Novičar iz slovenskih krajev. Lz Celja. Kolikor se je lani zima bila zakasnila, tolikor haji letos prihaja; da ee izpolne poslovica, ki pravi: Ako zima z ustmi ne vjeda, z repam vdarja. Sne^a je pri nas padlo obilno; kmalo je pa nastopilo odmeklo vreme, ki okolici s povodnjo žuga. — U slavno znani tiskarnici gospoda Jeretina tukej se tiska nova knjigica, pod naelovam: „Anweisung nach der Schreib-Lese-Lautir-Methode die Kinder das Schreiben und Lesen zweckmas8ig za lehrcn'^ Zložil je bukvice s po-Bebnim oziram na slovenske začetne šole zveden nad-učitelj na doljnim Štajerskim. Všeč bodo gotovo vsim gosp. učiteljem. J. Š. 1% Postojne. M. Rad bi bil ^Novicam" že zdav-nej tisto prigodbo naznanil, ki se je 16. februarja na cesti med Zagurjem in Knežakom primerila, pa sim v nasprotnih govoricah odlašal, dokler nisim gotovosti zve-dil. Omenjeni dan zjutraj ob šestih je na rečeni cesti neka zver žandarja napadla, ki je iz Postojne v Bistrico potoval; žandar je rekel, da je bil volk^ Ker ni imel puške nabasane pa tudi bajoneta ne nasačenega, da bi bil mogel zver hipoma umoriti, jo je le s puško odpo-del, ki se je proti Beču podala, ondi psa razmesarila pa tudi cerkovnika napadla, ki je ravno iz cerkve domu prišel. Pogumni cerkovnik zgrabi zver za prednji nogi in jo verze na tla; sosed njegov, ki je slišal krič cerkovnika, priteče z majhno sekirico na pomoč in pobije besno zver. Cerkovnik ima 19 ran, soseda ni nikamor popadla. Ker so pobito zver za volka imeli, so jo zavoljo talije v Bistrico pritirali. Tretji dan potem, ko so zver za neznano spoznali, so odtod na c. k. okrajno poglavarstvo v Postojno pisali, naj jim konjederca pošlje, da bo zver ogledal, in zares je bil od tod le sam konje der ec na ogled pobite besne zveri poslan!! Med tem, ko se je ta prigidba razglasila, so šle križem govorice po okolici; enemu je bila pobita živina volk, dru-zemu pes, tretjemu bistro vi d, spet družim le si ca, nekterim jazbec, družim šakalj. Nekteri so celo pripovedovali, da omenjena zver ni imela krempljev, ampak parklje. Kakor sim že rekel, ni bil okrajni zdravnik k preiskavi steklosumne zveri poslan^ ampak konjeder ec, ki je nazaj pridši jo popisal navadnemu domačemu psu (sčenetu, špiceljnu) enako , kratke rudečkaste dlake z nejjolgim gobcem, z ostrogami na zadnjih nogah ; scer je rekel, da je znamnja hude stekljine na nji našel, kar pa gosp. Valentinčič ne poterdi, ki v protokolu pravi, da je zver le stekljine sumljiva. Po ogledu so zver zakopali« Še zmiraj se pa govori o plemenu te zveri; nekteri ei ne dajo vzeti, da je bil šakalj, čeravno se jim dopoveduje , da šakalj ni kratke in rudečkaste, ampak dolge rujavo-rumenkaste s černo pomešane dlake in košatega repa ^•^). Popadeni cerkovnik je bil že pri Babudru v Matarii, vendar je tudi skerbi g. Valentinčiča izročen. Tudi en popaden pes je pod čuvajstvom tukajšnega konjederca. Okrajni zdravnik pa je še le te dni iz zapisnikov zvedil, kaj se je o ti prigodbi zgodilo. Po ti nesreči Vam moram še neke druge omeniti, ki se je primerila ponoči od 24. na 25. februarja. 24. febr. je bil pri gosp, tehantu v Bistrici cerkovni račiin. Na večer se poda gosp. Janez Cankar, izpostavljeni kaplan v Harijah, s cerkovnikom domu; hudo mede in borja razsaja; popotnika zgrešita pot; cerkovnik zapu-Btivši gospodu plajš in kapo skuša domu prigaziti, da pokliče sosede na pomoč gospodu kaplanu. Al, ko pridejo z veliko težavo do njega , ga najdejo v snegu ležečega že vsega terdega ; govoril je še; vzdignejo ga in neso domii, — al k nesreči I v zakurjeno hišo, kjer je kmalo umeri. Ravno tisto noč je tudi na Gaberku nekdo zmerznul, in vsi poštni vozovi so mogli v neki revni bajti prenočiti, dokler niso bili zameti razkidani. Da je grozoviti napad na življenje svetlega cesarja nas Postojnčane grozno prestrašil, Vam ni treba na dalje razlagati; le to povem, da smo imeli v nedeljo potem slovesno mašo z zahvalno pesmijo, pri kteri so goreče molitve polne cerkve proti nebesom kipele za milostno ohranjenje drazega življenja. Iz Ljubljane. Gospod dvorni evetovavec Andrej grof Hohenvv^art je razposlal te dni sledeče povabilo bia-godušnim prebivavcem krajnske dežele: Ko trombe glas, ko zvon doni Od verliga moža spomin. ,,Groza nas spreleti in z nevoljo obernemo obličje *) To najdemo tudi poterjeno v popisu slavnega naravoslovca Okna, kteri še pravi, da je šakalj