St. 13.
V Gorici, dne 24. marca 1892.
TY.
IT O V
r
K
»Nova Soča“
izhaja vsak petek o poldne in velji s prilogo Gospodarski List" vreli po posti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana:
Vse leto .... gld. 4'40,
Pol leta ....	„	2'20,
Četrt leta ....	»	1-10.
Za tuje dežele toliko več, kolikor je večja poštnina.
Delavcem in drugim manj premožnim novim naročnikom naročnino znižamo, ako se oglasč pri upravnižtvu.
..Gospodarski List" izhaja in se prilaga vsak drugi in zadnji petek meseca. Kedarje v petek praznik, izideta lista že v četrtek.
Uredništvo in upravništvo je v Mar-zinijevi hiši, Via del Mercato št. 12, II.
JL
r
soc
i
Oznanila
in „poslanice“ plačajo se za štiristopno peti t- vrsto:
8 kr., če se tiskajo lkrat,
fi	a
” n » n ° n
Večkrat — po pogodbi. Za večje črke po prostoru.
Posamične številke dobivajo se v pro-dajalniei G. Likarja in v tobakarnah v Nunski in šolski ulici po 8 kr.
Dopisi pošiljajo naj se uredništvu, naročnina in reklamacije pa upravništvu „Nove Soče“. — Neplačanih pisem uredništvo ne sprejema.
Rokopisi se ne vračajo.
A
))
o
((
imela je v ponedeljek 21. t. m. svoj redni občni zbor, ki je bil v našem listu dvakrat napovedan. Udeležba je bila skromna, kajti od 1.640 deležev zastopanih je bilo le nekaj čez 400. Toliko ugodnejše je bilo poročilo o društvenem delovanju v preteklem letu, katero je čital tajnik g. Ivan Berbuč. Med neprijetnimi dogodki omenjal je posebno zgubo vrlega nadzornika in vstrajnega delavca v posojilnici g. Ivana Pirjevca, ki se je preselil na tuje.
Glavnici je priraslo 88 deležev po 10 gld., odpadlo pa le 35, tako da se je zadružna glavnica pomnožila za 53 deležev. Denarni promet je bil nekoliko manjši od prejšnjega leta ter je znašal 90.463 gld. 35 kr. Uzrok temu je bil posebno manjši dohodek na hranilnih vlogah za 6.835 gld. 75 kr. in dosledno manjši izdatek v danih posojilih za 6.947 gld. 64 kr. Gospodarski uspeh je bil pri vsem tem skoro za polovico prejšnjega boljši, kajti za leto 1890. je znašal 1.863 gld. 32 kr., za leto 1891. pa 2.728 gld. 63 kr.
Denarnični račun za VIII. upravno leto posojilnično kaže .naslednje številke v dohodkih:
gotovina dne 31. dec 1890 1.372 gl. 68 kr. na novo uplačani deleži . . . 880 „ — „
pristopnine ....................... 38
obresti danih posojil . . . .5.096
povrnjeni izdatki................. 164
vrnjena posojila................15.805
hranilne vloge .................21.285
za hranilne knjižice................ 4
uradnine...........................772
50 40 18 71 62 20
 68
skupaj 45.449 » 97
v izdatkih:
izplačani deleži................ 350	gl.	—	kr.
» obresti hranilnih vlog 1.780	„	68	„
» hranilne vloge . .	. 17.938	„	02	„
stroški posojilnice............. 547
ravnateljstvu postavni del. . 89
davek.............................34
izplačane deležnine..............586
dana posojila................ 23.637
dobrodelni dar................... 60
gotovina 31. dec. 189JL	. . 436
87
68
05
08
59
skupaj 45.449 » 97
Društveni preglednik g. Franjo Ferfila, ki je račun prečital, ga je ob enem tudi primerjal z računom prejšnjega leta ter opozarjal na razliko, ki je v svoji celoti ugodna preteklemu letu. Na enak način in v enako ugodnem zmislu za leto 1891. pojasnil je tudi stan premoženja ali bilanco, sestavljeno tako-le: aktiy a:
gotovina konec leta 1891.	496 gl. 59 kr.
vrednostni listi po kupu . . 680 » 72 „
pohištvo .....................182 „ 94 „
posojila društvenikom . . 88.882 „ 35 „ skupaj 90.128 „ 60 „
pasiva:
glavnica 1640 deležev . . 16.400 gl. — kr.
hranilne vloge.............. 62.338	»	44	„
obresti hranilnih vlog . . . 4.531 „ 66 „
račun preneskov................ 346	„	75	„
reservni zalog............... 3.437	„	64	„
še ne tirjane deželnine . . . 326 „ 83 „ „	„	„ tantieme.... 18 „ 64 »
konečni čisti dobiček ... 2.728 „ 64 „
skupaj 90.128 » 60 „
Računi so se potrdili brez ugovora. Na to se razdeli čisti dobiček tako le: ravnateljstvu postavnih 5% 136 gl. 43 kr.
deležem 5% obresti..............801 „ 31 „
v reservni zalog.............. 1.500	„	—	„
za „Slogine“ zavode . . . . 90 » — „ na nov račun se prenese . , 200 , 90 , skupaj 2.728 gl 64 kr.
Razdelitev se je izvršila v vseh delih po predlogu ravnateljstva razen vsote za dobrodelni namen, katero je predlagal g. Janez Leban iz Črnič. Vsi navzoči so bili edini za tako razdelitev ter so jo sprejeli soglasno.
Zbor preide na to k volitvi ravnateljstva in nadzorstva. Ravnatelj in dosedanji tajnik g. Ivau Berbuč izjavi, da ne more sprejeti morebitne nove izvolitve; tako tudi nadzornika g. Ivan Pirjevec in dr. Rojic. Vse pregovarjanje v nasprotnem smislu bilo je brezuspešno in tedaj so bili vo-
ljeni po predlogu g. J. Lebana z vsklikom v ravnateljstvo: dr. Nikolaj Tonkli načelnik, Janez Dekleva njegov namestnik, dr. Anton Gregorčič denarničar, Franjo Ferfila preglednik ali kontrolor, dr. Franc Kos tajnik, ter v nadzorstvo : monsignor Franc Avguštin Košuta načelnik, dr. Andrej Lisjak njegov namestnik, Valentin Kancler tajnik, Andrej Kocijančič in Filip Kramar nadzornika.
Ravnatelj dr. Tonkli obžaluje, da je dolgoleten tajnik g. Iv. Berbuč, ki je sodeloval pri društvu že pri njegovi ustanovi, izstopil iz ravnateljstva, zahvaljuje se mu za njegov dolgoletni požrtovalni trud ter mu priporoča, naj ostane tudi dalje društvu naklonjen in naj mu ne odreče v potrebi svoje pomoči. Zhov pritrdi tem besedam. Bivši tajnik se zahvali na tako laskavi izjavi predsednika in občnega zbora, pravi, da razmere so ga prisilile k temu koraku, ter zagotavlja, da tudi po izstopu iz ravnateljstva ohrani društvu, katerega pomen uvažuje na vse strani, dosedanjo naklonjenost. Ker ni bilo drugega na dnevnem redu, sklene predsednik zborovanja ob liy2 predpoldne.
Deželni xl»or goriški
(Šesta seja 18. marca 1892.)
Poslanec Del Torre je še vedno bolan; dr. N. Tonkli in dr. Verzegnassi sta zadržana. -— Prečita se ital. - slov. zapisnik. Deželni glavar naznani nove peticije.
Dr. Pajer poroča v imenu deželnega odbora o načrtu zakona, s katerim se ustanovi zdravilski red v gradežkem zdravilišču. Ta načrt ima naslednjih pet paragrafov:
§. 1. C. kr. namestnik določi, spora-zumevši se z deželnim odborom, zdravilski okraj, obsegajoč ozemlje gradežkega mesta, in t» z oztoom na naslednje načelne določbe.
§. 2. Za poslovanje v zdravilskem 0-kraju in za oskrbovanje njegovih dohodkov ustanovi se zdravilski odbor, kateri bo imel pravico pobirati zdravilske pristojbine.
§. 3. Te pristojbine bodo imeli plačevati gostje po natančnejih določbah zdravilskega okraja, kateri se nastanijo tam dalje časa, kakor se to določi v zdravilskem redu. Ta napove tudi, katere osebe izmed tujih obiskovalcev so oproščene zdravilskih pristojbin.
§. 4. Zdravilske pristojbine smejo se iztirjati potom politične eksekucije.
§. 5. Mojemu ministru za notranje posle je naročeno, da izvrši to postavo.
Ta načrt zakona sprejme se tudi v tretjem čitanju.
Dr. Pajer poroča dalje v imenu deželnega odbora o predlogu za potrjenje za-veznosti, da prevzame dežela za 50.000 gld. delnic za železnico iz Tržiča po Furlaniji v Červiujan. — Dr. Jos. Tonkli pravi, da je to denarno uprašauje prevažno, da bi mogel deželui zbor kar tako na kratko izreči svoje privoljenje; zato predlaga, naj se izvoli poseben odsek, kateri naj to zadevo natančneje prerešeta. Zbor sprejme ta predlog ter določi, da se pred sklepom seje izvoli predlagani železniški odsek.
Dr. Jos. Tonkli poroča v imenu finančnega odseka o računu in proračunu odvez nega zaloga; tudi za letos bo znašala doklada za ta zalog 9 %.
Slede poročila peticijskega odseka.
Poslanec D o 11 o r i poroča o prošnji morarske občine v Furlaniji za 200 gld. posojila, s katerim namerava napraviti nov vodnjak. Proti tej prošnji je pa došla pritožba nekaterih Občinarjev, ki dokazujejo, da novega vodnjaka ni potreba in da zaradi tega ni treba dovoliti posojila. Ker je pa ta občina v redu vrnila dosedanja enaka posojila, pooblasti zbor deželni odbor, naj to zadevo preišče in ako spozna, da je prošnja opravičena, naj naprošeno svoto tudi posodi. .
Poslanec Mahorčič poroča o prošnji kiparskega gojenca Ant. Bitežnika za podporo; zbor mu dovoli 150 gld.
Poslanec Kocijančič poroča o prošnjah udove Marije Demonte, Antona Sta-bona in Franca Peterlangerja za podpore; prošnje se zavrnejo.
Poslanec Dottori poroča o prošnji šentviškega županstva v Furlaniji v dosego
podpore za posušilna dela v tamkajšnji občini, v kateri je lani hudo nadlegoval tifus; zbor dovoli 500 gld.
