50« gal., Riesling vt no po 55c galom Sladki mošt, S* steklenic za »S Fino muškate: vino po 40c gaJ Na zahtevanj« pošljem uzorce. Vsa naročila pošljit« Stephen Jakše, BOX 77. Crockett, Contra Costa Co., Californt« Angleščina brez učitelja, po navodilu: Slovensto-angleške slovnice, Slovensko-angleškega tolmača in Angleško-angieškega slovarja, Vse tri knjige v eni stane le $1.00 in je dobiš pri V. J. KUBELKA & CO., 9 Albany St. New York, N. Y. POZOR, ROJAKINJE! Ali veste kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici J. & A. Pasdertz se dobijo najboljše sveže in prekajene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite toraj ia poskusite naše meso. Nizke cene in doora postrežba j« naše geslo. Ne pozabite toraj obiskati nas ▼ našej novi mesnici na voga-Broadway and Granite Streets. Chic. Phone 4531. N. W. Phone 1113 POZOR, ROJAKU urejeno Moderno gostilno National Buffet v katerej bodem točil najboljše poi terjevo pivo, izvrstno žganje, domač« vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog. ANTON T. TERDICH, 203 Ruby St. N. W. Phone 825. Joliet, II: Pozor Rojakit Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih. Pridite k nam, da se pomenimo. M. B. Schuster Young Building. FRANK MEDOSH 9478 EWING AVENUE, VOGAL 95th ULICE, EN BLOK OD SLOVEN-SKE CERKVE SV. JURIJA SO. CHICAGO. ILL. Gostilničar. Izdeluje vsa v nota! ska dela, prodaja šif-karte ter pošilja denar v staro domovino vestno in zanesljivo. Poštena Postrežba vsakemu. Telefon 123, South Chicago. Anton Nemanich & Son, 1002 N. CHICAGO STREET 205 7 Ohio St. JOLIET, ILL. i slovenski pogrebniški ZAVOD IN KONJUŠNICA Chicago Phone 2273 N. W. 416 Priporoča se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu li po noči se točno ustreza. ’ PRIVATNA AMBULANCA. Stanovanje 1000 N. Chicago St. N. W. Phone 344. JOLIET CITIZENS BREWING CO. -N. COLLINS ST., JOLIET, ILL.— IPiite Ells. Brand.1' pivo Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklinicah fÉ!* * § « * Naravna želja vsakega človeškega bitja je podaljšati življenje kolikor mogoče. Naravoznanci vseh vekov so na vso moč skušali iznajti krepčilo življenja. Ker ne smemo misliti, da bomo vedno živeli, a življenje pa lahko podaljšamo— je resnica. Vsi zdravniki priznajo, da je temelj življenja v prebavnih organih vsakega živega bitja. To je v onih prostorih telesa v katerih se hrana pretvarja. Kakor hitro je kateri teh prebavnih organov v neredu, trpi celo te}«. Ako ta bolni organ hitro ozdravimo, ohranimo si zdravje in moč. — Le eno zdravilo je, ki odstrani vse nadloge prebavnih organov, in to je dobroznano tOMmnnrxB’fl Triner jevo zdravilno grenko vino. * * « % % « To ni tajno zdravilo, ker je narejeno iz finega rudečega vina ih importiranih grenkih zelišč. Ne vsebuje škodljivih tvarin, za to je absolutno varno za vsak, še tako nežen želodec. Še zdravim ga je priporočati, eno čašico ali dve o priliki, da se prebavni organi ohranijo v dobrem stanju. To ie čudežno zdravilo ojstri okus, kredča živce, cisti kri, cedi obrazno Barvo, pomnoži pozimi, odstrani neprebatnost, donose mirno spanje, daljša življenje. Rabi je lahko cela družina, od najstarejega do otroka v zibelki. To se ne more trditi o katerem drugem zdravilu. Čistočo tega zdravila jamči po vladi Združ. držav — Ser. No. 346. Tisoči zahyalnih pisem od ljudi potrjuje zdravilno vrednost tega leka... Zdravniški nasvet pošljemo brezplačno. Pišite nam v maternem jeziku. » * ♦ # <£ 1333-9 S. Ashland Ave. CHICAGO, ILL. ^1 Ne pozabite poskusiti Trinerjeve Hrvaške Importirane Slivovice in Sloven- Mr skega Brinjevca, vse domačega izdelka. 4^ PROSTOVOLJNA ZAHVALA Dr. E. C. COLLINS svetovno znani medicinski Profesor ustanovitelj slavnega “Collins N. Y. Medical Instituta”in pisatelj prekoristne zdravilne knjiga “Človek, njegovo življenje in zdravje”. Dragi doktor: Želela bi, da bi vsi naši rojaki zvedeli za Vaša neprecenljiva zdravila. Edin i Vi ste mi vrnili moje zdravje, nad katerim sem že pojiolnoma obupala. Lucija Tori namreč, kdo naju lahko posluša tam, je zakričal kr- kakor najst let in preje niti nisem videl še Kaj mislite, kaj je v skrinji, kapitan nikoli kaj tej skrinji podobnega. Vred- , Barclay?” na je kup denarja, kakor stoji. Saj je tako težka, da mora biti gotovo kaj dragocenega v njej. Ali ne mislite, da bi jo odprli in pogledali?” “Ako jo odprete, jo najbrže oplenite,” je rekel drugi krmar. Armstrong se je sklonil pred njo, s svojo glavo na eni strani, a s svojim dolgim, tankim nosom malo palcev od ključavnice. “Les je hrastov,” je rekel, “in se je skrčil malo od starosti. Ako bi imel dleto ali pa nož z močnim rezilom, bi lahko potisnil ključavnico nazaj, ne da bi jo poškodoval.” Omenitev noža z močnim rezilom me je spomnila mrtvega mornarja na dvojamborniku. “Radoveden sem, ali je bil pri delu, ko ga je prišel nekdo motit,” sem rekel. “Tega ne vem, sir, toda prepričan sem, da bi lahko odprl skrinjo. Tu v omari je odmašnjak. Drži svetilko po koncu, Allardyce, pa jo odprem, kakor bi trenil.” “Počakajte malo,” sem rekel; sklonil se je namreč že nad pokrov in oči so se mu svetile od radovednosti in lakomnosti. “Ne uvidevam, da bi se mudilo tako zelo. Čitali ste oni papir, ki nas svari, da naj ne odpiramo. Mogoče pomeni, mogoče ne pomeni ničesar, vendar pa imam nekak čut, da ubogajmo. Karkoli je v nji, naj ostane v nji, in ako so dragocenosti, bodo ravno toliko vredne, ko bodo odprte v lastnikovi pisarni, kakor so v kajuti ‘Mary Sinclair’.” Prvi častnik je bil, kakor se je zdelo, bridko razočaran od mojega sklepa. “Gotovo, sir, v