PROMOCIJA CASOPISA SLOVENIKA V BEOGRADU, MARIBORU IN LJUBLJANI V Beogradu smo v prostorih Nacionalnega sveta slovenske manjšine v Srbiji in Društva Slovencev Sava, v sredo, 27. marca 2019, v sodelovanju s Filološko fakulteto Univerze v Beogradu, predstavili cetrto številko znanstvenega casopisa Slovenika. O Sloveniki so govorile prof. dr. Vesna Polovina s Filološke fakultete v Beogradu, prof. dr. Anica Sabo s Fakultete glasbene umetnosti v Beogradu ter dr. Lada Stevanovic in Biljana Milenkovic Vukovic iz Etnografskega inštituta Srbske akademije znanosti in umetnosti. Številni zainteresirani so z zanimanjem spremljali zanimive poglede na Sloveniko in njen uspešen razvoj. Na promociji je napovedana tema naslednje, pete številke, urednica temata, dr. Tanja Tomazin, pa je v imenu uredništva povabila prisotne k pošiljanju prispevkov. Slovenika: casopis za kulturo, znanost in izobraževanje, ki jo izdajata Nacionalni svet slovenske narodne manjšine v Srbiji in Filološka fakulteta Univerze v Beogradu, se je predstavila tudi v Sloveniji in sicer v torek, 28. maja, v Glazerjevi dvorani Univerzitetne knjižnice Maribor (UKM) ter v sredo, 29. maja, v Dvorani zemljepisnega muzeja SAZU. O novi številki Slovenike so spregovorili Saša Verbic, predsednik Nacionalnega sveta slovenske manjšine v Srbiji, ter red. prof. dr. Maja Đukanovic in dr. Tanja Tomazin s Filološke fakultete Univerze v Beogradu. Vsem trem predstavitvam je sledila zanimiva in Casopis Slovenika je dostopen na: http://slovenci.rs/ spodbudna diskusija, kjer se je nabralo veliko novih slovenika/ ustvarjalnih idej. Maja Đukanovic Predavanje Katje Mihurko Poniž o Zofki Kvedrovi znan) ustvarjalni opus, s poudarkom na ženskih likih, ki so bili deležni obravnave v njenih zgodbah. Spoznali smo razlicne ženske (matere, študentke, ekscentricne ženske, umetnice ...), ki so našle svoj glas v njenih delih in ki jih je Zofka Kveder prikazala cloveško in socutno. V mnogih od njih je prepoznati avtobiografske elemente. S predstavitvijo izjemne Slovenke in njenega dela nas je predavateljica navdušila za ponovno branje Zofke Kveder, ter nas spomnila, gre za edino avtorico, katere dela so izšla v zbirki Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev (ur. Katja Mihurko Poniž). Laura Fekonja Fonteyn Prevajalska delavnica Jelene Budimirovic V cetrtek, 11. aprila, je imela priznana knjižna prevajalka mag. Jelena Budimirovic v društvu Sava prevajalsko delavnico, na kateri je predstavila prevajalska orodja (slovarje, spletne strani), ki so ji bila v pomoc pri prevajanju izjemno poeticnega, a tudi zahtevnega romana Florjana Lipuša Boštjanov let. Udeleženci smo se poizkusili v prevajanju in ugotovili, da je bil prevod omenjenega romana velik izziv. Besedilo je bilo zahtevno tako z leksikalnega kot tudi skladenjskega vidika. Predavateljica nas je suvereno popeljala skozi celotni proces prevajanja, seznanila z opusom in delom cenjenega in nagrajevanega zamejskega pisatelja Florjana Lipuša, nato pa pokazala odlomke iz romana z oznacenimi mesti, ki so bila zanjo težje prevedljiva. Delavnica je bila izjemno dobro pripravljena in zanimiva. Na koncu je požela dolg aplavz, s katerim smo ji izkazali iskreno zahvalo in obcudovanje. Delavnica je bila izvedena pod okriljem Lektorata za slovenski jezik FF v Beogradu in projekta Slovenska kulturna dedišcina in sodobnost. Avtorici in vsem pomocnikom se zahvaljujemo za sodelovanje. Vse clane pa vabimo na ponovno srecanje ob dogodkih, ki jih za njih pripravlja maticno društvo. Tatjana Bukvic Promocija knjige dr. Tanje Tomazin V sredo, 20. marca 2019 smo v Beogradu, v prostorih Nacionalnega sveta slovenske manjšine in Društva Slovencev Sava, z velikim zanimanjem prisluhnili besedam dr. Tanje Tomazin, avtorice knjige Postmodernizem v slovenskem in srbskem romanu. Po navdihnjenih uvodnih besedah doc. dr. Gorana Korunovica z Oddelka za srbsko književnost in južnoslovanske književnosti Filološke fakultete Univerze v Beogradu, nas je dr. Tanja Tomazin, skozi pogovor s prof. dr. Majo Đukanovic - obe z Lektorata za slovenistiko Filološke fakultete v Beogradu - popeljala skozi zadnji dve desetletji 20. stoletja v slovenskem in srbskem romanu. V svoji poglobljeni študiji dr. Tomazin obravnava postmodernizem v slovenskih in srbskih romanih v kontekstu politicnozgodovinskega okvira, s poudarkom - kot v pohvalni recenziji piše prof. dr. Vanesa Matajc