Dr. Lisjak poroča o prošnji društva za varstvo avstrijskega vinarstva na Dunaju za podporo; zbor dovoli 60 gld. — Na poročilo istega poslanca dovoli zbor 50 gld. vse-učiliškemu društvu „Asylverein“ na Dunaju.
Poslanec Kocijančič poroča o prošnji Tomaža Kovača iz Loga za podporo, ker mu je lanska povodenj naredila mnogo škode. Prošnja se zavrne. — Enako se zavrne prošnja breginjskega županstva, ki je prosilo, naj bi se dalo onim Občinarjem, kateri so bili močno poškodovani po toči, delo in zaslužek.
S tem je bil dnevni red končan. — Na to se voli železniški odsek, kateri naj bi razpravljal o predlogi za deželno podporo furlanski železnici. Izvoljeni so bili gg. dr. Gregorčič, dr. Lovisoni, dr. Pajer, dr. Rojic, Ritter, dr. Jos. Tonkli in dr. Ve* nuti; načelnikom je bil pozneje izvoljen dr. Pajer.
Sedma seja bo drevi.
po Beneški Sloveniji.
{Izviren dopis).
Rodoljuben mladenič blizu Sv. Petra Slovanskega ob srebropeni Nediži je imel na posodo pripovedno slovensko knjigo, v kateri je tudi nekaj pesmij. Ko je_ lastnik ne davno od tega uprašal, da bi se mu knjiga vrnila, prosil je mladenič, naj bi mu jo pustil še nekoliko časa, ker si prepisuje iž nje tiste pesmi, ki mu posebno ugajajo. Pravil je tudi, da, ko pride prav po beneško-slovenski navadi marsikak sosed v hišo kaj pogledat in kramljat, skoro vsak tudi stegne roko po knjigi, katero tam na mizi vidi, in si prizadeva, da bi iž nje bral. Lastnik knjige, uvidavši, da ona ne leži tamkaj zaprašena, ampak da je tako dobro porabljena, da bi ne bilo treba bolje želeti, je seveda drage volje uslišal ne ravno predrzno prošnjo.
Ta prigodek nam dokazuje, da ljudstvo v bližnji okolici Sv. Petra Slovanskega ni brez veselja do čitanja slovenskih knjig. Zdaj pa poglejmo v letošnji koledar častitljive Družbe sv. Mohorja, da vidimo, koliko udov najdemo upisanih iz te okolice. Dovolj velike in premožne vasi: Ažla, Klinje, Sarženta, Bjarč, Petjah, Lipa ne premorejo niti jednega. Veliki in premožni Sv. Peter ima upisane le 3 ; prav tako veliki in premožni Dolenji Barnas le 2. Iz imenovanih vasij bi moglo biti prav lahko upisanih najmanj kakih 60 udov, če bi ljudstvo le kaj vedelo o Mohorjevi družbi. Tako pa vse spi in ostaja nevedno in nemarno. — O Marsin, Marsin, ti uzorna vas! dika in ponos Beneške Slovenije! Le kakih 700 duš šteješ, pa mej temi 22 Mohorjanov! Kedaj bojo ponosni doljani posnemali tvoj prelepi izgled? — Naj bi po vseh vaseh pristopili k družbi v takem razmerju, kakor v Marsi-nu, in šteli bi po širnej Beneški Sloveniji čez 900 Mohorjanov.
Ni dolgo, kar je v Čedadu v knjigarni prašal neki Slovenec po slovenski knjigi, in sicer, ker je res želel kupiti slovenski molitvenik, a radoveden je bil tudi, kaj mu na to odgovori laški trgovec. Veste kaj je rekel? — »Nimam slovenskih knjig, pa če bi jih tudi imel, kdo bi jih kupoval?“ Ko mu je Slovenec razložil, da je Čedad tržno središče nič manj nego 20 tisočem Slovencev, odvrnil je: »Da! pa Slovenci imajo neko družbo, katera jim za mali znesek vsako leto lepo število knjig preskrbljuje.“ Na to je Slovenec seveda možu-pojasnil, da
v	to družbo niso vsi tisti upisani, kateri bi si radi kak molitvenik ali tudi kako pripovedno knjigo preskrbeli. — Tako tedaj prodira sloves izvrstne Mohorjeve družbe, da jo že nekateri izmed priprostega ljudstva pri sosednih narodih poznajo.
A vrnimo se k slovenskim knjigam.
V	Vidnu pa res prodajajo v neki knjigarni slovenske molitvenike in tudi nekaj pripovednih knjig. Toda Viden je za Slovence nekoliko preoddaljcn, Če bi se pa slovenski
molitveniki v Čedadu ali pri Sv. Petru prodajali, bi se jih gotovo veliko razprodalo, kajti slovensko ljudstvo na Beneškem je dokaj pobožno in prav rado moli v cerkvi iz kake knjige; in to ne samo ženske, ampak tudi možje in celo mladeniči. Kdo pa ima slovenski molitvenik! — Kdor je upi-san v Mohorjevo družbo 1) ali pa kdor je že bil na Sveti Gori ali na Svetih Višarijah, ter si ga je	kupil na teh	božjih	potili ali
pa v Gorici.	Mnogo jih je,	kateri	bi	si prav
radi ukupili slovenski molitvenik, a ker ni priložnosti za to, si ukupijo nerazumljivi italijanski. Tudi taki se dobijo, kateri so že rabili italijanski molitvenik, a ko so imeli priliko	kupiti si slovenski,	so	to radi storili in	nerazumljivi	laški	za	vselej
odložili.
Kaj, ko bi v tej potrebi častita duhovščina pobožnemu ljudstvu radodarno v pomoč priskočila? — Mila mladina se uči po cerkvah iz slovenske knjige krščanskega nauka, da se pripravlja k prvemu sv. obhajilu. V to svrho se rabi prav dober krščanski nauk ali katekizem, izdan nalašč za beneške Slovence po nepozabnem pokojnem Petru Podreki, kareri je seveda tudi potrjen od cerkvene oblasti. Nekateri premožnejši in razumnejši stariši preskrbijo to knjigo (ki velja 60 centezimov, po priliki 27 kr. av. v.) svojim otrokom, da se ti tudi doma iž nje učijo. A takih staršev je le malo; bolj nevedni, nemarni in revni roditelji tega ne storijo. — Kaj tedaj, ko bi častita duhovščina tu pomagala ter iz svojega kupila in podarila po jedno tako knjigo vsakemu revnejšemu otroku, ki se pripravlja k sv. obhajilu? — Kaj ko bi še na dan prvega sv. obhajila ista častita duhovščina vsakemu otroku podarila po jeden slovenski molitvenik, kateri more kupiti za kakih 80 centezimov (40 kr.)? — Če računamo, da pride vsako leto v jedni duhovni-ji povprečno kakih 15 otrok k prvemu sv. obhajilu, bi denar, izdan za ti dve knjigi, znašal le kakih 22 lir (10 gold). Pa še tega bi morda vendar polovico stariši otrok sami poplačali. Sedaj pa primerimo teni stroškom obilni sad pobožnosti in vseskozi poštene izomike, ali more potem še kdo trditi, da bi se mogla omenjena svotica obrniti na koristnejši način?
Če bi se k temu še v vsaki duhovniji ustanovila nekaka m a j h 11 a knjižnica, iz katere bi duhovnik posojeval mili mladini, pa tudi odraščenim ljudem, zanimive pripovedne in poučne slovenske knjige, evo vam dober kup, pa mogočno napravo v obrambo naše svete vere proti rastočemu brezverstvu in našega milega jezika, proti prodirajočemu potujčevanju ter neizcrpljivi vir za izobrazbo in izomiko ljudstva, tega dobrega, izredno delavnega, zmernega in ukaželjnega beneško - slovenskega ljudstva, katero pa vkljub svojej ukaželjnosti večinoma tava v nevednosti, kajti laških knjig in časnikov ne razume, slovenskih pa tako malo ima, a ima še manj požrtovalnih, delavnih mož, kateri bi mu pomagali premagovati prve, zanj zares velikanske težave pri čitanju slovenskih knjig in časnikov.
Naj bi se tako delalo po vseh slovenskih duhovnijah, bi v kakih 10 letih slavna Mohorjeva družba po Beneški Sloveniji gotovo štela kakih 300 do 400 udov namesto sedanjih 150, in v kakih 20 do 30 letih bi ti gotovo narasli na 600 do 800, Če pa ostane vse pri starem, jako se je bati, da bode še sedanje preskromno številce prej padalo nego raslo. Bog daj, da bi to ne bilo res !
V	zgornjih vrsticah je bil omenjen preblagi pokojni rodoljub Peter Podreka. Gotovo bo častite bralce zanimalo izvedeti, kak nagrobni spominek ima ta narodni buditelj beneških Slovencev, o katerem je »Nova Soča“ že večkrat govorila. Od poletja sem je na njegovi gomili na pokopališču v Roncu kamen s sledečim čednim in pravilnim slovenskim napisom:
!) Žal, da družbenih molitvenikov ljudstvo ne nosi rado v cerkev, ker so p r e-veliki, in jih ni mogoče med potoma v žep utakniti. Želeti bi bilo, da bi slavna družba vsaj vsako trete ali četrto leto izdala po jeden molitvenik v maj lin i obliki, kateri bi v žepu prav malo prostora gradil.
TUKAJ
V MIRU GOSPODOVEM
POČIVA
Č. G. PET AR PODREKA, IZGLEDEN DUHOVNIK, ISKREN SLOVENEC,
PRAVI PRIJATELJ LJUDSTVA,
KI PO NJEM
HVALEŽNO ŽALUJE.
NEČAKI SO MU TA KAMEN
V HVALEŽNI SPOMIN
POSTAVILI.
Roj. 1. 1822. — Vin. 1. 1889.
Sveta naša blagovestnika Ciril in Metod nam pri Bogu izprosita, da ne pride nikoli čas, ko bi po teh prekrasnih pokrajinah imeli biti slovenski — še samo grobovi!
Iz nemškega cesarstva prihaja veseli glas, da je tamošnja vlada zopet dovolila v ljudskih šolah poljski in lužičko-srbski-jezik. Naj bi tudi italijanska vlada beneško slovenskemu ljudstvu v šolah dovolila rojstveni slovenski jezik, katerega ljudstvo ljubi že od prvih trenotkov, ko se začne zavedati. Naj bi ista vlada prevdarila, kako težko bi bilo vsakemu italijanskemu srcu, če bi se v kaki pokrajini, ki šteje 33 tisoč Italijanov, ne dovolila nobena italijanska šola, ampak usiljevala le tujščina. V takem slučaju bi se to ne imenovalo svobodnjaško ali liberalno, pač pa bi se reklo, da je barbarsko.