tem niste babjever-ni,” je rekel z lahkim nasmehom na svojih drobnih ustnicah. “Ako pride iz naših rok in ne pogledamo sami, kaj je v njej, lahko izgubimo svoje pravice, sicer pa-----” “Dosti, Mr. Armstrong,” sem rekel kratko. “Lahko mi zaupate, da pridete do svojih pravic, toda tega ne maram, da bi se skrinja odprla nocoj.” “No listek sam kaže, da so skrinjo že preiskovali Evropci,” je pristavil Allardyce. “Ako je skrinja za dragocenosti, še ni treba, da bi bile dragocenosti v njej. Mnogo ljudi je že pokukalo v njo od onega časa, kar je živel stgri guverner v Terri Firmi.” Armstrong je vrgel odmašnjak na mizo in skomizgnil z rameni. “Kakor hočete,” je rekel; toda ves večer sem opazoval, akoravno smo govorili o raznih predmetih, da so se inu oči vedno obračale k pisani skrinji z isto radovednostjo in lakomnostjo. Zdaj pa prihajam k onemu delu povesti, ki me še zdaj pretrese z grozo, ako pomislim nanj. Glavna kajuta je imela okoli sebe prostore za častnike, a- thoja je bila najbolj oddaljena, na koncu prehoda, ki je vodil do zadnjih kajut. Navadno ni bilo redne straže, razun v slučajih, kadar je bilo treba in trije krmarji so si razdelili straže med sabo. Armstrong je imel srednjo stražo, ki se konča ob štirih zjutraj in na njegovo mesto je prišel Allardyce. Jaz sem vedno spal prav trdo in navadno se nisem vzbudil, ako me ni kdo zgrabil za roko in vzbudil. In vendar sem se vzbudil tisto noč ali bolje rečeno k svitu tistega jutra. Bilo je ravno pol petih na moji uri, ko je nekaj povzročilo, da sem se vzdignil v svoji postelji vzbudivši se naenkrat popolnoma in meni so vsi živci trepetali. Bil je nekak čuden Zvok, pok združen s človeškim glasom, ki mi je še zvenel po ušesih. Sedel sem in poslušal, toda potem je bilo vse tiho. In vendar ni mogla biti domišljija oni peklenski krik, kajti njegov odmev mi je še donel po ušesih in, kakor se je zdelo, je prihajal od nekod prav blizu. Skočil sem. s svojega ležišča in oblekel se hitro na pol ter hitel v kajuto. Na prvi pogled nisem videl tu nič nenavadnega. V mrzli, sivi svetlobi sem razločil rdeče pogrnjeno mizo, šest stolov, omare iz lesa laškega oreha, zibajoči se tlakomer in tam na koncu veliko pisano skrinjo. Obrnil sem se, da odidem na krov in vprašam drugega krmarja, ali je kaj slišal, a naenkrat. sem opazil nekaj, kar je molelo izpod mize. Bila je človeška noga — noga v velikih škornjih. Sklonil sem se in videl, da leži človeška postava na obrazu, z razprostrtimi rokami in skrčenim telesom. Prvi pogled mi je povedal, da je Armstrong, prvi častnik, in drugi pogled me je prepričal, da je bil mrtev. Nekoliko trenotkc^v sem kar strmel. Potem sem zbežal na krov, poklical Allardyca na pomoč in se vrnil z njim v kajuto. Skupno sva izvlekla nesrečnika izpod mize in, ko sva videla njegovo krvavečo glavo, sva se spogledala in ne vem, kdo je bil bledejši. “Isto kar pri španskem mornarju,” sem rekel. “Prav isto! Bog nas varuj! To je ta peklenska skrinja. Poglejte Armstrongove roke.” Vzdignil je desno krmarjevo roko in v njej je imel odmašnjak, ki ga je hotel rabiti prejšnji večer. “Bil je pri skrinji, sir. Vedel je^ da sem bil jaz na krovu in da ste vi spali. Pokleknil je pred njo in odslonil ključavnico s tem orodjem. Potem se mu je pripetilo nekaj in je zavpil, da ste slišali.” “Allardyce,” sem šepetal, “kaj se mu je pač pripetilo?” Drugi krmar me je prijel za rokav in me vlekel v svojo kajuto. “Tukaj lahko govoriva, sir, ne veva Častno besedo, Allardyce, da nimam niti najmanjše ideje.” “No, jaz imam samo eno teorijo, ki se vjema z dejstvi. Poglejte, kako je velika skrinja. Poglejte vse te rezba-I rije in kovinske okraske, pod katerimi I je lahko polno skrivnih lukenj; treba j je bilo štiri može, da so jo nesli. Razun tega pomislite, da sta jo dva mo- rnar in sopihaje odprl težki pokrov. Ko se je vzdignil, smo odskočili vsi trije, jaz z namerjenim revolverjem in tesar s svojim kladivom nad glavo. A potem, ko se ni zgodilo nič, smo vsi stopili za korak naprej in pokukali v skrinjo. Skrinja je bila prazna. Prav prazna tudi ni bila, kajti v enem kotu je ležal star, rmen svečnik, skrbno izrezljan, ki je bil videti tako star kakor skrinja sama. Njegova si- j pravijo, nekoč suha zemlja, mi je žal onega človeka, ki najde to staro'skrinjo in poskusi prodreti v njeno skrivnost. ža poskušala odpreti in da sta oba I jajna rmena barva in starinska oblika poginila pri tem. Kaj si pa morete misliti, sir, razun ene stvari?” je kazala, da je dragocen predmet. Sicer pa ni bilo v nji ničesar poseb- “Torej mislite, da je skrit v nji kak nega ali dragocenega razun prahu. 3vek?” “To je pa res vrag!” je zavpil A! dyce in bled je strmel v njo človek “Seveda je človek v njej. Saj veste, kako je v teh južnoamenkanskih državah, sir. En teden je človek lahko predsednik, a drugi teden ga izpode kakor psa in potem se morajo vedno bati za življenje. Moje mnenje je, da se v nji skriva človek, ki je oborožen in obupan in se hoče boriti do smrti, predno ga ugrabijo.” "Toda njegova hrana in pijača?” “Saj je velika skrinja, sir, in najbrže ima kaj zaloge pri sebi. Kar se tiče pijače, je imel takega prijatelja med moštvom na dvojamborniku, ki mu je donašal, kar je rabil.” “Torej mislite, da je listek, ki prosi ljudi, naj ne odprejo skrinje, pisan samo radi njega?” “Da, sir, to je moje mnenje. Ali si morete drugače razlagati dejstva?” . Moral sem pripoznati, da ne. “Kaj naj storimo zdaj?” sem vprašal. “Ta človek je nevaren lopov, ki se ne ustraši ničesar. Mislim, da bi ne bilo slabo, ako bi položili vrv okoli