s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani - na »usodni« povezanosti romana in zgodovinskega trenutka, v katerem je roman nastajal v obeh književnostih. Dr. Tanja Tomazin je s svojo zajetno monografijo Postmodernizem v slovenskem in srbskem romanu, v založbi Kulturnega centra Maribor, predstavila visoke znanstvene dosežke s podrocja literarne teorije ter postavila nove izzive za prihodnje raziskave. S svojim celotnim, izjemno posvecenim delovanjem v slovenski skupnosti v Srbiji, je dr. Tomazin v kratkem casu ustvarila številne nove povezave, tako med srbsko in slovensko slovenistiko, kot med Srbijo in Slovenijo nasploh. Ob iskreni zahvali dr. Tanji Tomazin za vse, kar je do sedaj dosegla in ustvarila, v srbski slovenisticni in slovenski skupnosti nestrpno cakamo njene nove dosežke, knjigo Postmodernizem v slovenskem in srbskem romanu pa toplo priporocamo v branje. Maja Đukanovic VPIS V POSEBNI IMENIK Vpis v posebni volilni imenik slovenske narodne manjšine v Srbiji Zakon o nacionalnih svetih za vpis osebno dostaviti pristojni je oprošcen placila administrativnih narodnih manjšin iz leta 2009 je obcinski upravi, kjer imate prijavljeno stroškov. omogocil vpis v posebne volilne prebivališce – ob predložitvi osebne Z vpisom v posebni volilni imenik imenike narodnih manjšin v Srbiji. izkaznice. Zakon tudi dopušca, da se ne izgubijo druge volilne pravice. Obrazec za vpis lahko prevzamete na izpolnjen zahtevek skupaj s fotokopijo Z Odlocbo o vpisu v posebni volilni spletnih straneh Nacionalnega sveta in osebne izkaznice pošljete priporoceno imenik slovenske narodne manjšine Društva Sava. na naslov vaše pristojne obcinske se pridobi pravica do udeležbe na Na osnovi Zakona o varovanju uprave. Pristojna obcinska uprava neposrednih volitvah Slovenskega osebnih podatkov, ki velja od 1. 1. bo na vaš naslov v 15 dneh poslala nacionalnega sveta, ki so vsaka štiri 2009, je za vpis v posebni volilni Odlocbo o vpisu v posebni volilni leta. imenik potrebno izpolnjeni zahtevek imenik. Vpis v posebni volilni imenik V okviru Biltena je ustanovljena tudi rubrika „Intervju“. V vsaki številki bomo intervjuvali enega clana Društva Sava. To bodo osebnosti, ki so na razlicne nacine vplivale na oblikovanje Društva in tisti, ki aktivno sodelujejo v njegovem delovanju, ali na katerikoli drug nacin pozitivno delujejo v interesu Društva. Za dirigentko Božico Toskic je zbor Društva Sava, Pojoca družba, prevzela mlada dirigentka, katere mocna energija je zbor pomladila, v njem pa je zaživelo novo vzdušje in trdna disciplina. Za Višnjo Dimitrijevic imajo clanice zbora le pohvalne besede in iskreno obcudujejo tako talentirano, ambiciozno, mocno osebnost mlade ženske, ki je iskreno in resno posvecena zborovski glasbi. Brez nastopa Pojoce družbe se ne more zamisliti skoraj nobena proslava v Društvu Sava. Clani in prijatelji Društva Sava Vas poznajo kot dirigentko zbora Pojoca družba. Ali bi bralcem Biltena razkrili kaj vec o sebi? Ceprav se ukvarjam z mnogimi stvarmi (ki so pa vse navezane na glasbo), sta zborovsko dirigiranje in tudi petje, med fokusi mojih profesionalnih usmeritev. Od otroštva naprej pojem v zborih, pred angažmajem v Pojoci družbi pa sem vodila cerkveni zbor in asistirala v vodenju številnih drugih zborov. Koncala sem dve smeri na Univerzi umetnosti, kjer sem trenutno na doktorskem študiju. Po poklicu sem diplomirana teoreticarka umetnosti, ter diplomirana organistka (pri prof. Maji Smiljanic-Radic). Že 13 let pojem v akademskem ženskem zboru Collegium musicum, katerega vodi profesorica emerita Darinka Matic Marovic, ki je pomembna osebnost v mojem umetniškem razvoju. Vrsto let sem angažirana kot organistka Ekumenskega moškega zbora pri Beograjski nadškofiji, delam pa tudi kot profesorica klavirja v glasbeni šoli. Prva stvar, ki jo lahko slišimo od clanic zbora Pojoca družba o Vas je ogromna energija in posvecenost, s katero delate. Odkod crpate tolikšno energijo, ki je pri Vas vedno prisotna? To bi najprej pripisala svoji naravi. Enostavno - takšna sem. Karkoli pocnem, je to z velikim žarom, tudi, ko ne pricakujem nekih rezultatov. Poleg tega me spodbuja ogromna ljubezen do glasbe. Kakšni so bili Vaši prvi vtisi, ko ste prevzeli vodenje zbora Pojoca družba, in kakšni so Vaši vtisi zdaj? Mislim, da smo zelo napredovale, toda o tem bi morda lahko še bolje pricali ljudje, ki spremljajo naše delo, a niso clani zbora. Iz meseca v mesec napredujemo. To, kar je