Lani so se sešli v Rimu k posvetovanju »prijatelji miru.“ Ali kako bojo mogli doseči človekoljubni možje svoj uzvišeni namen, dokler močnejši slabejšega pritiska, dokler se tudi v politiki ne uveljavi večno in zlata vredno načelo: „Ne delaj drugemu, kar nečeš, da bi drugi tebi storil.“ Ker se pa to načelo ne spoštuje, zat6 bo ves trud onih »prijateljev miru* še dolgo dolgo časa
—	biezuspešen.
BOfli I
——
Iz Št. Andreža pri Gorici, 21. marca. — Prava in trajna sreča vsakega naroda ima svojo glavno oporo v njegovem blagostanju, katero ima zopet svoj vir v pridnosti, zmernosti in varčnosti. Zapravljiv, lehkomišljen in potraten narod postane mehkužen, za resna opravila nezmožen; tak narod ne sme računiti na trajno prihodnost. Le poglejmo Grke, Rimljane in druge narode, ki so izginili z zemeljskega površja edino le zaradi svoje mehkužnosti, lahživnosti in potratnosti.
Kakor je s celimi narodi, tak«1) je tudi s posamičnimi kraji. Ako v kaki vasi ni varčnosti, ako se mnogo popiva in ponočuje, ni pričakovati blagostanja.
Bojim se, da se bo enako godilo z našim St. An d režem. Ni je morebiti občine pri nas na Goriškem, ki bi lahko tako dobro stala kot naša; pri nas nimamo ni-kakih občinskih doklad, a vkljub temu ima občina lepih dohodkov na leto od svojega imetja. Vse koristne naprave v naši občini izvršujejo se s temi dohodki, ne da bi Občinarje kaj težalo. — Vkljub temu ni upati na kako posebno blagostanje naše prijazne vasi. In zakaj?
Prepotratni, prelatakomišljeni, prelah-koživi smo! Preveč popivamo in ponočujemo ter tako zapravljamo, namesto da bi varčili in postali premožni občani. Ni je morebiti v okolici vasi, kjer bi se toliko plesalo, pilo in ponočevalo, kolikor pri na«. Koliko pohujšanja se s tem godi? Ako pojde tak6 naprej, pademo v gmotno in nravno brezno, iz katerega ne bo izhoda; namesto blagostanja vladala bo revščina!
Bodimo zategadel pametni zdaj, dokler je še čas, dokler si lahko pomagamo, ko imamo za to največ priložnostij. Bodimo varčni, ne popivajmo in ne ponočujmo cele noči po gostilnicah! — Ako pa le ne bo miru in redu, bilo bi prav, ako bi pristojne oblasti stopile ponočnjakom nekoliko na prste. To ne zahteva le postava, ki skrbi za mir in red, ampak tudi skrb za našo prihodnost. Toliko za zdaj; ako se v tem oziru nič ne zboljša, oglasim se zopet, a ostreje in — jasneje.
Iz Št. Ferjana, 20. marca. — Odbor »Katoliškega bralnega društva v <f?t. Ferjanu" prav toplo zahvaljuje visokorodnega gospoda barona Tacco in celo njegovo velespoštovano rodbino, ki je blagovoljno prepustila svoje primerne prostore, da je naše društvo priredilo v njih »Besedo “ na praznik sv. Jožefa. Ob enem se šteje odbor jako počaščenega, da se je visokorodna rodbina v polnem številu udeležila naše veselice. Presrčna ji hvala! — Pri tej priliki si podpisani odbor dovoljuje izreči visoko-rodni gospej baronici in grotici k njenemu godu svoje najsrčnejše voščilo.
Odbor dalje prav srčno zahvaljuje gg. diletante iz Podgore, od katerih je bilo vse zavisno, da se je veselica sijajno dovršila. Ob enem zahvaljuje gg. pevce in ostale drage nam goste iz Podgore; od kar stoji naše društvo, ni še nobena vas dala toliko odličnih gostov, kolikor takrat Podgora.
Zahvaljuje pa tudi domače pevce in pevke ter vrlega pevovodjo, ki so, kakor
spričuje splošno mnenje, sami sebe prekosili. —• Zahvaljuje dalje častito gospodo iz Gorice, naše sosede iz Pevme, Podsabotina, Kojskega in Cerovega in sploh vse one, ki so nas počastili s svojo navzočnostjo. Bog živi naše prijatelje!
Odbor
»Katoliškega bralnega društva v Št Ferjanu".
Izpod Križa, 12. marca. — Preteklo nedeljo nas je zelo iznenadila tužna novica, katero nam je izpred oltarja v župnej cerkvi ob pol 12. ure dopoldne prijavil naš prečastiti gosp. župnik, rekoč nam, da je ravnokar prominil v boljši svet izgleden kapucin, vrl duhovnik, postrežljiv gospod o. Angelik Neubauer.
Na povziv preč. gosp. župnika padlo je koj ljudstvo na kolena ter trajno sledi-
lo	goreči molitvi za dušo rajnkega. Vsakemu, ki je poznal vrline tega uzornega redovnika, vsakemu je bilo žal na tolikej izgubi za tukajšnje verno ljudstvo.
Oče Angelik je bil rodom Štajerc. Bil je sin jako bogate in izgledne katoliške rodbine. Pred letom dnij je umrl njegov brat, ki je premogel nad 100.000 gl. vrednosti. Samo za cerkvene namene in druge nabožne naprave je zapustil čez 50.000 gl. Tudi o. Angeliku je bil namenil zapustiti več tisoč gl.; ali ko je doznal, da redovniki nimajo pravice do dadovine, je o. Angeliku namenjeno svoto drugam obrnil.
O. Angelik je največ svojih redovnih let preživel deloma v goriškem deloma v križkem samostanu. Bil je veduo vesel in dobre volje, a na drugej strani tudi jako natančen in strog v svojih redovnih dolžnostih. On bi bil gotovo še mej živimi, Če bi se mu ne bila nekoč noga izpodrsnila, da je na stopnicah padel. Ta padec, ki mu je nekoliko pokvaril nogo, je bil puvod nje-govej bolezni in poznejši smrti. Bolna noga mu je vedno bolj slabela ter slednjič tako opešala, da je moral pri hoji berle nositi. Ali konečno je tudi telesno oslabel, ker mu, vsled premalega gibanja, ni mogel želodec prebavljati. Njegovi samostanski sobratje čč. oo. kapucini so mu vedno dobro stregli ter .si veliko prizadejali, da bi bolnega o. Angelika zopet ozdravili. Toda Vsemogočnemu se je poljubilo, da ga je v 71. letu njegovega življenja poklical k sebi.
Jako dostojen pogreb njegovih zemeljskih ostankov vršil se je pretekli torek zjutraj. Udeležila se ga je mnogobrojna množica ljudij. In kako bi ne? Saj je bil neizmerno marljiv delavec v vinogradu Gospodovem; spoštovan od vseh, ki so poznali njegove prelepe lastnosti in izredne čednosti. Čč. oo. kapucini iz Gorice, zvedevši o smrti svojega sobrata, so v obilnem številu došli k pogrebu. Svetnih duhovnikov iz bližnje okolice bilo je osem, tako da je bilo vseh duhovnikov v sprevodu štirinajst. Sveto mašo po pokojniku služil je v samostan-skej cerkvi č. o. Friderik Inglič. Po navadnih cerkvenih slovesnostih zapeli so mu domači pevci: »Človek glej“ jako ubrano. To je bila pesem, katero je ubral slavno-znani skladatelj o. Angelik-IIribar. V župnej cerkvi so mu pevci zapeli: »Blagor mu,“ na grobu pa: „ Jamica tiha.“ Obakrat prav lepo.
In tako smo dokončali slovesni sprevod zemeljskih ostankov o. Angelika-Neu-bauer-ja.
Mir in pokoj njegovej plemeniti duši!
Politični razgled
Notranje dežele.
Naučili minister baron Gauč je izdal odlok, s katerim prepoveduje udeležbo šolske mladine vsakoršnih slavnosti), ki se bodo vršile povodom tristoletnice rojstva velikega pedagoga, očeta našega šolstva, slavnega Čeha Jana Amosu Komenskega (Rojen je bil 28. marca 1592.) Ves izobražen svit bo slavil tristoletnico slavnega mož A, ki bo živel v visoki časti pri vseh narodih in v vseh časih, dokler bo živel na zemlji človeški rod, dočim bo baron G au Č najbrži pozabljen še predno ponese v grob svoje kosti; v i\' e m č ij i j e n a-u Č n o m i n i s t er s tv o zapove d a l o, d a morajo na vseh šolah slaviti tristoletni spomin slavnega pedagoga — le pri nas v A vstriji je dunajska nepolitična politika zabran tla šolske slavnosti v proslavo moža, ki ima največ zaslug, ako je dandanes šolstvo na tej stopnji, na kateri se nahaja. K o m e n s k y je bil zaveden Čeh - evo uzroka tej ministerski odredbi, katera je ves češki narod silno užalila v njegovih zavestnih narodnih čustvih. Toda naši Češki bratje se skrbno pripravljajo, da bodo častno in dostojno slavili tristoletni spomin svojega svetovno slavnega sina. Slavnosti, ki se pripr avljajo, dokazati imajo ministru baronu GauČu, kake uspehe doseza s svojo šolsko politi k o. — Češkemu narodu se pridružuje pri tej priliki ves izobraženi svet, pridružujemo se tudi mi Slovenci s presrčnim, oduševljenim vsklikom: Večna slava velikemu Čehu Janu Amosu Komenskemu !
V	seji deželnega zbora kraljevine češke dni 18. t. m. interpelovali so MladoČehi vlado iaradi te Gaučeve prepovedi ter zahtevali, naj s$ takoj prekliče. — Toda naj se to zgodi ali ne, ves češki narod bo slavil 28. dan t. m. Vsa češka mesta bodo na predvečer raz-svitljena, vršile se bodo raznovrstne slavnosti, a 28. t. m. dajo krajni šolski sviti šolski mladini prost dan, kar morejo storiti vkljub
ministrovi prepovedi, ki nima pravice segati v območje krajnih šolskih svetov. Kjer se pa krajni šolski sveti toliko ne osrčijo, poslužijo se svoje oblasti pa stariši, ki od prvega do zadnjega onega dni ne pusti otrok v šolo; prirejajo se povsod zasebne otroške slavnosti. Po celi deželi kar vri proti Gauču in vladi, v kateri takd stanovitno sedi. Vrše se politični shodi, na katerih narod z največjo odločnostjo, kakoršne Slovenci ne poznamo, proteduje proti Galičevi naredbi ter izreka zahvalo poslancem za interpelacijo. Pri nekem takem shodu novo-mestskih volilcev v Pragi zaključil je dr. Pd-calc slavnostni obed s to-le napitnico: „Ne smemo pri tej priliki pozabiti na zasluge gospoda ministra Gauča. (Veselost.) Mož ima talent, vsako naše narodno delo zna z uspehom dvigniti v višavo. (Ironični klici: Slava mul) Ako kaj poveliča slavnosti našega Komenskega, je to gotovo njegova naredba. (Taki je) Bomba, katero je vrgel, počila je izborno ter razburja ves češki narod. Napijam zategadel gospodu ministru Gauču kot prvemu mladočeškemu agitatorju.“ (Živahna veselost. Zborovalci pijejo „na zdravje“ Gauču). — Ta napitnica po-
vi	mnogo in potrjuje že staro trditev, da vlada sama najbolj pospešuje sedanji politični razvitek na Češkem.