skrinje in jo vlačili semintja kake pol ure; potem bi jo lahko odprli brez skrbi. Ali pa jo zvežimo, da ne dobi vode, to bi mogoče pomagalo ravno tako. Ali pa naj tesar prevleče celo skrinjo s Arnežem in zamaši vse odprtine za zrak.” “Pojdiva, Allardyce,” sem rekel jezno. “Saj vendar ne mislite resno, da bi se dalo strahovati moštvo cele la-dije od edinega moža v skrinji. Ako je sploh v nji, obljubljam, da ga dobim iz nje!” Podal sem se v prostore in se vrnil s svojim revolverjem v roki. “Zdaj, Allardyce!” sem rekel. “Odprite ključavnico, jaz bom pa stal na straži.” "Za božjo voljo, pomislite, kaj delate, sir!” je zavpil krmar. “Dva človeka sta izgubila svoje življenje pri tem in kri enega še ni posušena na preprogi.” “Tem več vzroka, da ga maščujemo.” “Dobro, sir, dovolite mi vsaj, da pokličem tesarja. Trije so boljši nego dva in on je močan mož.” Odšel ga je iskat in ostal sem sam v kajuti pri pisani skrinji. Mislim, da nisem nervozen človek, a vendar sem postavil mizo med sebe in one trdne svetinje španskega granda. V jutranji, naraščajoči svetlobi se je začelo lahko razločevati rdečebelo skrinjo s čudnimi kovinskimi okraski in rezbarijami, ki so pričale o skrbnem trudu spretnega umetnika, ki jih je izvršil. Tesar in krmar sta se vrnila hitro, prvi s kladivom v roki. “To je nevarno opravilo, gospod,” je rekel in zmajeval z glavo, ko je ogledoval krmarjevo .truplo. “Ali mislite, da je kdo skrit v skrinji?” “O tem ni dvoma”, je rekel Allar-dyče in pobral izmašnjak in stisnil svoje čeljusti' kakor človek, ki mora zbrati ves svoj pogum. “Ako mi po-morete, potisnem jaz ključavnico nazaj. Ako vstane, mu dajte eno po glavi s kladivom, tesar! Ustrelite takoj, sir, ako vzdigne svojo roko. Zdaj!” Pokleknil je pred pisano skrinjo in porinil orodje pod pokrov. Skrinja je ostro zaškripala in ključavnica' odle- Allar-“Od kod pa je torej njena teža?” “Poglejte, kako so stene debele in poglejte pokrov. No, pet palcev ima gotovo. In poglejte ta veliki železni vzmet preko njega.” “To je zato, da drži pokrov odprt," je rekel krmar. Saj vidite, da se noče zapreti. Kaj pa pomeni ta nemščina znotraj?” “To pomeni, da jo je naredil Johann Rothstem v Augsburgu 1. 1906.” “Močno delo je pač to. Toda tega ne pove, kaj se je že vse zgodilo, kapitan Barclay? Ta svečenik se sveti kakor zlato. Nekaj bomo vendar le imeli za svoj trud.” Sklonil se je, da bi ga prijel, a od tega trenotka nisem dvomil nikdar o navdihnjenju, kajti v istem hipu sem ga zgrabil za ovratnik in ga potegnil nazaj. Mogoče je bila kaka zgodba iz srednjega veka, ki mi je prišla na misel, ali pa je bilo zato, ker so moje oči zagledale nekaj rdečega, ki ni bila rja, na zgornjem delu ključavnice, toda njemu in meni se bo to vedno zdelo navdihnenje, tako hitro in nenadoma sem storil to. “Tu tiči kaka peklenska stvar,” sem rekel. "Dajte mi ono-le zakrivljeno palico iz kota.” Bila je navadna palica, kakor se rabi na izprehodu, z zakrivljenim ročajem. Segel sem z njo po svečniku in ga dregnil malo. Kakor blisk je skočila cela vrsta svetlih jeklenih kaveljnov iz spodnjega dela pokrova in velika pisana skrinja je hlastnila po nas, kakor divja zver. Z velikim udarom se je zaprl pokrov in kozarci na polici so zazveneli in zabobneli od silnega u-darca. Krmar je sedel na rob mize in se tresel kakor preplašen konj. “Rešili ste mi življenje, kapitan Bar-clay!” je rekel. Takšna je bila skrivnost pisane skrinje starega Dona Ramireza di Leyra in to je bila tajnost, kako si je obvaroval svoj nepošteno pridobljen zaklad s Terre Firme in provincije Veraquas. Naj je bil tat še tako zvit, zlatega svečnika ni mogel vzeti izmed drugih dragocenoih predmetov: v trenotku, ko se ga je dotaknil, se je izprožil oni grozni vzmet in morilni, jekleni ka-veljni so se zabodli v njegove možgane, a silni veter, ki je nastal pri udarcu, je vrgel žrtev nazaj in onemogočil, da se skrinja sama zapre-avtomatično. Radoveden sem, koliko ljudi je postalo žrtev izuma augsburškega mehanika. Ko sem premišljeval zgodovino te krute pisane skrinje, ki jo je že doživela, je bil moj sklep hitro gotov. “Tesar, pokličite tri može in nesite jo na krov.” “Da jo vržemo raz krov, sir?” “Da, Mr. Allardyce. Navadno nisem vraževeren, toda tu so stvari, ki presegajo razum mornarjev.” “Ni Se čuditi, daje imel dvojambbr-nik takšno nesrečo, ker je imel takšne stvari na krovu. Tlakomer pada hitro, sir, in je skrajni čas.” Torej nismo niti počakali treh mož, ampak smo jo nesli sami na. krov, krmar, tesar in jaz in jo vrgli z lastnimi rokami čez ograjo. Pokazala se je bela točka na vodi in ni je bilo. Tu leži zdaj pisana skrinja tisoč sežnjev glo- TROST &KRETZ izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SMODK Posebnost so naše “The U. S.” lOc. in “Meerschaum” Si Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na 108 Jefferson Street. Joliet. ill R. O J.A. k: O M priporočam svojo Phoeni* Gostilno, Buffei cier se toči vedno sveže pivo. žiran rer najboljša vina Tržim mdi domače imnilke Ant. Skoff N W Phor*1 nov, it as N Hickory St (oh JOLIET, 1U» FINO PIVO V STSKLEUICAH. Bottling Dept. Cor. Scott and Clay Streets. Both Phones 26. Ako tudi ne znate po kočevsko govoriti, lahko pridete v mojo GOSTILNO na okrepčilo, kadar se vam poljubi. Mike Kočevar, cot. Ohio & State Sts N W. Phone 809 j obet. Hlinim Če te glava boli. Vsi, ki trpe vsled glavoboli, naj takoj poskusijo Severove Praške zoper glavobol. Preženejo ti vsako vrsto glavoboli. Popolnoma varni so za uživanje in zelo izdatni v svojih učinkih. Priporočljivi v slučajih nevralgičnega oboljenja. Cena 25c za škatljico; pri vseh lekarnikih. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. 1 J. J. KUKAR, WAUKEGAN, ILL. Cor. Lake & Utica Sts. Phone 182. ZASTOPNIK vseh parobrodnih družb. Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem duevnem kurzu. Priporočam se rojakom. Zastopnik za Besley Brig. Co. Razvažam pivo na dom. Postrežba točna. WVA%,AV.V.,,V.,AVAV.V.,.,.,.,AVAW,,>W.,.W.V.,.,.WASVA,AV.,.V/.V.W,V.V.VAWi Največja in najstarejša hranilnica na Kranjskem. Kranjska hranilnica v Ljubljani. KNAFLOVE ULICE ŠT 9. USTANOVLJENA LETA 1820. sprejema vloge m jih obrestuje po 4 odstotke ter plačuje rentni davek sama. Hranilnih vlog je bilo koncem leta 1908. nad 52 milijonov kron. Rezervni skladi znašajo 9,470,043 kron. Vsega upravnega premoženja je bilo glasom računskega sklepa 78,000,000 kron, in sicer znašajo med drugimi zakladi: , Zemljeknjižno zavarovane terjatve .......K 36,207.340 Posojila občinam in korporacijam ....... 2,392.039 Menice ............ 568.000 Vrednostni papirji . 23,660.702 Vrednost hiš v Ljubljani, Trstu in na Dunaju ter graščin ..... 3,037.221 Čisti upravni dobiček—razen vsot, ki se pridenejo rezervnim zakladom—je namenjen dobrodelnim in občekorist-nim zavodom, društvom in podjetjem na Kranjskem. Kranjska hranilnica darovala je za take namene do sedaj blizo sedem milijonov kron. iv,W.VA,A,A,A,.,A,.,AVA,A,.WA,AVA,AVA,.,AW.,AVA,.,A,A,AVAVA,A,AVA,A%,,W INSTITUTE Uradne ure—Vsaki dan od 10-5 pop. Ob nedel. in prazn. od 10 do 1. V torek in petek od 7-8 zvečer. NE VARAJTE SAMI SEBE! Mož ali žena, kateri sam sebe vara, je sam svoj največji sovražnik. Bog Vam da ZDRAVJE, največji dar, katerega Vam njegova vsemogočni,st zamere dati, zato pa tudi zahteva od Vas, da čuvate TA NEPRECENLJIVI DAR. — Velika drevesa rastejo iz malih zrn, — velike reke nastanejo iz malih potokov—a težke in opasne bolezni nastanejo iz malih nepravilnosti in simptomov, AKO SE PRAVOČASNO NE ODSTRANIJO. Oni kateri pravi: “Jaz boiien. čakal do jutri mesto, da bi se takoj obrnil na DOBREGA ZDRAVNIKA, ako se ne čuti dobro, je eden istih, kattri VARA SEBE IN SVOJO DRUŽINO. — Ako toraj bolujete na keteri iz med označenih ali sličuih bolezni j, kakor: bolezni pljnč, prs, želodca, črev, jeter, mehurja nato bolezni v grlu, nosu, glavi, r ušesih, očeh, katar, kašlj, težkodihanje, bljuvanje krvi, mrzlica in vročina, nepravilna prebava, zlata žila (hemoroide), reumatizm, trganje po životu, nečista in pokvarjena kri, vodenica, gluhost, padavica, nervoznost in vse živčne bolezni, u:i;u-č • spclnem ^bče^-vju, kcker tudi posledice ^■rsoisrabljcvnuja, maznli. kraste in ostale kožine bolezni, izpadanje las, vse ženske bolezni, kakor padanje liisieruR» neredne čiščenje, neplcdcvitost, ali jetika, riC"', in vse ostale notranje ali zunanje bolezni moža in žene, — NE VARAJTE SAMI SEBE Z ODLAŠANJEM, TEMVEČ obrnite se osebno ali pišite v slovenskem jeziku na naše svetovno znane PROFESORJE, kateri bodo Vašo bolezen natanko pregledali ter Vam zapisali in priredili ravno ista dobra zdravila, katera so že TISOČE BOLNIKOV OZDRAVILA KATERE SO ŽE DRUGI ZDRAVNiKI PROGLASILI ZA NEOZDRAVLJIVE. — NIK ARI SAMEGA SEBE VARATI ŠE’NADALJE. — Nikari ne pustite, da se KALI IN MALI SIMPTOMI Vaše bolezni razvijejo v TEŽKO NEVARNO BOLEZEN. Ali če je Vaša bolpzen zastarana ter Vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti, nikar ne obupajte, kajti naši SVETONNO ZNANI ZDRAVNIKI, KATERI IMAJO OBILNO IZKUŠNJO v zdravljenju Vas zagotavljajo sigurne pomoči. Pisma naslavljajte na: THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE 140 West 34th Street, New York City. Dr. J. J. McGlade, Dr. J. F. Coyle, zdravniška ravnatelja. Pošljite še danes za 15 centov poštnih znamk za prekonstno knjigo “Človek, njegovo življenje in zdravjo”Vsaka slovenska družina bi jo mogla iinoti IMENIK PODREJENIH DRUŠTEV KR AN JSKO-SLO VENSKE KATOLIŠKE JEDNOTE. 1. Društvo sv. Štefana, Chicago, 111. Predsednik: Max Omerzelj, 237 Grand Ave.; tajnik: Math Grill, 1834 W 22d St.; delegat: Martin Lavrič, 825 W. 22d St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo. 2. Društvo sv. Jožefa, Joliet, 111. Predsednik: Anton Fric, 1216 Hickory St.; tajnik: Mih. Uršič, 115 Indiana St.; delegat: Ant. Glavan, 1119 Broadway. Mesečna seja vsako prvo nedeljo. 3. Društvo Vitezov sv. Jurija, Joliet, 111. Predsednik: John N. Pesdertz, 1506 Centre St.; tajnik Jos. Panian, 1001 N. Chicago St.; delegat: Martin Konda, 206 Jackson St. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu. 4. Društvo sv. Cirila in Metoda, Tower, Minn. Predsednik: Geo. Ne-manich, Box 1230; tajnik: John Lovšin, Box 1230; delegat: Janez Tekavc, Box 1230. Vsi v Soudan, Minn. Mesečna seja se vrši četrto nedeljo. 5. Društvo sv. Družine, La Salle, 111. Predsednik: Jos. Brglez, 1123 Canal St.; tajnik: Matevž Urbanija, 1326—3rd St.; delegat: Ivan Klemenčič, 1016 Main St. Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu. 7. Društvo sv. Jožefa, Pueblo, Colo. Predsednik: Ivan Snedec, cor. B and Palem St.; tajnik: Math Novak, 300 Spring St.; delegat: Jurij Thomas, 904 E. B St. Mesečna seja vsakega 14 dne v mesecu. 8. Društvo sv. Cirila m Metoda, Joliet, 111. Predsednik: John Gregorčič, 1222 Broadway; tajnik: Matevž Bučar, 706 N. Broadway; delegat: Mart. Kambič, 1204 Cora St. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v mesecu. 10. Društvo sv. Roka, Clinton, la. Predsednik: John Štefanič, 608 Pearl St.; tajnik in delegat: John Tancik, 609 Pearl St., Lyons, Iowa. Redne seje se vrše vsako tretjo nedeljo. 