povsem ocitno je dejstvo, da nas je v zboru vec (število se je skoraj podvojilo), kot je bilo clanic ob mojem prihodu. Tega sem zelo vesela. Vzpostavili smo sodelovanje z vec poklicnih glasbenikov, ki nam obcasno pomagajo. Poleg tega je v ansamblu sedaj vec mlajših žensk, kar tudi ocenjujem kot pomembno. Napredek ansambla me ni presenetil, nasprotno. Profesorica Darinka me je naucila ene pomembne stvari, in sicer, da ni slabih zborov, pac pa so le slabi dirigenti. Vedela sem, da bo kvaliteta našega zbora proporcionala mojim prizadevanjem, ne pa kakovosti samih pevk. Kakšni so bili prvi vtisi o Društvu, odkod Društvo Sava, in kako sedaj gledate na samo Društvo in njegovo delovanje? V društvo Sava sem prispela slucajno, zaradi spleta dolocenih okolišin, ceprav sem nekaj let pred svojim angažmajem spremljala delo Pojoce družbe in sem jo imela priložnost slišati. Moji prvi vtisi o društvu se niso spremenili niti danes. Všec mi je ta slovenska organiziranost, ki je nasprotuje srbski neorganiziranosti. Vsi, ki me poznajo, vedo, da sem izjemno organizirana oseba, da se pri meni vse mora vedeti veliko vnaprej, da imam vedno s seboj razlicne zvezke, beležke, koledarje, digitrone, rocne ure... Frustrira me to, da živim v okolju, kjer vecina ljudi ne razmišlja na ta nacin, kjer se vedno zamuja, se ne spoštujejo roki in podobno. S Slovenci je drugace. Imate že bogate izkušnje kot zborovodkinja in dirigentka. Odkod ljubezen do zborovske glasbe? Kot sem omenila, mi je zborovska glasba blizu še od otroških let. V tem smislu je kjucno vlogo imel moj profesor zborovske glasbe v glasbeni šoli Stankovic, Nebojša Cvijanovic, sicer nekdanji študent prof. Darinke Matic Marovic, ki me je uvedel v ta carobni svet, najprej skozi pouk v nižji glasbeni šoli, potem pa v cerkvi Sv. Petke in Ružice na Kalemegdanu, župnijski cerkvi moje družine, kjer sem pela vec kot 10 let. Do današnjega dne, po mnogih letih šolanja, zborovsko glasbo še vedno razumem kot esenco glasbene umetnosti. Premišljevala sem, ali bi se vpisala na Oddelek za dirigiranje, a sem hitro opustila to misel, saj je pri nas ucni nacrt tak, da se na tem Oddelku obravnava predvsem orkestrsko dirigiranje, v zvezi s tem pa nisem imela nikakršnih ambicij. Svojo pot sem si utrla tudi brez “uradne” dirigentske diplome. Znanje, ki sem ga pridobila na tem podrocju zahvaljujoc svojim dirigentom, vsekakor ni zanemarljivo. Glede na Vaše ambicije, kako in kje vidite sebe cez 10 let? Zanimivo je, da nikoli nisem imela nekih velikih ambicij. Nikoli nisem imela velikih sanj. Morda zveni kot kliše, toda od življenja res nisem pricakovala nekih prevelikih stvari. Pravzaprav sem dobila veliko vec od tistega, kar sem pricakovala. Upam, da bom cez deset let še vedno zdrava, tako kot vsi, ki jih imam rada, in da bom še naprej imela sedanji entuzijazem in vedrino. Upam, da življenjski izzivi in težave ne bodo vplivali na mojo osebnost. Prizadevala si bom, da se aktivno ukvarjam s koncertnim delovanjem, da vadim orgle in, tako kot doslej, cesar mnogi glasbeniki srednjih let na žalost ne pocnejo. Rada bi se uresnicila tudi v družinskem smislu (toda ne za vsako ceno), toda to ni nekaj, kar lahko nacrtujemo. Na koncu, ampak ne tudi na zadnjem mestu, omenjam, da kljub težkim okolišcinam, sebe vidim v tej deželi in v tem mestu. Kaj razumete kot svoj najvecji uspeh doslej? Kot svoj najvecji uspeh ocenjujem to, da delam izkljucno to, kar imam najraje in da se s tem lahko preživljam. Mislim, da je to danes pravi luksuz. Med mojimi najvecjimi željami je bilo to, da potujem po celem svetu, kar se je tudi uresnicilo, ravno zahvaljujoc glasbi. Obiskala sem skoraj vse evropske države, pa tudi daljnje dežele, kot so Mehika, Amerika, Ekvador, Kitajska, o cemer sem vedno sanjarila. Dovolite, da intervju zakljuciva na na tradicionalen nacin. Katera slovenska pesem ali pesmi so vam posebej pri srcu? Težko bi izlocila samo eno, ali nekaj njih... Nasplošno so mi všec pesmi iz primorskih krajev. V slovenski glasbi je zelo zanimivo to, da je ona, kljub nekem splošnem mnenju, zelo raznolika, ceprav izhaja iz zelo majhnega geografskega prostora. Skoraj vedno dominira svetla durska barva, kar je meni zelo všec. Všec mi je tudi to, da so, nasplošno, pesmi vedno harmonizirane, in da je zborovska glasba, kot moja priljubljena oblika glasbenega izražanja, globoko vtkana v slovensko tradicijo. Ivana Mandic Prevod: Maja Đukanovic 18. REDNA LETNA SEJA SKUPŠCINE DRUŠTVA SLOVENCEV V BEOGRADU -DRUŠTVA SAVA (dne 3. 