močno lesici podoben, pa je veei, blizo 2 čevlja dolg, poldrugi čevelj velik, rep ne seže do tal, glava je kraji. Sveto pismo imenuje šakalja lesico filistrov. Biva šakalj v gor-kejih krajih Azie, pa tudi v izhodni Europi noter do Ger-škega in Dalmatinskej^a, v Afriki v mnozih krajih. Per-zijanci ga imenujejo Sjechaal} iz te^di imena izvira ime Šakalj. Vred. — 79 — — 80 — od morivca, kteri svojo roko po nar bornišim beraču v človeški družbi stegne; za toliko več pa, kar se je, ki nima v austrianski zgodovini para , 18. dan februarja na Dunaj i pripetilo, ko jo je morivec prederzno po življenji nar žlahnejiga kneza, in serčno krog in krog Ijubljeniga očeta stegnil; to grozepolno hudodelstvo, ktero se po vsih austrianskih deželah od ust do ust razširjuje, po vrednosti popisati nam besed zmanjkuje. Ker ni božja previdnost nikomur razodela naprej vediti, kaj se mu zna v tem ali v tem hipu primeriti, zato ni bilo tudi milionam zvestih podložnikov mogoče, svojiga serčno spoštovaniga cesarja napadu strašne nesreče z lastno roko odtegniti. To strašno hudodelstvo, feakoršnimu par« v austrianskih zgodovinah ne najdemo, je prav izmeček peklenskiga prokletstva, ktero je bilo nad svitlim vladarjem poskusano, hvala Bogu , pa ne doveršeno; zakaj božje oko čuje veduo nad življenjem tiste posvečene osebe, ktera je po milosti božji izvoljena osodo svojiga naroda z mogočno roko vladati. MaksimiliangrofO^Donnell, c. k. polkovnik in krilni adjutant Njih Veličanstva preavitliga cesarja in Dunajski mestnjan Jožef Ettenrei ch sta bila po božji sklenitbi poklicana, o napadu morivca urno in serčno našimu presvitlimu cesarju in gospodu na pomoč priti, in ga z nevarnostjo svojiga lastniga življenja za-žugani smerti oteti. Za to, da sta imenovana moža presvitliga cesarja iz rok prederzniga morivca rešila, in mu predrago življenje ohranila, kar se jima nemore po nebeni ceni po vrednosti poplačati, nju daruje slavno nju lastna vest in nar viksi in imenitniši hvala presvitliga cesarja. Toda tudi v naših pert»ih se počutki hude, se verlimamožema po niogočosti hvaležne skazati. Grof 0'DonneI je že s svojo rodovino v versto žlahtnikov nase dežele zapisan in ponosno ga zanjoremo med čat^tnimi mestnjani poglavitniga Ljubljanskiga mesta z tsimi pravicami pozdraviti. Pa kdo ne bo tudi verlimu Dunajskimu mestnjanu Ettenreichu hvaležen roke podal ? On je gotovo tega spoštevanja vreden ; zakaj on si je svest ne samo dopolnjene dolžnosti zvestiga mestnjana, ampak je tudi popol-nama prepričan , da bi bii vsak podložnik austrianskimu • cesarju v enaki zadevi ravno to storil, kot on. — Toda zastonj stegujemo svoje roke po verlimu mestnjanu, naš sprejem ga ne more dospeti; vender pa mora zvediti, kako ga, akoravno scer majhna, pa v vsih rečeh svo-jimu presvitlimu cesarju vdana krajnska dežela, hvaležna »postuje. Ta predlog, kteriga ni duhovsina , ne žlahtniki, ne mestnjani, ne kmetje, ne kakošna druga družba, ampak naša od golih počutkov za pravico goreča dežela sprožila , in verlimu možu v hvaležno spoznanje njegove deržavne čednosti kakošen slaven spominek iz srebra narediti namenila, in mu ga v zahvalo njegove neprecenljive obnaše podariti, ni iz mojiga peresa, ampak izvira iz golih in iskrenih počutkov blagodušnih Krajncov. Rad se vdam tem blagodušnim zeljem, in če vara je moja ponudba všeč, bora fadovoljin pobiral, kar boste na oltar deržavne čednosti položili, in po izvoljenih tukajšnih odbornikih tudi do konca izpeljal. Zavoljo tega prosim častite duhovske in deželske gosposke, posebno pa visokočastite gospode tehante in fajmoštre, predstojnike politiških in sodniških okrogov, in vse tiste , kteri imajo v deržavnih rečeh opraviti, da bi to osnovo v svojih okolicah ročno razglasili in po svoji moči podpirali, in z mano vred delo čebelic pievzeli, in vsak še tako majhin dar, z inienam darovavca zapisali, in izid svoje prizadetve do konca marca t. 1. na me poslali; potem si bom prizadeval, to reč kar se bodalo, urno pospešiti in do konca dognati. Zraven tega prosim tudi imena vsih tistih darovav-cov, ki bodo v omenjeni namen koliko toliko darov podpisali , mi razločno zapisane poslati, kterih natanjki imenik se bo potem v vedni spomin gospoda Ettenreicha in naše deželo za večne čase v bukvarnici deželniga zgodovinskiga društva shranil.^' V Ljubljani zvečer 35 februarja 1853. Andrej grof Hohenwart.