Slovaki. — V Petrogradu je začel izhajati mesečnik „S l a v j a n s k o e Ob o-zr<dnie“, katerega prvi zvezek je jako zanimiv.
V	njem čitamo tudi obširen dopis iz peresa znamenitega slovaškega rodoljuba Svetozarja Hurhana- Vajanskega, v katerem opisuje žalostno politično in narodno životarstvo Slovakov pod ždezno krutovlado nladjarsko. Slovakov (ki sami sebe Slovence immujejo, a mi jih ločimo od nas z imenom Slovaki) je okoli 3 milijone duš, katere so pa Madjarji znali takd potlačiti, da si ne morejo priboriti niti enega poslanca za državni zbor ogerski, kjer bi zagovarjal pravice tega delavnega naroda. Madjarji so pa šli še dalje. Karkoli nuj počno Slovaki za poozdigo svoje narodnosti, vse je np a n sl a vize m'1. » Panslavizem“ je, ako hoti imeti svoje šole, »panslavizem“ so slovaška narodna društva, „panslavisti“ so tisti, ki či-tajo slovaške časopise, »panslavizem“ je celo nedolžen slovaški ndober dan“ v ustih kakega omikanca. — Da bi Madjarji uničili ta grozni „panslavizemu, začeli so rušiti slovaška društva ter pleniti njih imetje. Književni zavod „Slo-venskd Matice“ so razpustili, njeno hišo, nad 100.000 gbl. itnetka, ogromno knjižnico in dragoceni muzej so pa zaplenili. D<ilje so uničili tri slovaške gimnazije in učiteljišče, katere so se vzdrževale edino le z doneski požrtovalnih Slovakov, njih imetje in denarne zaloge so pa zaplenili. — Take razmere vladajo na koncu prosvitljenega 19. stoletja v središču Evrope! Nadaljne glavne misli iz omenjenega članka priobčimo o priliki.
Hrvatfiko. — Zadnje tri dni preteklega tedna vršile so se v Zagrebu dopolnilne volitve v mestni zbor. Pri teh volitvah so se Starčevičanci jako grdo vedli. Poleg drugih lepih dejanj je pa najlepše to, da so se zvezali z m a d j ar o n i i n z vlado proti neodvisni stranki (proti ObzoraŠem). Vkljub vsem naporom Starčevčancev in madjaronov, ki so imeli skupno listo, zmagali so v 3. in 1. razredu Obzoraši; v drugem razredu zmagali so nasprotniki, ker voli v tem razredu večina uradnikov, ki morajo tako voliti, kakor ukaže vlada. Starčevičanci ne pridobi zaupanja s takim postopanjem, zlasti pa ne pri nas Slovencih !
—	Vladika Strosmiager je poskil papežu svoj zadnji pastirski list; papež se mu je laskavo zahvalil, za dopošiljatev. To kaže, da ima Strossmager v Rimu še vedno isti ugled, kakoršnega je imel doslej, dasi so ga naši nasprotniki neprestano črnili in zlobno obrekovali.
Zunanje države.
Nemčija. — Povedali smo o svojem času, da je pruska vlada podala državnemu zboru načrt šolskega zakona, ki navaja po priliki vse one določbe, katere zahtevajo pri nas avstrijski škofje. Povedali smo tudi, da Se je začela po vsej Prusiji močna agitacija proti tej predlogi, tako da se je tudi večina poslancev izrekla proti nji. Zaradi tega se je naučni minister Zedlitz odpovedal, a tudi državni kancelar Caprivi čutil se je prizadetega in je podal ostavko, katere pa cesar ne mara sprejeti. Kriza ni še rešena. Kolikor moremo soditi iz dosedanjih poročil, Caprivi ostane državni kancelar in pruski minister zunanjih poslov, odstopi pa kot pruski ministerski predsednik in notranji minister.
Illts ija. — Našim čitateljem je znano, kaki) grozne vesti so prinašali slovanožrski listi o lakoti, ki baje vlada na Ruskem. Zdaj pa so začeli cel6 oni sami oporekati svojim prejšnjim poročilom, češ, da vendarle ni tak6 hudo, kakor se je spočetka poročalo. V nekaterih ruskih pokrajinah je res bila slaba letina, pa prebiralci so pretiravali svojo revščino, da so dosegli oproščenje davkov in dobili žita iz državnih založnic, svoje žito pa so skrivši prodajali.
IialkaiiNke ilrxave. — Kraljevina srb s k a je konečno za vselej rešena glaso-vitega lehkoživca Milana „ Slavnega*. Skupščina (državni zbor) je sprejela predlogo zakona, po katerem bi imela Srbija za vselej (vsaj upati je!) mir pred njim. Ta zakon ima naslednje določbe: Milan nima na nikak način česa zahtevati od države ali kraljevske rodbine srbske-, brez novega dovoljenja Skupščine ne more zopet dobiti srbskega državljanstva ; §. 4. mu prepoveduje vrnitev v Srbijo; po §. 5. pa sme
obiskati svojega sina, kralja Aleksandra, le tedaj, ako bi bil ta nevarno bolan in ako ga pozove vlada, katera tudi določi, kdaj mora Srbijo zopet zapustiti. — Da Milan dobi za odškodnino zopet nekaj cvenka, to je gotovo, ker ga silno pet-ebuje in ker se je le v silni denarni stiski udal takd poniževalnim pogojem.
— Srbski kralj Aleksander o letošnjih počitnicah poseti baje zopet nekoliko evropshih vladarskih dvorov, med katerimi se imenujejo nemški, italijanski in angleški.
— Rumunska vlada je name*avala ustanoviti v Crnovicih (glavno mesto Bukovine) rumunski konzulat; toda avstrijska vlada ni dala le temu svojega privoljenja. Rumunski listi vidijo uzroke k temu v agitacijah bukovin-skih Rumunoo proti sedanjim političnim od-nošajem v Avstriji in poživljajo rumunsko vlado, naj v prihodnje vrača Avstriji z enako, mero.
Domače in razne novice
Osebne vesti. — Presv. cesar je podelil gospodu Ambrožu Ponižu, nadučitelju v Rihembergu, srebrn križec s krono za zasluge. 6’astitamo! — To vest smo zapisali že za zadnjo številko, a ne vemo, po kaki pomoti je izostala. — Prejeli smo tudi do-pisič s podpisom Rihemberški, kateri gospodu Ponižu z jako laskavimi besedami častita k temu najvišjemu odlikovanju.
Drobne novice. — V Bolcu se je ustanovila »Olepševalno društvo", kateremu je predsednik sodnik gosp. Dukič. Več pov6 dopis v prihodnji številki.
— Zgradbo šolskega poslopja naLiv-k u sta prevzela na dražbi kobariška posestnika gg. Fr. Urbančič in Fr. Miklavič.
— Iz Komna smo prejeli dopis o naznanjenih kmetijskih predavanjih g. Al. Štreklja. Priobčimo ga prihodnjič.
— Z današnjo številko smo končali prvo četrtletje. Gospodje naročniki ved6, kaj to pomeni.
— Dobili smo prav krasne spomladanske dneve. Ljudje hite delati na poljih, ker so letos mnogo zapozneli z enakimi deli. Krompir še le zdaj sadijo.
— Mnogobrojnim slovenskim prijateljem in znancem vrlega pokojnega rodoljuba Gerbca, ki so se udeležili sijajnega pogreba, naznanjamo, da jim je bila priobčena v „Eco del Litorale“ primerna zahvala.
— Odsek za zgradbo nove cerkve je imel učeraj svojo prvo sejo, v kateri se je tako-le sestavil: dr. Pavel Frapporti predsednik, grof Žiga Attems podpredsednik, dr. Faidutti tajnik, Giovanni Ferrario blagajnik.
— V Gorici so ujeli umoboluo Marijo Stric iz Breginja ter izročili jo bolnišnici usmiljenih sestra. Bila je že poprej enkrat v tržaški bolnišnici.
— Na cesti čez Predel delajo snežni plazovi mnoge ovire vsakdanjemu prometu; zlasti na rajbeljski strani so plazovi ogromni in gosti. Revno ljudstvo služi denar s kidanjem snega.
Goriški Sokol v Gorici priredi v nedeljo dne 27. marca 1892. ob 8. uri zvečer veselico v svojih prostorih pri »Zlati Zve-zdi“ s sledečim sporedom: 1.) »Za dom“, možki zbor vgl. H- Volarič. 2.) »Hajdukova oporoka", deklamacija spis. S. Gregorčič. 3.) »Pevajmo“, možki zbor vgl. Fftrster. 4.) »Cilinder in klobuček*1 dvogovor spis. Vilhar 5.) 6'veterospev. 6.) »Županova Micika“ igra s petjem v 2. dejanjih po Linhartovi prvič predstavljeni 1790. predelal dr. Iv. Bleiweis. 7.) »Naš maček“, šaljiv možki zbor vgl. J. Tence. 8.) Srečkanje 20 dobitkov. Ustopnina za ude z eno srečko 20 kr., za neude brez srečke 20 kr., za družine udov 60 kr. U-stop je dovoljeni samo društvenikoin in povabljenim gostom, katerim se je izkazati z vabilom. K prav obilni udeležbi uljudno vabi odbor. — Ako kedo slučajno ali po pomoti ni dobil vabila, naj se oglasi pri enem ali drugem odborniku.
Goriško mesto je zgubilo pravdo z vi-sokorodilim gospodom Alfredom grofom Co-ronini-jem, našim državnim poslancem, v znani zadevi zaradi kromberške vode tudi pred upravnim sodiščem na Dunaju. Pravda se je vršila danes teden; goriški mu-nicipij je zastopal prvi podžupan dr. Ver-zegnassi. Ta pravda je hud udarec za gospodo v mestni hiši, kajti zopet je s tem dokazana stara resnica, da gospodje pokvarijo vse, kar pride v njihove nesrečne roke. Ako bi bili znali, dosegli bi prav gotovo svoj namen v blagor celega mesta. Tako pa bodo morali znova začeti pogajanja z gospodom grofom, ki je pokazal in dokazal, da je mož, s katerim treba drugače ravnati nego gospodje v mestni kolibi mislijo.