4. 2019 ob 18. uri v prostorih Društva Sava, Terazije 3/IX, Beograd: izpis iz Zapisnika) Sejo Skupšcine je vodil Predsednik Skupšcine Društva Sava Dragomir Zupanc, spomocjo podpredsednika Vladimira Žnidaršica. Predsednik Skupšcine Društva Slovencev v Beogradu - Društva Sava Dragomir Zupanc je pozdravil prisotne clane Društva, delegate in cenjene goste. Na podlagi podpisov prisotnih delegatov je sklenjeno, da obstaja kvorum, saj je od 60 delegatov na seji prisotnih 36, kar je po Statutu zadostno število. Za zapisnikarico je izvoljena Vesna Miloševic, sekretarka Skupšcine Društva. Pred zacetkom dela so prisotni z minuto molka pocastili spomin na clane, ki so preminuli v obdobju med dvema sejama Skupšcine. Predlagani dnevni red je bil poslan vsem delegatom pred sejo Skupšcine. Predsednik Skupšcine je predlagal naslednji dnevni red: PREDLOG DNEVNEGA REDA XVIII. redne letne seje Skupšcine Društva Slovencev "SAVA" v Beogradu 1. Sprejetje dnevnega reda s potrditvijo kvoruma 2. Potrditev zapisnika XVII. redne letne seje skupšcine Društva SAVA; 3. Porocilo Predsedstva Društva o delu v letu 2018; 4. Porocilo odbora za kulturo; 5. Porocilo o dopolnilnem pouku slovenskega jezika; 6. Porocilo o dejavnostih Pojoce družbe; 7. Financno porocilo za leto 2018 s potrditvijo novih clanov Društva Sava; 8. Porocilo Nadzornega odbora o delu v letu 2018; 9. Sprejem programa dela in nacrta dejavnosti za leto 2019; 10. Sprejem financnega nacrta za leto 2019; 11. Reizbor clanov predsedništva Društva (2) in reizbor predsednika Nadzornega odbora; 12. Razno. 1. Dnevni red je soglasno sprejet. 2. Potrditev zapisnika s XVII. redne letne seje skupšcine Društva Slovenaca SAVA v Beogradu Zapisnik je soglasno sprejet. 3. Porocilo Predsedstva Društva o delu v letu 2018 Predsednik Društva Saša Verbic je prebral porocilo o delu Društva Sava za leto 2018. Porocilo je soglasno sprejeto. 4. Porocilo odbora za kulturo Vesna Miloševic, sekretarka Skupšcine Društva je prebrala porocilo predsednika odbora za kulturo Dragomira Zupanca o delu odbora za kulturo. Porocilo je soglasno sprejeto. 5. Porocilo o dopolnilnem pouku slovenskega jezika Ivana Mandic je prebrala porocilo uciteljice Tatjane Bukvic o dopolnilnem pouku slovenskega jezika v Društvu Sava za leto 2018. Porocilo je soglasno sprejeto. 6. Porocilo o dejavnostih Pojoce družbe Dirigentka ženskega pevskega zbora Pojoca družba Višnja Dimitrijevic je prebrala porocilo o dejavnostih zbora v letu 2018. Porocilo je soglasno sprejeto. 7. Financno porocilo za leto 2018 s potrditvijo novih clanov Društva Sava Podpredsednik Društva Sava Slobodan Jakoš je prebral financno porocilo za leto 2018 in predlagal potrditev sprejema novih clanov Društva Sava. Porocilo je soglasno sprejeto, enako tudi sprejem novih clanov. 8. Porocilo Nadzornega odbora o delu v letu 2018 Porocilo o delu Nadzornega odbora je prebrala predsednica odbora Nada Mandic. Nadzorni odbor je izrazil mnenje, da je bilo delovanje Društva Sava v letu 2018 zakonito in v mejah normativnih aktov Društva, zato je na temelju clena 19. Statuta Društva Skupšcini predlagal, da to porocilo potrdi in sprejme. Porocilo je soglasno sprejeto. 9. Sprejem programa dela, nacrta dejavnosti in financnega nacrta za leto 2019 Predsednik Društva Sava Saša Verbic je prebral podroben delovni program in nacrt dejavnosti za leto 2019. Program dela je soglasno sprejet. 10. Potrditev financnega nacrta za leto 2019 Podpredsednik Društva Sava Slobodan Jakoš je prebral financni nacrt za leto 2019. Podpredsednik Društva Slobodan Jakoš je tudi predlagal povišenje clanarine v letu 2020 na 1200 dinarjev letno. Predsednik Skupšcine je podal predlog na glasovanje. Nacrt je soglasno sprejet, tudi delegati so predlog sprejeli. 11. Reizbor clanov predsedništva Društva (2) in reizbor predsednika Nadzornega odbora Podpredsednik Skupcine Društva Vladimir Žnidaršic je predlagal, da se Galini Vrtacnik in Dušanu Krivcu podaljša mandat za naslednja 4 leta. Prav tako je predlagal štiriletno podaljšanje mandata za dosedanjo predsednico Nadzornega odbora Nado Mandic. Predlog je soglasno sprejet. 