11. Društvo sv. Janeza Krst., Au rora, 111. Predsednik: Mart. Zelenšek, Box 262; tajnik: Andrej Žakelj, 356 S. River St.; delegat: Alfons Kessler, 231 Middle Ave. Mesečne seje vsako prvo soboto ob 8. uri zvečer. 12. Društvo sv. Jožefa, Forest City, Pa. Predsednik: Andrej Oražem, Sus-quehana St.; tajnik: Chas. Zalar, Box 547; delegat: Rev. Jos. Tomšič, Box '11. Mesečna seja YSako drugo ne del j o. 13. Društvo sv. Janeza Krst., Bi-wabik, Minn. Predsednik: Mat. Tomec, Box 150; tajnik: Jos. Grahek, Box 77; delegat: Anton Unh, Box 106. Mesečna seja vsako prvo nedeljo. 14. Društvo sv. Janeza Krst., Butte, Mont. Predsednik: Nik. Požek, 268 E. Park St.; tajnik: J. Malerich, 1260 Talbot St.; delegat: Peter Osterman, ,119 So, Grant St, Seje se vrše prvi in tretji četrtek v mesecu. 15. Društvo sv. Roka, Allegheny, Pa. Predsednik: Geo. Flajnik, 4625 Hatfield St., Pittsburg, Pa.; tajnik: Nick Klepec, 1 Peach Alley, Allegheny, Pa.; delegat: Ivan Arch, 79 High St. Seja vsako tretjo nedeljo. 16. Društvo sv. Jožefa, Virginia, Minn. Predsednik in delegat: Frank Trampuš, Box 306; tajnik: Math Ko-stainšek, Box 306, Virginia, Minn. Mesečna seja vsako drugo nedeljo. 17. Društvo Marije Pomoč., Jenny Lind, Ark. Predsednik: Fr. Planov-šek, Box 76; tajnik: John Eržen, Box 47; delegat: And. Novosat, Box 8. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v me seču po 20. 20. Društvo sv. Janeza Krst., Iron-wood, Mich. Predsednik: Peter Mu-kavec, 207 East Bundy St.; tajnik Jos. P. Movrin, 132 Luxmore St.; delegat: Paul Mukavec, 207 E. Bundy St. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo. 21. Društvo sv. Jožefa, Federal, Pa. Predsednik: Frank Petrovčič, Box 267; tajnik: John Demšar, Box 237; delegat: John Tavčar, Box 82. Vsi v Bur-dine, Pa. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu. 23. Društvo sv. Barbare, Bridgeport, Ohio. Predsednik: Frank Spen- J dal, Box 235; tajnik: Mih. Hočevar, R. F. D. 2 No. 11 /■; delegat: And. Hočevar, R. F. D. 2 No. 78/. Mesečna seja vsako drugo nedeljo. 24. Društvo sv. Barbare, Blocton. Ala. Predsednik: Frank Dremelj, Box 382; tajnik in delegat: Frank Keržič, Box 33, Piper, Ala. Seja vsako drugo nedeljo. 25. Društvo sv. Vida, Cleveland, O. Predsednik: Mihael Setnikar, 6305 St. Clair Ave. N. E.; tajnik: Jos. Rus, 1306 E. 55th St. N. E.; delegat: John Grdina, 6011 St. Clair Ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo. 29. Društvo sv. Frančiška, Sal., Joliet, 111. Predsednik: peter Rožič, 512 Lime St.; tajnik: Mihael Wardjan, 903 N. Scott St.; delegat: Mart. Težak, 1201 N. Hickory St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo. 30. Društvo sv. Petra, Calumet, Mich. Predsed.: Ivan Gazboda, Lau-rium, Mich.; tajnik in delegat: Paul Špehar, 210 5th St. Mesečna seja vsako četrto nedeljo. 32. Društvo Jezus Dober Pastir, Enumclaw, Wash. Predsednik: Bernard Šmalc; tajnik in delegat: Josip Malnarič, R. F. D. No. 1. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu. 33. Društvo Matere Božje, Pittsburg, Pa. Predsednik: Nikolaj Satov-šek, 5121 Dresden Alley; tajnik: Anton Mišica, 5129 Dresden Alley; delegat: Ivan Balkovec, 5129 Dresden Alley. Mesečna seja vsako prvo nedeljo. 38. Društvo sv. Petra in Pavla, Kan sas City, Kans. Predsednik: Ivan Kr-stinc, 613 Sundusky Ave.; tajnik: M. Majerle, 413 5th St.; delegat: Peter Majerle, 319 Barnet Ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo. 39. Društvo sv. Jožefa, Riggs, la. Predsednik: Jakob Butala, Delmar Junction R. R. No. 2; tajnik: Jos. Lu-kežič, Browns, Iowa; delegat: John Skala.i Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu. 40. Društvo sv. Barbare, Hibbing, Minn. Predsednik: Tomaž Vever, 305 3th Ave; tajnik: Ant. Kramar, 216 3rd Ave.; delegat: Peter Stark, Rebrod St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10. uri. 41. Društvo sv Jožefa, Pittsburg, Pa. Predsednik: John Bojane, 571 Butler St.; tajnik: Franc Gregorič, 634 Butler St.; tajnik: Fr. Gregorič, 8393 Webster Ave.; delegat: Frank Bo- štjančič, 201—57 Butler St. Mesečna seja vsako drugo nedeljo. 42. Društvo sv. Alojzija, Steelton, Pa. Predsednik: Mark. Kofalt, 848 S. 64. Društvo sv. Jurija, Etna, Pa. Predsednik: George Novak, 42 R. R. St.; tajnik in delegat: John Škof, 571 Butler St. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu. 65. Društvo sv. Janeza Evang., Milwaukee, Wis. Predsednik: Franc Kolenc, 725 St. Paul Ave.; tajnik: Josip Vindišman, 391 Grove St.; delegat: Blaž Hren, 238 Florida St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu v nemški dvorani. 66. Društvo sv. Frančiška, Cleveland, Ohio. Predsednik: Jos. Zupančič, 3236/ Hamaten St.; tajnik: Egidi Verhovc, 2560 E. 75th St.; delegat: Ant. Šuštaršič, 1816 Ater Ave. Mesečna seja vsako zadnjo nedeljo. 67. Društvo sv. Nikolaja, Steelton, Pa. Predsednik: John Žlogar, 234 Frederick St.; tajnik: Ivan Boben, 523 So. Front St.; delegat: Miko Matjašič, 558 S. 3rd St. Mesečna seja vsak tretji ponedeljek. 68. Društvo sv. Barbare, Irwin, Pa. Predsednik: Jos. Klažter, Box 88, Adamsburg, Pa.; tajnik: John Ferbots, 2nd St.; tajnik: Anton Hren, 229 So.' Box 276, Monroe, Pa.; delegat: Frank Front St.; delegat: Anton Papič, 159 Main St. Mesečna seja vsaki tretji četrtek. 43. Društvo sv. Jožefa, Anaconda, Mont. Predsednik: Franc Petelin, 622 Pervinšek, Box 90, Adamsburg, Pa. Mesečna seja vsako prvo nedeljo. 