O tej zadevi s kromberško vodo nameravamo obširneje izpregovoriti o priliki. Za danes naj dostavimo pa še to-le:
Čitatelji naši se morebiti še spominjajo, da si je naša modra gospoda na muni-cipiju šiloma prisvojila mnogo kromberške vode več nego je tiče goriškemu mestu po pogodbi. Na krepak ugovor gospoda Alfreda grofa Coronini-ja so pa modri mestni o-četje korenito pogoreli; v rešitvi je bilo ob enem rečeno, da mora goriško mesto povrniti škodo, katero je s tem naredilo grofu Coroniniju in Kromberžanom. Na to je go-
spod grof zahteval, Daj mesto povrne tisto syoto, katero je za vodo prejelo od posamičnih strank, katerim je vodo prodajalo. C. kr. okrajno glavarstvo je to zahtevo odklonilo, češ, da ni dosti jasno označena. Na pritožbo gospoda grofa je pa namestništvo določilo, naj se reč preišče ter odškodnina določi. To se zgodi 8. aprila pri c. kr. okr. glavarstvu. — Odškodnina za odvzeto vodo in za pravdne stroške znaša precej lepe svote — za katere se imamo goriški davkoplačevalci zahvaliti našim mestnim očetom, med temi tudi dr. Verzegnassiju, ki je gel na sprehod na Dunaj za stvar, katere slab izid je bil očividen. Tako je gospodarstvo v mestni kolibi!
Radodarni doneski. — Za „Slogine“ učne zavode so darovali: Gosp Andrej Kocijančič, velep. in dež. posl. v Podgori, 5 gid. — Č. g. Jož. Furlani, duhovnik v Vil-
li	Vicentini, 5 gld. - Gosp& Pavlina Pajkova, naša rojakinja, slovenska pisateljica in profesorjeva soproga na Dunaju, 5 gld. kot „obrodilna kapljica k doneskom za učne zavode mile slovenske mladine na Goriškem11. — G. Ivan Ipavec v Trstu 1 gld. kot preostanek naročnine. — Gosp. Aloj. Makovec na Brjali nam je že >,opet poslal 2 gl<l., katere je nabral pri narodnem gostilničarju g. Kosu v Idriji. — Sežanci v veseli družbi 1 gld. 90 kr. — Gosp. umi-rovljeni učitelj Hrovatin izročil nam je 4 gld. 20 kr., katere je zložila v nedeljo pri štandrežkem županu okoli ognjišča zbrana družba in sicer: g. Nanut Jožef, bivši župan, 1 gld.; g. Makuc Jožef, podžupan, 1 gld.; g. Mučič Jož., podžupan, 40 kr.; gg. Nanut Janez in Lovrenc vsak po 30 kr.; g. A. Lutman, krojač, 20 kr.; Neimenovanec 1 gld. — Veseli slavilci sv. Jožefa v rodoljubni hiši g. Bizjaka v Dornbergu so zloži 2 gl. 70 kr.
Za pogorelce na Ravnem pri Drežnici daroval je gosp. A. P-č v G. 1 gld., kateri smo odposlali na pristojno mesto.
Požrtovalnim dobrotnikom očitna in presrčna zahvala!
Shod pri Rebkn bo, kolikor čujemo, jako številno obiskan iz raznih krajev Vipavske doliue. Udeleže se ga župani, podžupani in veljavni možje onih krajev, ki hrepeni po železuici od Logatca ali od Po-stojine po Vipavski dolini v Gorico. K shodu so povabljeni tudi gg. deželni poslanci. — Vršil se bo, kakor smo poročali že zadnjič, j vitri ob 3. popoldne. V prihodnji šte-številki bomo o njem obširneje poročali.
Uilarijanska tiskarna je menda dobila „influenco“, ker je s pogreški namešala letošnje postno o l a j š a nj e, to pre važno pismo za duhovnike in verne. Že lanski liturgični koletlar je kazal veliko zmešnjav, da je bilo treba mnogih popravkov (emend). Naj se pripravi izdaten lek proti tej bolezni v dotični tiskarni, da bomo varni pred tolikimi pogreški — Grad.
Hrnševlje, pri Šlovrencu v Brdih, privabilo je v nedeljo 6. t, m. veliko ljudstva k pogrebu ranj. Martina Š t u r m a. Pri tej priliki nastopil je tamošnji novi pevski zbor pod vodstvom g. učitelja Vrča ter prav lepo zapel štiri pesmi vernim v spodbujo in tolažbo. Tako naprej! — G.
Mirnik ob meji beneški ima tudi pod vodstvom tamošnjega učitelja g. T e r-čiča svoj pevski zbor, ki je cerkveno petje mnogo zboljšal. Takim se spodobi vsaj pohvala, če ne nagrada za trud in stroške! — G.
Avita eoltnra naših lahonov poganja divne izrodke, ki nikakor ne delajo časti staroslavni materi Italiji. Nestrpnost, surovost, nasilstvo, zagrizeno sovraštvo do vsega, kar je slovensko, to je današnji cvet tiste kulture, v katero so naši nasprotniki tako strašno zaljubljeni, da smo mi Slovani v primeri ž njimi pravi pravcati barbarji.
Goriški lahoni so zanesli izrodke take kulture tudi v sosednji Loč nik. Našim Čitateljem je znano, kake surovosti so počenjali ločniški renegati in pofurlanjeui Slovenci, katere je od daleč povohala „avita coltura**, proti tamošnji slovenski šoli; ubogi slovenski otroci pogosto niti v šolo niso mogli, ker so morali uteči pred nahujskanimi razsajači, ki so dobili za to tudi primerno plačilo. Pred štirinajstimi dnevi so pa parkrat zaporedoma namazali kljuko pri šolskih vratih s — človeškim blatom. Pomilujemo t&ko „avito colturo“, ki dobiva svojo nagnjusno moč v — blatu! Mi Slovenci si pa dobro zapomnimo tike izbruhe lahonske surovosti ter srkajmo iž njih primerne nauke za svojo prihodnost.
Slovenska Sola v Trstn. — C. kr. namestništvo je odredilo, naj se sestavi posebna komisija, ki se bo posvetovala o potrebi slovenske šole v Trstu. Stariši, ki so podpisali prošnjo, bi poslali dva zastopnika, mestni zastop tudi dva. Mestni očetje tržaški so pa sprejeli v seji ]5. t. m. naslednji predlog šolskega odseka: „Ker so v okolici slovenske šole, katere morejo brez težave obiskovati'otroci slovenska narodnosti v mestu, ali prav za prav ob krajih mesta, in ker se gotovo ne pokaže potreba, da bi se ustanovila slovenska šola v mestnem obsežju, zat6 je šolski odsek mnenja, naj mestni zastop ne odpošlje svojih zastopnikov k obra vnavanjam te komisije*.
Tržaški mestni očetje so gotovi, da se ne pokaže potreba slovenske šole v Trstu, * vendar nočejo poslati svojih zastopnikov
V	omenjeno komisijo. Mi pa smo prepričani,
da se tudi uradno dokaže potreba slovenske šole v Trstu, in upamo, da merodajni krogi storijo svojo dolžnost v obrambo pravice in enakopravnosti.
Slovenska šola v Gorici. — Kakor v Trstu, tako se ima tudi v Gorici sestaviti posebna komisija, ki bo pod predsedništvom c. kr. mestnega šolskega nadzornika prof. Culota razpravljala o naprošenih slovenskih ljudskih šolah v našem mestu. Poleg dveh zastopnikov mestnega starašinstva se udeležita teh razprav tudi dva zastopnika onih starišev, ki so podpisali prošnjo. Ker so pa stariši za vse daljne korake v tej zadevi pooblastili ona dva gospoda, ki sta prošnjo prva podpisala, zato morata biti onadva tudi kot zastopnika starišev pri teh razpravah. Ako bi bil povabljen kdo drugi, naznani naj mestnemu šolskemu svetu, da povabila ne sprejme, ker sta za take posle določena od vseh starišev ona dva gospoda, ki sta prva podpisana na prošnji.
„Corriere“ vspodbuja mestne očete, naj posnemajo izgled tržaškega zastopa in naj ne pošljejo svojih zastopnikov v to komisijo. — Naj štorij ), kar se jim poljubi, a mi Slovenci prej ali slej dosežemo svoj namen tudi proti njihovi volji!
Zružena Slovenija je idejni, katerega bi Slovenci nikdar ne smeli pustiti izpred očij, marveč ogrevati in unemati se zanj o vsaki primerni priliki, kajti pri sedanji razcepljenosti ni mogoč trajen obstanek. Kot tako primemo priliko vidi celovški „Mir“ tudi prihodnji katoliški shod, o katerem piše: Prvi slovenski katoliški shod se bo letos vršil v Ljubljani. Sostavil se je že dotični odbor. Upamo, da bo na tem shodu tudi slovenski Korotan častno zastopan. Nadalje pa želimo in pričakujemo, da se bodo zborovalci spominjali, kako smo bili Slovenci vedno ne samo zvesti katoličani, ampak tudi zvesti Avstrijanci. To zvesto udanost zborovalci vnovič zatrdijo, da se sumničenju Slovencev pri višjih krogih enkrat konec stori; pri tej priložnosti pa naj zborovalci ali od njih odposlani člani svitlemu cesarju odkritosrčno povejo, da zvesti Slovenci, branilci države proti jugu, drugače ne morejo obdržati se (V korist Avstrije in katoliške cerkve), kakor tako, da se združijo v eno deželo, naj se tista že imenuje kakor hoče, da ne bodo na šes t dežel razcepljeni in povsod v manjšino potisnjeni, kakor so zdaj“,
„Mir“ živo čuti potrebo takega združenja, ker vidi, koliko v neb6 upijočih krivic mora trpeti 130.000 Slovencev na Koroškem. Zato bi bilo res prav in dobro, ako bi se koroški Slovenci v obilnem številu udeležili tega shoda ter delovali na to, da se izvoli deputacija, ki pojde k cesarju in mu odkritosrčno pove, česa želi ves narod slovenski. Ni dolgo temu, ko je tudi »Slovenec* prinesel izboren uvoden članek, ki je kar gorel za „Združeno Slovenijo"; zato je upati, da ne bo od nikake strani strahopetnega upora proti omenjenemu predlogu vrlega celovškega „Mira“.