12. Razno Ni bilo predlogov niti novih informacij. Beograd 3.4.2019 Predsednik Skupšcine, Dragomir Zupanc Zapisnik sestavila, Vesna Miloševic, sekretarka Koncert slovenskega kantavtorja Petra Dirnbeka - Cutim Slovenijo melodijami in glasom. Njegove besede so od njih. Peter, clovek velikega srca, fant bile tople ob izpovedi ljubezni in rezke ob s kitaro, se nam je odprl s pripovedjo o opozarjanju na neenakost in potlaceno svoji življenski poti. To je bila iskrena in clovekovo dostojanstvo. Z izjemno neolepšana pripoved polna duhovitosti in senzibilno pozornostjo do poslušalcev duha. Take ljudi danes srecamo le redko. je našel ravno prave besede za vsakega Hvala ti Peter. Pridi še kdaj! Sonja Dinic Meduric PROSLAVA PREŠERNOVEGA DNE 2019 naših gostov iz Ekumenskega moškega pevskega zbora. Ob zakljucku vecera so obiskovalci imeli priložnost, da si ogledajo razstavo, ki je že drugi projekt našega Branka Zorka. Na skrbno izbranih fotografijah nam je prikazal zelene gore Srbije, Grcije, Crne gore in Romunije. Uradnemu delu je sledila pogostitev ob otvoritvi razstave in izidu nove številke Biltena Društva Sava. Ivana Mandic V sredo, 13. februarja 2019 smo praznovali Prešernov dan v prostorih Društva Sava. Najprej nas je z uvodno besedo pozdravil gospod Saša Verbic, predsednik Društva Sava. Ob letošnjem Prešernovem dnevu je Društvo pripravilo otvoritev razstave fotografij „Planinci slovenskega Društva Sava po hribih Balkana“, našega clana Branka Zorka in nastop ženskega pevskega zbora Pojoca družba. Številni zbrani so imeli priložnost prisluhniti tudi nastopu RAZSTAVA PLANINSKIH FOTOGRAFIJ Posnetki so narejeni na lažjih, pohodniških, pa tudi na zahtevnejših visokogorskih pohodih. Ceprav vsak planinski pohod terja zbranost in pozornost, se vcasih zgodijo tudi nekoliko zabavne situacije, kot je premagovanje hloda, ali potoka, kar je tudi predstavljeno na posnetkih. Tisto cesar se na posnetkih ne vidi, pa je prav posebno vzdušje in dobra energija, ki je prisotna ob vsaki planinski akciji. V gorah se sprostiš in pozabiš na vsakdanje skrbi. Za planince je znacilno, da ljubijo naravo, da so strpni drug do drugega in so pripravljeni drugemu pomagati. To je vedno priložnost za prijetno druženje. Na pohodih se med planinci brišejo socialne in starostne razlike. Rojevajo se nova prijateljstva, tu pa tam tudi nekatere Ob proslavi Kulturnega praznika - Srbije, Crne gore, Makedonije, BiH, romanticne vezi. Zaradi tega - kdor Prešernovega dne smo v prostorih Društva Romunije, Bolgarije in Grcije. Nastale so preizkusi planinsko življenje postane Sava 13. februarja 2019, ob navzocnosti vecinoma v lepem vremenu, ker so pac skoraj ¨zasvojen¨ in se vedno znova vraca veliko clanov Društva, odprli razstavo takrat tudi posnetki bolj veseli, ceprav v gore. Planinci Društva Slovencev "SAVA" po planinci hodimo v gore tudi ko je vreme Še pred uradno otvoritvijo si je razstavo hribih Balkana, avtorja Branka Zorka. slabo. ogledala skupina planincev iz Planinskega Razstava obsega 40 panojev, na katerih Namen razstave je prikazati lepoto sta po dve fotografiji, velikosti 70 x 40 cm, narave, gora in planinstva, in pritegniti kluba Železnicar, kateri se tudi udeležujejo predstavljenih pohodov. posnetih v preteklem desetletju v gorah pozornost morebitnih novih planincev. Branko Zorko KLOPOTEC – glasba slovenskih vinogradov V bližini Brežic, samo nekaj kilometrov proti Kozjanskemu parku, se nahaja vas Pišece. Na valovitih hribckih, pokritih z gozdovi, so posejane domacije staroselcev, obkrožene z bogastvom, ki so ga ustvarili že njihovi dedje. Celoten okraj je izven glavnih poti in kamor koli vam seže pogled, nosi v sebi poseben mir in prelepo naravo. V teh krajih že vec generacij vzgajajo sadje in skoraj vsaka hiša ima svoj vrt ter objekte, ki so potrebni za gospodarno domacijo. Tu so že stari Rimljani vgajali trto. Sedaj je v ospredju Modra frankinja, izvrstna vrsta, ki da dobro vino in je okusna za zobanje. Prav v teh krajih, pred približno 150. leti, so vinogradniki izdelali prvi klopotec. Njegov spomenik v bakrorezu predstavlja Bizeljsko, ki je blizu Pišec. V tistih casih so kmetje imeli obsežne vinograde. Da jim ptice ne bi unicevale nasada in pozobale pridelka, so izdelali leseno napravo, ki se je ob pihanju vetra premika in pri tem glasno odzvanjala. Na ta nacin so odganjali ptice. To napravo so poimenovali klopotec, ki je postal ponos vsake trdne domacije. Zidanica Maksa Pleteršnika je dvignjena nad vasjo, na robu gozda, na pogled osamljena, bela in spokojna. Mir in svežina. Le v ozadju zvok klopotca. To ni vetrnica, ni mlin, ne raglja ali strašilo. Klopotec je klopotec. Je del vinograda kot vinogradnik in del