69. Društvo sv. Jožefa, Great Falls, Mont. Predsednik: Mat. Urih, Box 441; tajnik John Ramuta, Box 605; de- E. 3rd Ave.; tajnik in delegat: Mihael, legat: Jac. Stariha, 1711 6th Ave. N. J. Kraker, 503 E. 3rd St. Mesečna se- j Mesečna seja vsako tretjo soboto, ja vsako prvo in tretjo nedeljo. I 70. Društvo sv. Srca Jezusovega, 44. Društvo Vitezov sv. Florijana, St Louis, Mo. Predsednik: Ivan Lu-So. Chicago, 111. Predsednik: Matija kežič, 2855 Lyon St.; tajnik: Rob. Kun Pirnat, 168 — 95th St.; tajnik: Math ste]j 2H8 N. llth St.; delegat: Anton Černetič, 129 — 95 St.; delegat: Bukovec, 3400 Cosciusco St. Meseč-Anton Skala, 9627 Ave. M. Mesečna na seja vsako tretjo nedeljo. seja prvo nedeljo v mesecu. 71. Društvo sv. Antona Pad., Goff, 45. Društvo sv. Črnila in Metoda, pa Predsednik; Aleš Demšar, Box East Helena, Mont. Predsednik: Jos.1 Lozar, Box 32; tajnik: Jos. Hudakler, Box 173; delegat; Nick Veržuh. Seja vsakega 14 in 18 dne. 46. Društvo sv. Frančiška Seraf., New York, N. Y. Predsednik: Joseph Rems, 319 — 90th St.; tajnik: Mihael Zobec, 416 E. 9th St.; delegat: Jos. Stern, 424 E. 9th St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu. 47. Društvo sv. Alojzija, Chicago, 111. Predsednik: Franc Kozjek, 2030 2748 So. Trumbull »Aye.; del.: Martin Nemanich, 813 W. 22d St. Mesečna seja vsako četrto nedeljo v mesecu. 49. Društvo Jezus Dober Pastir, Pittsburg, Pa. Predsednik: Nikolaj Klepec, 4834 Plum Alley; tajnik in zastopnik: Geo. Veselič, 5122 Natrona Al ley. Mesečna seja vsako četrto nedeljo. . _ 50. Društvo Marije Sedem Žalosti, Allegheny, Pa. Predsednik: Mih. Hu-šič, 12 Elbow St.; tajnik: Frank Mra-vinc, 120—46th Hartfield St,, Pittsburg Pa.; delegat: Marko Ostronič, 92 Villa St. Mesečna seja vsako drugo nedeljo. 51. Društio sv. Petra in Pavla, Iron Mountain, Mich. Predsednik: Anton Podgornik, 515 Smith St,; tajnik: M. Badovinac, 6 Evine; delegat: Math. Kozan, 516 Smith St, Mesečna seja vsako prvo nedeljo. 52. Društvo sv. Alojzija, Indianapolis, Ind. Predsednik: Ivan Hribernik, 711 Warman Ave.; tajnik: Ivan Matelič, 740 Warman Ave.; delegat: Jakob Strgar, 736 Warman Ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo. 53. Društvo sv. Jožefa, Waukegan, 111. Predsednik: Franc Barle, 1424 McAlister Ave.; tajnik: Peter Srnovrš nik, 1426 McAlister Ave.; delegat: Fr. Opeka, Box 257. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo. 54. Društvo sv. Srca Jezusovega, Chisholm, Minn. Predsednik: John Breznik, Box 54; tajnik: Frank Firšt, Box 707; delegat: Martin Zallar, Box 541. Mesečna seja vsako prvo nedeljo 55. Društvo sv. Jožefa, Crested Butte, Colo. Predsednik: Ivan Bolden; tajnik in delegat: M. Krašovec, Box 63. Mesečna seja vsako četrto nedeljo. 56. Društvo sv. Jožefa, Leadville, Colo. Predsednik: John Keržan, 701 Elem St.; tajnik: Anton Korošec, 506 W. Chestnut St.; delegat: John Skalla, 636 Elem St. Mesečna seja vsakega 28. v mesecu. 57. Društvo sv. Jožefa, Brooklyn, N.” Y. Predsednik: Anton Burgar, 82 Cortlandt St., N. Y.; tajnik: J. Zupan, 135 Montrose Ave.; delegat: Pet. Vogrič, 799 Flushing Ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo y mesecu. 58. Društvo sv. Jožefa, Haser, Pa. Predsednik: John Tušar; tajnik: Frank Demšar, Box 66; delegat: Anton Rozina. Vsi v Irwin, Pa. Mesečna seja vsako drugo nedeljo. 59. Društvo sv. Cirila in Metoda. Eveleth, Minn. Predsednik: Martin Šukle, Box 626; tajnik: Jakob Osbolt, Box N; delegat: Ant. Račul, Sparta, Minn. Mesečna seja vsako drugo ne^ del j o. 60. Društvo sv. Janeza Krst., We-nona, 111. Predsednik: Jos. Brance, Box 204; tajnik: Ivan Hartel, Box 76; delegat: Martin Pirman, Box 62. Mesečna seja je v šolski dvorani prvo nedeljo. 61. Društvo Vitezov sv. Mihaela, Youngstown, Ohio. Predsednik: Nikola Gračan, 2 Bridge St.; tajnik: John Jerman, 619 W. Federal St.; delegat: Mart. Žlogar, 523 Crescent St. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo. 62. Društvo sv. Petra in Pavla, Bradley, 111. Predsednik: Alojzij Sile; tajnik: John Jerina; delegat: Frank Drašler, Box 90. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu. 63. Društvo sv. Lovrenca, Cleveland, O. Predsednik: A. Marinčič, 8100 Aetna Roard, S. E.; tajnik: John Šušteršič, 7713 Astell Place; delegat: And. Slak, 7713 Astell Place, S. E. Mesečna seja vsako drugo nedeljo. 94, Crabtree, Pa.; tajnik: John Tome, Box 94; delegat: Franc Ogrin, New Alexandria, Pa. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu. '72. Društvo sv. Antona Pad., Ely, Minn. Predsednik:. Ivan Zupančič; tajnik: Jos. Palčar, Box 385; delegat: Jurij L. Brozich. Mesečna seja vsako drugo nedeljo. 73. Društvo sv. Jurija, Toluca, 111. Predsednik: Lukas Rački, Box 319; tajnik: Jacob Cesar, Box 328; delegat: Štefan Polič, Box 280. Mesečna seja prvo nedeljo po 15. dnem vsakega me seča v Poličevih prostorih. 74. Društvo sv. Barbare, Springfield, 111. Predsednik: Štefan Lah, 1913 Grand Ave.; tajnik: A. Kužnik, 1201 S. 19th St.; delegat: J. F. Kren, 912 §, I6th §t, Mesečna seja vsako drugo nedeljo. 75. Društvo Vitezov sv. Maftina, La Salle, 111. Predsednik: Franc Mal-ly, 1216 — 3rd St.; tajnik: Jos. Barbarič, 1102 — 1st St.; delegat: Anton Mežnarič, 659 Sterling St. Seja vsako tretjo nedeljo. 77. Društvo Marije Vnebovzete, Fo rest City, Pa. Predsednik: Franc Končar, N. Main St.; tajnik: John Osolin, Box 492; delegat: Anton Bokal, Box 548. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu. 78. Društvo Marije Pomagaj, Chi cago, 111. Predsednica: Marija Jorga, tajnica: Kat. Koenig, 75 W. 23rd Pl.; delegatinja: Ana Ulašič, 580 W. 21st St. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo. 79. Društvo Marije Pomagaj, Waukegan, 111. Predsednik: Anton Turk, 1426 McAlister Ave.; tajnik: Matija Jereb, 1416 Sheridan Road; del.: Ivan Gregorka, 818 — 10th St. Mesečna seja vsako drugo nedeljo. 