O slovenskih poslancih na Kranjskem pisal je zadnji Mir“: „Razmere med slovenskimi deželnimi poslanci kranjskimi postajajo čedalje bolj napete. Klub narodnih po-lancev, ki je obstojal prej več let in je bil potreben že zavoljo tega, ker so se v njem Vršila dostikrat važna predposvetovanja, je čisto prenehal. Zdaj bode vsak poslanec leh-ko hodil svoja pota, kakor bode hotel in kakor mu drago, in ne bode se nam čuditi, ako bodo v deželnem zboru kranjskem odslej vladali le bolj nemški poslanci veli-koposestva, kterim se že tako približujejo nekteri slovenski vladni pristaši. To je res žalostna prikazen, ki ne more imeti dobrih nasledkov. Tako, za vse Slovence škodljivo razprtijo pa moramo obsojati kar najbolj mogoče. Ali res ni med kranjskimi Slovenci moža, ki bi pogladil pota do že davnej potrebnega sporazumlje-nja? Nesrečna nesloga!"
Kranjsko. -• „Edinost“ je priobčila pod naslovom „Kak6 to?“ naslednjo neverjetno novico: „Slučajno nam je došlo v roke letno poročilo „društva tiskarjev, kame-nopiscev in kamenotiskarjev na Kranjskem za leto 1891.“ Čudom smo se pa začudili, videči, da je to poročilo od prve do zadnje besede n e m š k o, izvzemši naslov in nagovor, ki sta dvojezična. Čuditi se moramo tembolj, ko nam je znano, da ima Ljubljana pet narodnih tiskarn in j e d n o sani o nemško, a še gledč na to poslednjo je obče znano, da se redi in pase iz slovenskih jaslij; — čuditi se moramo temu klečeplazenju pred nemškim tiskarskim življem, došlim iz tujine, ako pomislimo, da je mej 72 člani 59 Slovanov, a le 13 Nemcev, a še mej temi „Nemci“ je šest Ljubljančanov po rodu. Žalostno!11
Ni dolgo temu, ko je „Edinost" prinesla še bolj neverjetno novico, da je neki slovenski delavec dobil pri ljubljanskem magistratu nemško potrjenje v svojo delavsko knjižico, a pod potrdilo je bil pritisnjen nemški pečat stolnega mesta ljubljanskega, tega središča bodoče Slovenije.
Iz tega je razvidno, da imajo Ljubljančani dosti hvaležnega posla doma, ako hočejo šibati in popravljati napake, zlasti ker bi morala „bela“ Ljubljana hoditi naprej z zastavo lepih izgledov, za katerimi naj bi šli potem mi ob jezikovnih mejah razkosane Slovenije. Takih lepih izgledov vidimo v Ljubljani bore malo, narodne mlačnosti in
malomarnosti (o požrtovalnosti niti ne govorimo!) pa vse polno po vseh kotih, kamor se ozre rodoljubno oko. Slovenca, ki pride prvič v „belo“ Ljubljano, ne čaka drugega nego prevara za prevaro! — No, potem pa poreko, da „po krivici" zabavljamo proti odnošajem, ki vladajo v bodočem našem narodnem središču!
Štajersko. — „Celjska posojilnica“ je imela lani 1,275.559 gld. prometa; čisti dobiček znaša 10.745 gld.; posebni reservni zalog znaša 44.004 gld., splošni pa 6000 gld.; v dobrodelne namene se je razdelilo 642 gld. Ta denarni zavod razveseli vsakega slovenskega rodoljuba. Bog daj Slovencem še mnogo enakih zavodov!
— Profesor I. T. T u r k u š v Gradcu je izdal v lični knjižici zanimivo pripovedno pesem „C r u a gor a“, katero je posvetil svojemu nekdanjemu sošolcu in prijatelju knezonadškofu dr. M. Napotnik u. Prodaja jo pisatelj sam (Gradec, Lessingstras-se 22) po 20 kr. iztis.
— Sloveči slovenski pesnik A. Aškerc, kapelan v Vitanji (znan pod pesniškim imenom Gorazd), je šel zaradi bolehnosti na začasen odpust.
-— „Štajerska hranilnica“, najbogatejši denarni zavod v naših pokrajinah, d& svoje vinograde pri Ptuju in Mariboru zasaditi z amerikanskimi trtami, da bo pozneje rezni-ke (sadike) brezplačno delila med ubožne vinogradnike.
— Deželni zbor je izvolil v dež. odbor liberalnega Nemca z 39 glasovi; Slovenec Jerman je dobil le 16 glasov (slovenskih in nekaj konservativnih).
— Pri Sv. Juriju ob Taborju je umrl najstarejši duhovnik lavantinske škofije preč. gosp. župnik Franc Globočnik v 87. letu svoje dobe. L. 1879. služil je zlato, 1889. pa dija-mantno sv. mašo. V. 1. n. m. s.!
B © 11 ] 1S1 01
II.
V	zadnji številki osvetili smo po pravi vrednosti „Narodovo“ ropotanje zaradi našega zasebnega pisma do časnikarskega tovariša. Pustimo na strani doka za n o resnico, da v našem zasebnem pismu ni onih nazorov, katere nam „Narod“ podtika z zlobno doslednostjo, marveč pomislimo na veljaven in naraven dokaz dr. He r o 1 d a o zdravi politiki, po kateri bi bilo „Narodovo" udrihanje neumestno in nepolitično tudi tedaj, ako bi v onem pismu res stali podtikam nazori in nameni.
Pojdimo dalje !
„Slovenski Narod11 meni, da mora zdaj, ko ima nekaj uzroka, da se jezi nad nami Goričani, izlivati svoj strup na levo in desno in živi v domišljiji, da nas je kdo ve kako v živo zadel s svojim nespametnim brcanjem. „Narod“ se boji naših stvarnih odgovorov in popravkov, kakor hudič križa; zato se jih brani z vsemi štirimi. Mi smo pa kar ponatisnili njegova ropotanja, da jih tak6 prinesemo pred oči tudi tik im našim čitateljem, ki „Naroda“ ne čitajo. Da bodo naši čitatelji videli, s kakimi postenj ako viči imamo opraviti v tem boju, ponatisnemo naj iz uvodnega članka v 58. »Narodovi11 številki naslednji najmastnejši odstavek:
„Že nekaj časa dohajale so nam vesti, da se pripravlja na Goriškem nekaka sprememba. Poročalo se je nam, da hodijo deputacije iz Gorice poklanjat se v Trst namestniku Rinaldiniju, da nekateri gospodje nekako preočitno koketujejo z vladnim zastopnikom v Gorici in da se sploh na Goriškem prikazujejo na političnem obnebji tiste zvezde, koje so tudi pri nas vzhajale prej kot je napočila tista tužna doba, ki je v naši — kranjski — zgodovini znana kot doba narodne elasticitete. Pisali so nam odlični dopisniki, da se na Goriškem pre-parujejo nekaki „elastiki“, kakor so pri nas za časa »Ljubljanskega lista11 poganjali po vseh kotih. Koliko so ti krivi proroki narodne mlačnosti pri nas škode prouzročili, to vemo in čutimo še dandaues !
Tem poročilom nismo hoteli verovati, molčali smo, dasi je „Nova Soča11 že od julija 1891. sem naš list neprestano od strani zbadala, če tudi proti nji nikdar žal besedice zapisali nismo, dobro čuteč, koliko smo se imeli pri zadnji državnozborski volitvi na Goriškem ravno temu listu zahvaliti!“
Prepričani smo, da je nepotreben vsakoršen odgovor na take nespametnosti ; ker pa niso prišle na dan toliko iz nevednosti, kolikor iz očitue hudobije, sledi naj ta-le kratek odgovor.
Gorica ima čez 20 000 prebivalcev; med temi je kakih 7000 Slovencev in čez 2000 Nemcev. Zadnji so vsi zavedni, Slovenci pa še ne; pri ljud-kem štetju so nas našli le nekaj čez 3200 takih, ski smo se znali z odločnostjo ubraniti polaščenju na papirju. — Mestni zastop je že veliko let v laško-liberalnih rokah, ki so spravile mesto skoro že na boben. To je zbudilo tudi med mnogimi laškimi meščani nezadovoljnost proti liberalnem« gospodstvu. Ker so pa mestni očetje uganjali vseskozi Slovencem sovražno politiko, je naravno, da so tudi vsi zavedni slovenski meščani kot jedeu mož proti sedanjim gospodarjem na municipiju.
To je uzrok, da so se zmerni Lahi že večkrat približali Slovencem, ki smo radi priskočili na pomoč, ker smo upali tudi v narodnem oziru boljših časov. Toda velikega uspeha ni bilo, dokler se niso odprle oči tudi drugim merodajnim krogom, ki imajo v Gorici veliko moč ; zbudila jih je predobro znana politika naših liberalnih mestnih očetov.
Na tak način so se združili 1. 1890. vsi nezadovoljni goriški življi: Slovenci, Nemci ter zmerni Lahi in vse te so podpirali tudi znani merodajni krogi. Res je, da smo da li Slovenci največje število volilne v, a zopet je res, da osamljeni niti na volišče ie ne gremo ; zato potrebujemo pomoči, potrebujemo zaveznikov. Take smo dobili 1. 1890. ter vsled tega tudi zmagali v vseh treh razredih ; v starašinstvo je bil izvoljen tudi odličen Slovenec gospod deželni svetovalec Leopold B u-d a u. To je bil za nas velik uspeh, vsaj moralen, kajti naši nasprotniki so le Slovencem pripisovali zmago. Vsi naši rojaki na deželi in tudi zunaj nje so nam častitali k temu uspehu. Koliko je bilo dela, truda in stroškov, tega nihče ne vč, razun onih, ki so delali ter duševno, telesno in gmotno trpeli.
Za 1. 1891. je bilo še bolje nasnovano. Slovenci smo se skrbno pripravljali, popravljali neskončno zmedene volilne imenike ter zbirali in nauduševali volilce; zavezniki so s početka, ostali isti, kakor prejšnje leto. Slovenci smo pokladali veliko važnost r one volitve, ker po njih bi prišel za župana mož, ki bi bil vse drugo nego nam nasproten. Zadeva o slovenski šoli bi bila že rešena, ako bi zmagali pri volitvah po prvotnem načrtu. — Kaj se je zgodilo pozneje, je znano j kdor se ne spominja, prečita naj
še enkrat tisto vrsto rezkih člankov, katere smo pisali po volitvah. Skratka: Slovenci smo ostali osamljeni ; vkljub temu smo z malenkostno pomočjo od drugod zmagali v tretjem razredu, v drugem pa smo oddali svoje ('slovenske) glasovnice grofu Lanthieriju. O kaki daljši zvezi in prijaznosti z onimi krogi, o katerih širokousti „Narod“, pa že od takrat ni bilo sledu, pač pa smo bili ž njimi v očitnem nasprotstvu.