vinograda kot sod v kleti. Narejen je iz lesa ali bolje iz vec vrst lesa. Izdelajo ga roke vinogradnika , ki tudi sadi in obdeluje trto, in cigar grozdje cuva. A cuva ga od ptic, od zlih duhov, kac. Cuva ga od zlonamernežev, škodljivcev. In tako že vec generacij. Zahvaljujoc Društvu Slovencev Sava iz Beograda in Društvu za varovanje maternega jezika, naravne in kulturne dedišcine Maks Pleteršnik Pišece ter gostoljubju domacinov, predvsem gospodu Martinu in Mileni Dušic, smo z družino preživeli nekaj prelepih trenutkov prav v tem cudovitem okolju. Društvo Maks Pleteršnik že leta omogoca namestitev v zidanici, ki je ravno prav velika in opremljena za nastanitev ene družine. Iz zidanice se vidi dalec okoli in sliši jutranji zven klopotca. V tej zidanici, ki je le nekaj sto metrov oddaljena od domacije, je pisal znani slovenski jezikoslovec in slovaropisec, Maks Pleteršnik. V njej je nastal Slovensko-nemški slovar, kateremu je posvetil velik del delovnega življenskega obdobja in za katerega je prejel vec priznanj, med drugim je bil leta 1922 odlikovan z redom sv. Save 3. stopnje. V zidanici je našel, kot je sam rekel, svoj mir, zdravje in dom. Želel sem približati del lepega obcutja in energije, ki sem ju doživljal ob zvokih klopotca, otrokom v mestu. Zato sem v Beogradu v skupnosti predlagal, da bi izvedel modelarsko delavnico. Želel sem, da bi mladi, ki živijo dalec od Slovenije, spoznali in izdelali svoj klopotec. Otroci so se z veliko nežnostjo in pozornostjo dotikali lesenih delov. Zbrano so poslušali zgodbo o klopotcu, zgodbo iz preteklost... Lepo jih je bilo gledati, ko so s svojimi prsti poganjali vrtljivi del in poslušali njegov zven in ropot. In tako je duh starega casa, ideja nekega nepoznanega brkatega vinogradnika, zacel odganjati neke nove ptice in paziti novo grozdje za nove trgatve. Carobna glasba vinograda, carobna pesem klopotca. Miroslav Meduric POUK SLOVENŠCINE V KOSTOLCU V Tehnicni šoli Nikola Tesla v Kostolcu je bil, kot vsak torek, zadnji šolski dan za odrasle ucence slovenskega jezika. Vsi udeleženci so prejeli potrdila o obisku pouka, nekateri med njimi že petic. V Kostolcu se držijo izreka: »Kolikor jezikov znaš, toliko veljaš.« Tako se v tej veckulturni in vecjezikovni sredini že pet let izvaja pouk slovenskega jezika in kulture, ki ga podpira Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS. Predsednik Izvršnega odbora Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine v Srbiji, Saša Radic je že napovedal, da se bo ucenje jezika nadaljevalo tudi v naslednjem šolskem letu. Vabljeni na naša srecanja. Saša Radic Slovenc, tvoja zemlja je zdrava -MOJA ZELENA SLOVENIJA Med Hrvaško, Italijo, Avstrijo in Madžarsko leži ena majhna, toda velicastna dežela.V hipu smo v hribih, ob reki, morju ali pa v mestu.Edina dežela na svetu, ki vsebuje ljubezen v svojem imenu. Moja zelena Slovenija! Majcena država, pa toliko naravnih lepot, kulture, narecij. Državo tvorijo ljudje, Slovenci so pa gostoljubni in družabni. Ko sije sonce, pa tudi ko dežuje ali sneži - si vendar najlepša.Ko poslušam slovenske ljudske pesmi, v žilah cutim obraze in dela mojih prednikov.Vracanje v otroštvo z babico in dedkom, moja zelena Slovenija! Zacenjamo pustolovšcino, sprehajamo se ob gozdovih, proti Soci smaragdno turkizne barve. S svojimi otroci nabiramo gobe, kot smo to poceli z dedkom, ko smo bili majhni.Gremo domov na gobovo juhico in cela družina pride na obisk. Obišcemo grunt, na katerem pridelujejo med in vinsko trto, iz katere nastajajo svetovno znana vina.Toda kaj bi pomenilo vino, brez tistega, s katerim ga lahko spiješ.V moji domovini je družina sveta in vsi si prizadevajo za pomoc drug drugemu. Pot nas dalje vodi k najvišji in najbolj znani gori v naši deželici.Trenutek tišine med vzponom na Triglav, je pravzaprav moja domovina, moja zelena Slovenija! Milica Karbic VNUK Pred tremi tedni je moja hcerka Višnja rodila prvega otroka. Na ta dan popoldne me je poklicala po telefonu in mi povedala, da sem postal ded. Narocila mi je, da naj novico povem ženi, zdaj babici. Rojstvo je bilo predcasno, zato sem bil presenecen, a hkrati vesel, da se je koncalo vse dobro. Višnja je povedala, da sta otrok in ona v redu, da se pocuti kot izpraznjen balon, da je porod bil bolec, in da mora sedaj pocivati. Vnuka so poimenovali Relja. Relja je ravno prav težek in velik »za svoja leta«. Ob mislih na vnuka si želim, da bi mu lahko obljubil