80. Društvo Marije Čist, Spoč., So. Chicago, 111, Predsednica: Uršula Kučič, 9441 Ewing Ave.; tajnica: Terezija Podlipec, 9384 Kreiter Ave.; zastopnica: Katarina Jakovčič, 9621 Ave. M. Sejo tretjo nedeljo v mesecu v dvorani g. Fr. Medosha. 81. Društvo Marije Sedem Žalosti, Pittsburg, Pa. Predsednica: Neža Gorišek, 907 S. Canal St.; tajnica: Jožefa Fortun, 4822 Plum Alley; delegatinja: Marija Flajnik, 4636 Hatfield St. Mesečna seja vsako četrto nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani. 83. Društvo sv. Alojzija, Fleming, Kans. Predsednik: Avgust Končar, R. R. No. 2, Pittsburg, Kans.; tajnik: Anton Skubic, Box 175; delegat: Frank Špehar. Mesečna seja vsako drugo ne'deljo. 84. Društvo Marije Sedem Žalosti, Trimountain, Mich. Predsednik: Pet, Šikonja, Box 215; tajnik: Math Grgu-rič, Box 173; delegat: Anton Tintar. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo. 85. Društvo Marije Čistega Spočetja, South L6rain, Ohio. Predsednica Gertrude Virant, 500 Globe St.; tajni ca: Amalia Bombach, 478—15th Ave. delegatinja: Neža Ambrožič, 562 llth Ave. Mesečna seja vsapo prvo ne deljo. 86. Društvo sv. Srca Marije, Rock Springs, Wyo. Predsednica: Johana Šubic, Box 227; tajnica: Johana Putc, Box 233; delegatinja: Ivana Ferlič, Box 399. Mesečna seja vsako zadnjo nedeljo v mesecu. 87. Društvo sv. Antona Pad., Joliet, 111. Predsednik: Math Judnič, 1101, Bluff St.; tajnik: Math Golobich, 518 Summit St.; delegat: Math Vidmar, 203 Bridge §t. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu. 88. Društvo sv. Alojzija, Mohawk, Mich. Predsednik: Jurij Hribljan, Al-lonez, Mich.; tajnik in delegat: Ferdinand Požek, Box 225. Mesečna seja vsako prvo nedeljo. 89. Društvo sv. Petra in Pavla, Etna, Pa. Predsednik: John Erdeljac, 46 Railroad St.; tajnik: Ivan Kulišič, 34 Railroad St.; delegat: Nikolaj Erdeljac, 25 Ganster St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo. 90. Društvo sv. Cirila in Metoda, So. Omaha, Nebr. Predsednik: Martin Derganc, 18th V St. No. 547; tajnik: Anton Ostronič, 1408 So. 12th St.; delegat: Jožef Švajger. Društvene seje vsako tretjo nedeljo v mesecu. 91. Društvo sv. Petra in Pavla, Rankin, Pa. Predsednik: Ivan Halo-vanič, 13 Orchard Alley; tajnik: Nikolaj Žarkovič, 119—3rd Ave.; delegat: Math. Kozan, 332 — 3rd Ave. Mesečna seja vsako drugo nedeljo. 92. Društvo sv. Barbare, Pittsburg, Pa. Predsednica: Mil. Car, 46th St.; tajnica: Marija Zivčič, 4925 Plum Alley; zastopnica: Helena Okovic, 4931 Harrison St. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v Bennett, Pa. 93. Društvo riderik Baraga, Chisholm, Minn. Predsednik: Ant. Bevc, Box43; tajnik Štefan Zgonc, Box 43; delegat: John Kochevar, Box 123. Mesečna seja vsako drugo nedeljo. 94. Društvo Marija, Zdravje Bolnikov, Cumberland, Wyo. Predsednik: rank Klančar, Box 161; tajnik in delegat: Ivan Pagon, Box 187. Mesečna seja vsako prvo nedeljo. 95. Društvo sv. Alojzija, Broughton, Pa. Predsednik: Anton Petrovčič, Box 71; tajnik: Ant. Demšar, Box 135; delegat: Jakob Oblak, Box 213. Mesečne seje se vrše vsako drugo nedeljo. 96. Društvo sv. Barbare, Kaylor, Pa. Predsednik: Mat. Starešinič; taj nik in delegat: John Jelovčan, Box 60. Redne seje se vrše vsako drugo nedeljo. 97. Društvo sv. Barbare, Mount Olive, 111. Predsednik: Fr. Mack; tajnik: Ivan Plesnik, Box 696; delegat: Ivan M. Knez. Mesečne seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu. 98. Društvo sv. Treh Kraljev, Rock dale, P. O. Joliet, 111. Predsednik: Fr. Bolte, 510 Moen Ave.; tajnik: Ivan Zalar, 506 Ottis Ave.; delegat: Alojzij Piškur, 107 Central Ave. Mesečne seje vsako prvo nedeljo. 100. Društvo sv. Jurija, Sunnyside, Utah. Predsednik: Anton Težak, Box 35; tajnik: Alojzij Kavalar, Box 241; delegat: Jakob Lončarič, Box 8. Meseč na seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu 101. Društvo sv. Cirila in Metoda, So. Lorain, O. Predsednik: Ivan Piškur, 2435 So. Broadway; tajnik: John Juha, 562 — llth Ave.; delegat: Jos. Svete, 960 — 10th Ave. Mesečne seje se vrše vsako zadnjo nedeljo. 102. Društvo Novi Dom, Newark. N. J. Predsednik: Stefan Ivanc, 44 Stone St.; tajnik: Franc Intehar, 285 Norfolk St. Redne seje vsako drugo soboto v mesecu 103. DruItvS Sv. Jožefa, Milwaukee, Wis. Predsednik: Anton Gazvo- Stanfel. Mesečna seja vsako prvo nedeljo. 109. Društvo sv. Družine, Aliquip-pa, Pa. Predsednik: Jos. Žagar, Box 207; tajnik: Ant. Dežman, Box 181; delegat: Jakob Derglin, Box 131. Mesečna seja vsako drugo nedeljo. 110. Društvo sv. Jožefa, Barberton, O. Predsednik: Ivan Rataj, 643'/ Newell St.; tajnik: Ivan Gabrovšek, 520 Van St.; delegat: A. Kranjc, 167 Cornell St. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo. 111. Društvo sv. Srca Marijinega Barberton, Ohio. Predsednica: Ivana Žgajnar, 643 Newell St.; tajnica: Antonija Rataj, 643/ Newell St.; delegatinja: Neža Kranjc, 167 Chisnell St. Mesečna seja vsako drugo nedeljo. 112. Društvo sv. Jožefa, Ely, Minn. Predsednik: Math Stonich; tajnik: Jos. Agnich, Box 266; zastopnik: Frank Jerič, vsi v Ely, Minn. Seje vsako 3. nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani. 113. Društvo sv. Roka, Denver, Colo. Predsednik: Al. Andoljšek, 615 Elgin St.; tajnik: Fr. Tanke, 4855 Washington St.; delegat: Štefan Prelesnik, 4466 Penn St. Mesečna seja vsak 13. dan v mesecu. 114. Društvo Marije Milosti Polne, Steelton, Pa. Predsednica: Barbara Kambič, 542 So. 3th St.; tajnica: Mary Starašinič, 617 S. 2d St.; delegatinja: Marija Butala, 768 So. 2d St. Meseč-,na seja vsako tretjo soboto v mesecu. 