In glejte, po enem letu pride „Narod“ na dan z gornjim sumničenjem, kije tako podlo in zlobno, kakor po drugi strani smešno in nespametno. — Ako smo se goriški Slovenci oklenili zaveznikov, ki so nam ebljubili svojo merodajno pomoč, je to modrijanom pri „Narodu“ znak neke spremembe po načinu tiste tužne dobe na Kranjskem, ko so se porodili znani „ elastiki" po vseh tamošnjih kotih. Ako smo se zvezali sebi v korist s tistimi znanimi merodajnimi krogi, ki so nam prvič v Gorici pokazali prijazno lice, je to bila res sprememba, pa ne v zmislu „Narodove" do skrajnosti podle insinuacije. Do kje se smemo zvezati s tem ali onim, tega nas „Narodu ne bo učil zdaj, ko smo mi že lani pokazali, da dobro vemo, kaj zahteva naša narodna čast in korist, ko smo raje osamljeni stopili v volilni boj nego pod neugodnimi pogoji s poprejšnjimi zavezniki. Vse, kar smo doslej storili, zgodilo se je v trdni veri, da storimo v Korist slovenskemu življu v Gorici.
Ker so gospodje pri „Narodu“ že takč grozno pametni, naj nam povedfi, kaj bi bilo treba storiti n. pr. letos. Ako nam merodajni krogi ponudijo svojo pomoč — ne, te že a p r i o r i po »Narodovi* teoriji ne smemo sprejeti, sicer bomo »preočitno koketo vali z . . . kar bi bilo seveda znak, da smo postali „e I a s t i k i“ ter „krivi preroki narodne mlačnosti11. Povejte nam torej Vi pravo pot, po kateri pridemo do zaželjenega uspeha; polog dobrih svetov je treba pa tudi še nečesa drugega, za kar bi tudi lahko nekoliko poskrbeli, ker ste že tako iskreni rodoljubi, čemu držite z najskrajnejšo malomarnostjo roke le v žepu ter pustite, da moramo Slovenci ob meji skrbeti čisto sami za vse svoje ogromne potrebe, ki so javnosti le deloma znane, še bolj pa neznane? Jezikati, polena pod noge metati, sumničiti in obrekovati ter poleg tega nič pozitivnega storiti, to pač ni idejal narodnega delovanja v središču naše razkosane Slovenije! Več pride.
Braut«Seidenstoffe schwarz, weiss,
far bi g etc. — v. 45 kr. bis #1. 15.65 — glatte und Damaste etc. (ca. 300 versch. Qual. u. Dispos.) versendet roben- u. stuck\veise porto- u. zolltrei die Seiden-Fabrik G. Henneberg (K. u. K.
Hoflief.), ZUrich Muster umgehend, Doppeltes Briefporto nach der Sclnveiz.	(9)
P
JAVNA ZAHVALA.
V	nepopisni in neizmerni žalosti, ko mi je neizprosljiva smrt usekala po polletni izgubi ljubljene soproge že zopet novo hudo rano s tem, da mi je pobrala mlajšega izmej edinih dveh otrok, preljubeznivega
ltn6ha,
so mi bili v veliko tolažbo prijateljski dokazi sočutja in sožalja posebno prečastitega gospoda Miroslava L e-nardiča, vodje deželne gluhonemnice, g.čen učiteljic in med temi posebno g.čneTer. Mosettig - Kurner, g. učitelja Travana, dragega mi prijatelja Feigel-a ter mnogih drugih gospodov in gospa, kakor tudi vsa možna prizadevanja odličnih zdravnikov dr. Emila G r e š i č a in dr. Arona L u z z a 11 a,. da bi mogla smrti oteti predragega mi zlatega angelja, — katerim vsem izrekam tem potom iz dna potrtega srck iskreno zahvalo.
V	Gorici, 18. marca 1892,
Anton Rudež, učitelj gluhonemih.
Št. 349.
Razpis učitelj!
V	tem okraju se s tim razpisujejo sledeča mesta :
o) nadučiteljev dvorazrednic v Grgarju, v Pevmi in v Šmarjah III. pl. vrste ;
b) učitelja-voditelja enorazrednic v St. Martinu in Vedrijauu III. pl vrste ;
c) potovalnega učitelja za Srednje-Kam-breško III. pl. vrste z f. 80 potnine ;
č) učiteljic v Št. Andrežu, Ilihembergu in Št. Ferjanu III. pl. vrste.
Dohodki služb so določeni v dež. š. postavah 10. marcija 1870. in 4. marcija 1879.
Prošnje s postavnimi spričevali sposobnosti je vložiti do 8. aprila t. 1. sem le po predstavljenih oblastnijali.
C. kr. okrajni šol. svet v Gorici, 18. februarja 1892.
Oglas.
vinogradnikom in gojiteljem travnikov
Podpisanec imam na prodaj izborne in zagotovljene vrste:
a Sadike francoskih trt: Bor do in Bur-gunder, in sicer Karmenet, Gutedel (belo, ki zori v juliju in je pripravno za izvažanje) po 50 kr. 100 kosov
h Položnice s krepkimi korenikami, Karmenet in furlanski refošk 3 gld. 100 kosov.
c Seme za umetne travnike, ki postanejo stanovitni, rodi nenavadno bogato in mnogo iskano krmo; 35 kilov tega semena zadošča za eno njivo. 1 kilo stane BO kr. O izvrstnem uspehu te mešanice (5 vrst) se lahko vsakdo prepriča v občinah Kopriva in Fratta.
Alojzij Badei* posestuik v Gorici, Seineniška ulica.
Prodaja jajc za valitev. Opeke iz cementa
Odlikovana
pri Goriški razstavi z zlato svetinjo I. vrste.
Gochinchina, živo rumena, 1 jajce 15 kr. Phjmouth-Roch, kraguljčašta. 15 kr. Brahma, svetla, 15 kr. Langshan, črna, 15 kr. Langshan, bela. 15 kr. Malajska 20 kr. Doreking, jerebičaste barve, ima na vsaki nogi 5 prstov, 15 kr. Andaluzijci, pepelnosivo, 15 kr. La kliche, orno, 15 kr. Houdan 15 kr. Holandci, črni z belim čupom, 15. kr. Španci, črni, 15 kr. Sedmograške z golim vratom 15 kr. Leghorn, svetle barve z rumenimi nožicami, 15 kr. Primorci, raznobarvna in velika kuretnina, 15 kr. Yokohama, 35 kr. Ztati Bantam 20 kr. Srebrni Bantam 20 kr.
Ovoj in frankovana pošiljatev do 50 komadov velja 70 kr. Vsaka vrsta te kuri tnine goji se na pristavah sama zase in sicer na prostem. Za pristnost plemena in za svežost jajc jamči razpošiljate!j
Jožef Stiegler
graščinski opravnifc v Št. Petru pri Gorici.
t*
lacacaEacasaEaesescaeaE
ura za z
zzxan
H H
) H
katero prireja GARR1JEL PICCOLI, lekarna Jj „pri angelju v Ljubljani, K Dunajska cesta, je mehko, m učinkujoče delovanje prebav* ” nih organov urejajoče g sreostvo, krepča želodec u I ter pospešuje telesno JJ odprtje. — Razpošilja jo iz-H delovatelj v zabojčkih po 12 y in več steklenic. Zabojček z 12 »J steki, velja gld. 1.36, z 55 )( steklen., 5 Kg. teže, velja gld. m 5.26. Poštnino plača naroč- O nik. Po 15 kr. stekleničko |( razprodajajo lekarne.	||
: ar ar ar ar ar ar ar ar ar ar x ae ar ac au
Najboljša škropilnica trtno roso
v novi dobi je
Avstrija - škropilnica
z dvojnatim škropilnikom Sistem c. kr. kmetijske družbe na Dunaju (patent Bmje Nechvile)
Bratje Nechvile
Tvornica kletnih strojev, sesalk in škropilk. Dunaj V./l. Ziegelofengasse I. It.
Illitstrovan cenik brezplačno.
Krasni uzorci zasebnikom brezplačno in poštnine prosto. — Knjige za krojače nefrankovano.
Snovi za obleke
Prernvien in dosking za višjo duhovščino, predpisane snovi za uniforme c. kr. uradnikov, tudi za veterane, ognjegasce, telovadce, livreje, sukna za biljarde in igralne mize. Loden tudi nepremočljiv,
za lovske suknje; pralne snovi, pledi za potovanje od 4 do 14 gld. itd. Kdor hoče kupiti cene vredno, pošteno, trpežno, iz čiste volne sukno in ne le cenene cunje, ki se od vseh stranij ponujajo in niso vredne niti krojaškega dela, obrne naj se do
Jok. Sffiarovsij v (Brinnl
Stalna zaloga sukna čez ‘/2 mil. gld.
Največja razpošiljalnica v teh krajih. ''•0
Pozor! P. n. občinstvo se opozarja pred tvrdkami, ki ponujajo ostanke in odrezke po 3-10v m za salonske obleke.
Že pri tej enakomerni dolžini razvidi se očitno sleparstvo, ker taki ostanki se dobivajo le od z a s t a r e 1 i h in po k v a r j enih kosov-
Tako sleparsko blago, katero tvrdke kupujejo iz 2. ali 3. roke, ni niti tretjine ponujane cene vredno.
Razpošilja se s povzetjem | nad 10 gld. — franco.
Dopisovanje v nemškem, madjarskem, češkem, poljskem, italijanskem in francoskem jeziku.
NA
ZN
aNILO
« 0**°' /Vi*
Vc°
D0ja
Podpisanec sem o svojem času naznanil svojo opeko iz cementa; priporočila jo je „Nova Soča“, na goriški razstavi pa je bila odlikovana ter dobila častno priznanje.
Opeke so naslednjih vrst:
Št. t. stane 1 opeka 11 kr.; 1 kvadr. meter pokrije 10 opek; krije se lahko strmo ali spoložno, kakor s korci; 1 kos tehta 370 gramov.
St. 2 stane 10 kr. kos, na 1 kv. m. jih gre 15; ker je to dvojnata kritba, stane 1 met. 40 kr. več.
Št. 3 stane 6V2 kr. kos, jilt gre 20 na 1 kv. m.; izdelane so po domačem načinu.