kaj lepega o najinem druženju in prihodnosti. A ne morem, saj je moje življenje danes krhko. Danes si, jutri te ni vec. Želim si, da bi bila skupaj, ko bo naredil prve korake, da bi mu lahko pomagal. Da bi se skupaj igrala, se smejala, ker je smeh najlepša glasba za srce. Rad bi mu kupil veliko knjig z živalmi, kako se pasejo na zelenih pašnikih blizu majhne bele hiše na kmetiji. Naucil bi ga, kako se oglaša krava, konj, osel. Ko bo starejši, bi ga rad naucil brati in poslušati glasbo. Peljal bi ga na razstave, v gledališce, muzeje. Skupaj bi gledala nogometne tekme, navijala za Zvezdo, kar je že tradicija v naši družini. Še kasneje bi ga naucil plavati in se potapljati v morju in na Donavi. S slamnatimi pokrivali bi skupaj vozila našo barko navzgor in navzdol po Donavi, raziskala majhne pešcene plaže Ade, lovila in pekla ribe. Med plovbo bi poslušala glasbo, Na lepi plavi Donavi in druge melodije. Naucil bi ga vse o pripravi dobrih jedi. Kuhala bi razne zelenjavne in mesne juhe, corbice, sarmice, golaž, pekla cevapcice... To so moje misli ob mojem prvorojenem vnuku Relji. Leopold Pavlin ŽIVIM SREDI VIHARNEGA MORJA SREDI VRTINCEV PODIVJANIH VETROV ŽIVIM CE LAHKO TAKO IMENUJEM SVOJ OBSTOJ _ ŽIVIM – ŽIVIM SREDI BRUHAJOCEGA VULKANA VES JE STRUPEN IN TUJ IN KADAR IZBRUHNE ME ZNOVA IN ZNOVA NOVA LAVA PREPLAVI LAVA GLASBE BARV RITMA BREZBRIŽNOSTI IN BOLECIN. - IN LE VCASIH KO SE ZMARACI ŽIVIM VIDIM TVOJE ŽULJAVE DLANI - BOR PRI TISTEM KRIŽU ŠE VEDNO STOJI - POTOK VESELO ŽUBORI - KAMEN SE V SONCU BLEŠCI IN SPET SE MI ZDI TA POTOK TA KRIŽ TA KAMEN VSE TO MI DAJE NOVE MOCI - A BURJA ZAVIJA MORJE BUCI NE POZABI KORENIN SAJ BREZ NJIH ŽIVLJENJA NI Beatrika Minic DELAVNICE RISANJA IN SLIKANJA 6 -Marija Vauda, Nikola Pilipovic Ta cikel Delavnic risanja in slikanja Slika in znanje 6 se je takoj, še v decembru 2018, navezal na prejšnjega (št. 5). Tako je nastal celovit, zaokrožen in dinamicen dveletni program. Slika in znanje ima v teh dveh ciklih (5 in 6) kot iztocnico za razmišljanje in ustvarjanje slik umetnostno zgodovino. Clani Društva Sava, ki so se nam pridružili v 5. ciklu so Breda Coš, Beti Milic, Sonja Dinic Medulic, Aurena Dinic, Miroslav Dinic, Jelena Kogoj. Delo so priceli z zacetnimi nalogami, posebno ustvarjenimi za Delavnico, skozi katere so šli vsi dosedanji udeleženci. Uspešno su jih obvladali, vsak iz posebnega zornega kota in s posebno rešitvijo. Tako su nastale fine in dragocene interpretacije ikonicneg prizora ’’Sejalca’’ Ivana Groharja, ’’Vrbe’’ Matija Jame, monograma iz Stiškega rokopisa (12. stoletje), ter uspešne reinterpretacije slovenskih srednjeveških fresk (15. stoletje) iz Cerkve Sv. Helene v Podpeci (Sonja Dinic Medulic, Miroslav Dinic, Jelena Kogoj), Cerkve Sv. Trojice v Hrastovlju (Aurena Dinic), Cerkve Sv. Petra v Vrhu na Želimljah (Breda Coš) ter fresk iz cerkve Bogorodice Ljeviške (Beti Milic, Nuša Gerden, Svetlana Lenasi) v Srbiji, na Kosovu in Metohiji. Nadaljevali smo tudi z nalogo abstrahiranja na primeru slike Nadežde Petrovic (Beti Milic). Pridni in izjemno talentirani udeleženci so hitro in z ustvarjalnim navdihom obvladali zacetne naloge in se prikljucili nalogam naših, sedaj že stalnih udeleženk od leta 2013, Nevi Milovanovic, Nuši Gerden, Ani Trifkovic ter Fani Mitrovic, ter udeležencem od l. 2016, Idi Dropka Obucina, Radmili Jeremic Curcin, Svetlani Lenasi in Radovanu Sindiku. V šestem ciklu smo še intenzivneje delali z izbranimi, signifikantnimi deli in gibanji sodobne umetnosti z zacetka 20. stoletja (ekspresionizem, impresionizem, neoimpresionizem, kubizem, poentilizem, neoplasticizem), preko stvaritev umetnikov kot so Cézanne, Manet, Nolde, Kirchner, Picasso, Chagall, Mondrian,... do aktualnih umetnikov (Kippenberger, Rauch...) ter umetniških praks, ki uporabljajo kombinacije razlicnih medijev (slike, Aurena Dinic, Detalj, uvecanje, poentilizam (Nikolas de Stal) video, skulpture, ambient, inštalacije, fotografije). Ukvarjali smo se z divergentnimi postopki iz celotnih izkušenj umetnostne zgodovine ter uporabljali raznolike poti, da bi vsak udeleženec prišel do ‘’svoje Miroslav Meduric, Detalj, uvecanje (El Greko) slike’’, z dekonstrukcijo izabranega, znanega umetniškega dela. Skozi pogovor in gledanje, se vsak udeleženec seznani z dolocenim obdobjem in gibanjem v zgodovini umetnosti, s potmi raznorodne kreativnosti, ter Beti Milic, Reintrpretacija (Nadežda Petrovic) Ida Obucina, Detalj, repeticija, izbor