115. Društvo sv. Veronike, Kansas City, Kans. Predsednica: Neža Žagar, 33 Ferry St.; tajnica: Mary Majerle, 413 N. 5th St.; delegatinja: Ana Rit-manič, 441 Ferry St. Mesečna seja vsako drugo nedeljo. 118. Društvo sv. Pavla, Little Falls, N. Y. Predsednik: John Grdin, Da-nabe St.; tajnik: Ivan Bajc, 12 Seely St.; delegat: Leopold Susman, 541 Jefferson St. Seja vsako drugo nedeljo v mesecu. 119. Društvo Mar. Pomagaj, Rockdale, 111. Predsednica: Mary Koste-lec; tajnica: Marija Zalar, 506 Ottis Ave.; delegatinja: Ana Marentič. Mesečne seje četrto nedeljo. 120. Društvo sv. Ane, Forest City, Pa. Predsednica: Ana Gerčman; tajnica: Mary Spec, Box 611; delegatinja: Terezija Tomšič. Hesečne seje vsako tretjo nedeljo. 121. Društvo Marije Pomagaj, Little Falls, N. Y. Predsednica: Ana Rožič, 4 Seeley St.; tajnica: Jerica Gruden, 22 Danube St.; delegatinja: Marija Žehel, 624 E. Mili St. Mesečne seje vsako drugo nedeljo. 122. Društvo sv. Jožefa, Rock-srings, Wyo. Predsednik: Matevž Ferlič, Box 399; tajnik: Frank Gosar, Box 563; delegat: Maks Keržišnik, Box 129. Društvo Marije Pomagaj, So. Omaha, Nebr. Predsednica: Jožefa Derganc, 457 So. 18th W. S.; tajnica: Katarina Švajgar, 385 So. 23 St.; zastopnica: Ana Žitnik, 1108 So. 22nd St. Seja vsako drugo nedeljo v mesecu. 130. Društvo sv. Pavla, DeKalb, 111. Predsednik: Fr. Beanke; tajnik: Fr. Masle, 1415 State St.; delegat: Math. Košir, 1409 State St. Seja vsako prvo nedeljo. 131. Društvo Marije sv. Rožriega Venca, Aurora, Minn. Predsednik: Jos. oberstar; tajnik: Al. Kastelic, Box 118; delegat: Franc Hren. Seja vsako prvo nedeljo v mesecu. Tom. Stefancich N. W. Phone 577. 1014 N. Chicago Street Joliet, I1L Gostilničar Kadar se želite okrepčati, dojdite k meni, da vam postrežem s finimi pijačami.__________ JOHN GRAHEK GOSTILNIČAR. Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in trži« najboljše smodke. Prodajam tudi trdi in mehki premog. TELEFON 7612. ton N. Broadway.....JOLIET, ILT Ustanovljena 1S71. Of Joliet Illinois. Kapital in preostanek $300,000.00. Prejema raznovrstne denarne ulog« ter pošilja denar na vse dele sveta. ---------- „I J. A. HENRY, predsednik. 1 C. H. TALCOTT, podpredsednik. HENRY WEBER, blagajnik. V.YVWAW.WVVAtV.SVWA da, 293 Grove St.; tajnik: Jurij Saga-; 383. Mesečne seje vsako drugo nedeljo. din, 664 — 62th Ave.; delegat: Ivan Kastelic, 535 National Ave. Mesečna seja prvo nedeljo v cerkveni dvorani. 104. Društvo Marije Čist. Spočetja, Pueblo, Colo. Predsednica: Jožefa Merhar, 1210 Bohmen Ave.; tajnica: Katarina Luksetič, 1220 Eiler Ave.; delegatinja: Marjeta Terdina, 1209 Mahren Ave. Mesečna seja vsa-ceka 15. dne v mesecu. 105. Društvo sv. Ane, New York City, N. Y. Predsednica: Ivana Stern, 424 E. 9th St.; taj.: Franica Stempel, 59 Union Ave.; delegatinja: Fany Pirnat, 124 — 1st Ave. Mesečne seje vsako 1 nedeljo. 107. Društvo sv. Barbare. Moon Run, Pa. Predsednik: Pavel Korenčan, Box 92; tajnik: Franc Strmljan, Box 238; delegat: Franc Gašpari, Box 122. Mesečna seja vsako drugo nedeljo. 108. Društvo sv. Genovefe, Joliet, 111. Predsednica: Iv. Ogulin, 604 Hickory St.; tajnica: Marija Dunda, 1002 N. Chicago St.; delegatinja: Marija Mm k Steilen g* S. S* Sobe 201 In 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS. JAVNI NOTAR 124. Društvo sv. Jakoba, Gary, Ind. Tajnik: Rudolf Maraž, 492 Washington Str. 123. Društvo sv. Ane, Bridgeport, Ohio. Predsednica: Mary Perko, Box R. F. D. 2 No. 11/; delegatinja: Uršula Kovačič, Box 101. Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu. 126. Društvo sv. Martina, Mineral, Kans. Predsednik: Ivan Jakše, Pittsburg, Bradley B. R. 1, Kans., tajnik: Ignac Sluge, E. Mineral, Box 47, Kan.; delegat: Ivan Bernik, E. Mineral, Kan., Box 85. Društvene seje vsako drugo nedeljo v mesecu. 127. Društvo sv. Ane, Waukegan, 111. Predsednica: Marija Brunet, 10th St. & McAlister Ave.; tajnica: Mary Setnikar, 1400 Sheridan Road; delegatinja: Marija Kirn 1416 Wadsworth St. Mesečne seje vsako 4. nedeljo. 128. Društvo sv. Barbare, Etna, Pa. Predsednica: Ana Novak, Wisman house; tajnica: Johana Škof, 571 Butler St.; zastopnica: Ana Stanešič, 15 Ganster St. Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi.' Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi. Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim. Izdeluje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja. Govori nemško in angleško. le Joliet National Bok Na voglu Chicago in Clinton ulic, RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA. KAPITAL $ioo,ooo.ofl T. A. MASON, predsednik. G. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBT. T. KELLY, blagajnik. LEP DOBITEK. VARNEJŠE KOT BANKA. The Grand Arizona Copper Co. vam nudi priliko, da naredite lep dobiček, ako kupite delnice na lahke obroke, po 50 centov. NE OPUSTITE TE PRILIKE! Za nadaljna pojasnila, podobe in slike, ter zapriseženo izjavo o zemljišču, rudniku in poslovanju istega, se o-glasite, ali pa pišite na: O. H. PETTERSON & CO., fiscal agents, 213-14 First National Bank Building, DULUTH, MINNESOTA. DOBRIH ZASTOPNIKOV RABIMO. / Kupujemo in prodajamo razne rudniške delnice in dokumente. Pišite nam! Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani STRITARJEVE ULICE 2 sprejema vloge na knjižice in na t ekoči 1 Qi račun ter je obrestuje po čistili * 'Jj.3 /O Kupuje in prodaja vse vrste vrednostih papirjev pe dnevnem kurzu. Delniška glavnica K 3,000.000. PODRUŽNICE, SPLJET IN TRST. Rezervni sklad K 300.000. (