Št. 4 Štirivoglate pl oče za tlak so tako močne, da težak voz lahko vozi po njih. Stanejo 25 kr. kos in jih gre 10 na 1 kV. m. ;	1 ploča lehta 750 gr.
Št. 5. Šesterovoglate ploče za tlak; stane 25 kr. vsaka in jih gre 12 na 1 kv. m.; vsaka tehta650 gr.; barvane 2kr.več.
St. 6. Vodovodne cevi iz cementa, v katerih se ohrani voda najbolj zdrava in mrzla. 1 meter dolgosti stane 95 kr.; odprtina 6 cm, t. j. 1 col; 1 m. dolgosti tehta 12 kilov. — Debelejše cevi so primerno dražje.
Da so moje opeke izvrstne, sposobne za vsako vreme in podnebje, prepriča se lahko vsakdo pri tistih gospodarjih, ki imajo hiše ž njimi pokrite, n. pr. Ivan Mlekuž na Koritnici (pri Bolen), Josip Zorni k v Čezsoči, Ivan Vulč v Čezsoči itd. Čim bolj so te opeke stare, toliko boljše so!
Opek sem prodal že za več poslopij, na Tolminskem in Bolškem, pa tudi plošč za tlak. Priporočam se sl. občinstvu tudi zanaprej, zlasti zdaj, ko imamo čez Sočo železni most, da se blago lahko prevaža.
Ivan VulČ,
v Čezsoči (pri Bolen)
izdelovalec opek, tlakov iu cevij iz cementa. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Proč z navadno kavo, kupujte
Kneippovo sladno kavo,
ki jo izdeluje za Avstro-Ogersko po naročilu g. župnika Šeb. Kneippa edino le tovarna
bratov OIk v Bregencu
ob Bodenskem jezeru.
Velečast. gosp. župnik Kneipp se je odločno izrekel zoper bobovo kavo, kakor jo zdaj v pro-dajalnicah kupujemo in uživamo.Tista je sad strupenega drevesa ne daje telesu nobene moči,
' razburja le živce, ker je strupena, ter izvaja še druge jedi napol prebavljene iz želodca. Kneip pova kava pa ima veliko
redilno moč, pomiri živce in je dosti bolj ši kup. Komur bi se ta kava ne zdela dovolj okusna, naj jej primeša nekoliko
Olzove kave,
in ne bo skoraj poznal razločka od navadne kave. Pil bo pa potem redilno, zdravo in ceno kavo.
Kako se ta kava kuha, to se bere že v naših zavojih. Kdor kupuje, naj pazi, da dobi pravo blago, ki ga pozna na tem: zavoji so štirivoglati in rudeči, bratov O Iz varnostna marka, ponvica, podoba in podpis župnika Kneippa. Oizova kava nosi naše ime In ponvo.
V Gorici jo prodajajo : P. Drašvek, Adolf Gutt-mann, Anton Zollia, Jos, Cotnel in J. Braun
Bratje <Hk,
tovarna /.a Kneippovo shuluo kavo v Bregenen.
V pisarni Scitz-ove tiskarne nasproti semenišču v Gorici prodaja se po znižani eeni — l gld. 30 kr.
Veliki teden
in
VELIKA XO€,
spisal prof. Andrej Marušič,
Knjiga se poši Ija tudi po pošti na povzetje. Kdor pa denar že z naročilom vred pošlje, naj pridene še 10 kr. za vozni list.
Čudovite kapljice
sv. Antona Padovanskega
To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejna pomoč in ni treba mnogih besedi, da se dokaže njihova čudovita moč. Ge se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovratuiše želodčne bolesti. Prav izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti boleznim na jetrih in na vranici, proti črevesnim boleznim iu proti glistam, pri ženskih mesečnih nadiežnostih, zoper beli tok, bo-[ žjast, zoper bitje srca ter čistijo pokvarjeno kri. One ne preganjajo same omenjenih bolezni, ! ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo, j Prodajajo se v vseli glavnih lekarnicah na svetu; za naročbe in pošiljatve pa edino y lekarnici Cristofoletti v Gorici, v Trstu
V lekarni C. Zanetti in G, B- Ilovis, v Ljubljani v lekarni U. pl. Trnkoezg G. Piccolt, in Ljud. Grečelna „pri Mariji pomagaj“ ; v Postojni v lekarni Baccarcich, e Ajdovščini v lekarni Sopla, v Vipavi v lekarni Guglielmi,
V Beljaku dr. liunipf.
mr i steklenica velja 30 kr. -Ri
NB Varovati se je treba marsikakih balzamov, katere sij oj/i o oznanjajo in priporočajo, ki pa kvarijo človeku le zdravje, ker dražijo želodec in živce, da nastanejo lahko hudi iu nevarni nasledki.
ti mi m m mm n ii i n m n mi mini iiiiiiih ih umi lili h
Zdravilo iz kine in železa
želodčni okrepčevalni likčr izdeluje
lekarna Cristofoletti t Girici.
Pomaga v vseh boleznih, v katerih se nahaja železo in kina.
Napravlja tek, pospešuje prebavljanje, uzroča redno pretvarjanje in hranjenje jedij, množi rudeča telesca v krvi ter premaga brez-krvnost.
Ker je prijetnega okusa, more se uživati pred jedjo. — Odrasli ga užijejo po kozarčku dvakrat na dan, otroci pa po ‘/»
kozarčka.
mr Cena izvirni steklenici 60 kr.	r-
ATZKV
v Itaštelju št. 7 v Gorici prodajainica drobega in nfiruberškega
blaga
na drobno In na debelo.	s
Jelico in nujcenejše tiovaiišče.
Posebna zaloga
za kupovalce in razprodajalce na deželi, za krošnjarje in cunjarje.
Največja zaloga čevljarskih, krojaških, pisarskih, popo-tovalnih in kadilnih potrebščin.. Zimska obuvala
Vozički in stoli na kolescih za otroke.
Strune za godala.
Po:°bnost: Semena za zelenjavo in trave. Prosim dobro paziti na naslov:
Na sreii Baštelia št. 7.
|	18»	l
1 Zagreb
1 ČASTNI DIPLOM
18»1
Teme Švar
Zlata svetinja
I	K WIZ D 0 ¥
korneuburški redilni prašek
v
|	za	konje, govedo in ovce
1	Že blizu 40 let potrebuje se z
| uspehom v mnogih hlevih, ko živina | ne more jesti, ko slabo prebavlja, za | kboijšanje in pomnožitev mleka pri
S zravah; podpira naravno silo živali z proti kužnim uplivom.
= Cena celi škatlji 70 kr., i/2 skat, 35 kr.
Paziti je no gornjo varstveno znamko ter zahtevati izrečno Kurizdov kor-neuburški redilni prašek. Dobi se v lekarnah i drogerijah
|	Glavna	zaloga	i
I Frana Joh. Hwm4a f
= 2 k. u. k. ostorr. s. kon. riman. HoUieferant.
= Kreisapotheker, Korncubiirg C. Wicn. *
iiiiiiiiiiiiriiiiiiniiuiiiiHiimiiiiiimLin
SARGOVE;
MAllt ^	posebii osti
Od kar so se iznašle in v rabo uvedle po F. A. Sargu so v rabi Njenega Veličanstra cesarice in drugih udov naj višje cesarske hiše, tako tudi na drugih knežjih dvorih. Priporočili so jih prof. baron Liebig, prof. pl. Hebra, pl. Zeisel, dvorni svetnik pl. Scherzer itd. itd. dvorni zobozdravniki Ihonas na Dunaju, Neister v Gothi itd.
Glicerinovo milo v papirju, ška-tuljicali in deščicah. — Medeno.gliceri-novo milo v kartonu. — Tekoče gliceei-novo milo v steklenicah. — Toaletno-karbotno-glicerinovo milo. — Eucabgtus-glicerinovo milo. -- Olgcoblaslol (pospešuje raščo las). — Kininova gltcerinova pomada. — GIgcerinova krema. — Toaletna glicerina, itd. itd.
/ zdravniški preiskana \ zobna krema
F. A. Sarg’s Sohn & Comp, k. u.
k. Hoflieferant in Wien.
V Gorici na prodaj pri lekarjih
G. B. Pontoni, A. pl. Gironculi, Kiirner Braunitzer in Cristofoletti.
KALODdT
VINSKI EKSTRAKT.
To pripoznano specijaliteto priporočam za hitro in izvrstno narejanje izvrstnega i zdravega vina, ki se nikakor ne ločimo naravnega vina.
Cena za 2 kila (za 100 litrov vina) gld. 5.50 Recep f se brezplačno prilaga. Za najboljši vspeh in zdrav izdelek jamčim jaz.
PRIHRANITEV ŠPIRITA
doseže se z mojo pokrepčevalno esenco za žganjine, ki daje pijačam prijeten in rezek okus in ki se dobiva samo pri meni.
Cena gld. 3.50 kilo (na 600 — 1000 litrov) navodom za rabo.
Razun teh specijalitet. imam tudi vse esence za izdelovanje ruma, konjaka, finih likerjev itd. Recepti brezplačno. Cenik poštnine prosto.
Karol Filip Pollak
Tvornien »senčnih specijalit v Pragi.
Solidni zastopniki se iščejo
Papirnica. Kajiiaria. Zalop nzitalij ia lepih mnetnostij.
Tvornica šolskih knjižic in trgovskig knjih. — Delavnica za Črtanje knjig. — Zastop papirnice v Solkanu.
SPIRIDIJON SKERT
GLAVNA ZALOGA
v Semeniški ulici 12.
v GORICI
PODRUŽNICA
Na Travniku 14
priporoča
prav toplo svoje bogate zaloge vseh recij in potrebščin njegove stroke za župne urade, županstva, pisarnicer šole, slacune in zasebnike, zagotav-Ijaje največjo točnost in ročnost v postrežbi ter
najniže mogoče cene.
Izdajatelj in odgovorni urednik And. Gabršček. — Tiska A. M. Obizzi v Gorici.
Na jnbil. razstavi v Gorici ia Zapili prva ia npšja oilovanja
2000 Itoaov n prometu.
Najboljši uspeh jamči Ph. Maylarth & Comp. Tnršlčni robkač na
lesenem stojalu, ki se goni z rokami. Rcporezniee, milni za trojano moko in drozgalnioo. Mlatilnice ha roko in par, žitne čistilnice. Posobni mlini za nemoknate turšične otrobi za konje. Nlečkalniea za krompir. Stiskalnica za olje. Stroj za parjenje piže.
PH. MAYFARTH & COMP.
tvornice za stroje MJNAJ, II. 1. Tafcorstrasse Ceniki brezplačno in Iranko.	Solidni	Zastopniki	se	iščejo.