palete (August Make) Radmula Curcin, Dekonstrukcija, kolaž (Pablo Picasso, Pit Mondrian) Sonja Dinic Meduric, Detalj, uvecanje (Pikaso) z lastno odlocitvijo, kako se bo lotil izbranega likovnega dela. Skozi naloge, kot je povecanje nekega detajla, npr. El Grecove (Miroslav Medulic, Nuša Gerden), Cézannove (Svetlana Lenasi), Noldejeve (Radovan Sindik, Jelene Kogoj), Picassove (Sonja Dinic Medulic), De Staëlove (Aurena Dinic), Gojine (Beti Milic), Braquove (Radmila Jeremic Curcin), Mirojeve (Neva Milovanovic), Chagallove (Ana Trifkovic), Monetove (Breda Coš) slike, so udeleženci opazili, kako detajl, izlocen in povecan, postane povsem nova, njihova slika, uresnicena po njihovi izbiri, ki temelji na posamezni senzibilitete, in z njihovo lastno realizacijo. Soocili so se tudi s tem, da je vsaka odlocitev v procesu uresnicevanja in premišljevanja - kreativen postopek. Vecja zapletenost nalog zahteva vedno vec odlocitev in sicer na vsaki ravni dela. Po vseh teh letih se Delavnica lahko pohvali, da je prispela do specificne tocke v dojemanju, premišljanju in proizvodnji slike. Rezultat je razviden po opravljenih nalogah: - uporaba poentilisticnega reševanja slikarske plohe (izhaja se iz primera poentilista postimpersionista Serata). Neva Milovanovic se je odlocila za reinterpretacijo detajla slike Maketa, Ida Dropka Obucina- Miroja, Aurena Dinic- De Staëla, Nuša Gerden- Rubensa, Radmila Jeremic Curcin - Braqua, Ana Trifkovic – Chagalla, Radovan Sindik- Noldeja, Beti Milic - Renoira, Breda Coš - Moneta. - jukstapozicioniranje, soocanje dveh realnosti: povecan detajl dolocenega likovnega dela iz zgodovine umetnosti, geometrija prevzeta z uporabnih predmetov-robckov (Ida Dropka Obucina izbere Difija, Neva Milovanovic - Miroja, Radmila Jeremic Curcin, Radovan Sindik, Svetlana Lenasi - Picassoja, Jelena Kogoj- Kippenbergerja, Sonja Dinic Medulic- Chagalla, Miroslav Medulic - Maneta, Nuša Gerden - Miroja, Aurena Dinic - Modiglanija); - jukstapozicioniranje dveh realnosti: tihožitja in izbranega likovnega dela, oziroma njegovega detajla (Nuša Gerden, Ida Dropka Obucina). - dekonstrukcija znane, izbrane slike iz zgodovine umetnosti z uvedbo nove oblike; likovno reševanje te oblike na likovno upravicen nacin (Svetlana Lenasi je izbrala Difija, Neva Milovanovic - Cézanna, Radovan Sindik- Mondrijana, Radmila Jeremic Curcin - Kirchnerja, Ida Dropka Obucina - Picassoja); - kreativna praksa in likovne konsekvence ponavljanja izbranega motiva - detajla, pri cemer se išce specificna, osebna fascinacija izbora: Ida je izbrala del slike Makeja, Neva je izbrala Picassoja, Nuša - Gojo, Radovan - Van Gogha, Svetlana - Rafaela in Miroja, Beti - Utrila, Radmila – Dalija, Ana figuro iz Lepenskega vira; - pristop h kolažu (Radmila Jeremic Curcin); - konceptualno reševanje slikarske plohe v nalogi kombinacije detajlov predloženih prizorov iz prosto izbranih obdobij in slikarjev: Svetlana Lenasi - kolažiranje narodnih vezenin iz Srbije z izbranimi detajli iz del Noldeja in De Chirika, Jelena Kogoj - montaža del Ponseja, Thibauda in Hamiltona, Radovan Sindik - kompozicija dela Mondrijana ter detajl slike De Chirika, kombinacija slike Arhipenka in risb roke Van Gogha, Neva - kolažiranje detajla Gojinega dela z detajli sodobnih umetnikov, Ida Dropka Obucina - detajli slika Braqua in Matissa, Breda Coš - izbrani detajli Goje in Degaja, Nastala so vredna dela v duhu sodobnih smeri in premišljanj likovne manjšine ter Ministrstvo kulture in ter vizualne prakse. informiranja Republike Srbije. Delavnico risanja in slikana Slika Marija Vauda in znanje je podprlo Društvo Sava, Prevod: Maja Đukanovic Nacionalni svet slovenske narodne Slovenija iz slikarskega copica Tako kot vsako leto, je tudi letos Izseljenska matica organizirala Likovno kolonijo v Mostu na Soci. Na pobudo Marije Vauda in Nikole Pilipovica, sva se skupaj z Ido Dropka Obucina prijavili in sva bili prijetno preseneceni, ko nas je organizator povabil k udeležbi. V veliko cast nama je bilo udeležiti se kolonije, ki se tradicionalno organizira že osem in dvajset let. Kolonija je trajala od 2. do 7. junija. Vtisi so še vedno sveži. Rada bi poudarila, da sta koloniji, ki se organizirata v Mostu na Soci in v Tuzli, zelo kompleksni. Iz slikarskega copica nastanejo prelepe stvaritve, ki vsebujejo veliko custev, dolocene izkazane, pa tudi neizkazane zgodbe. Na koloniji v Mostu na Soci sem sodelovala trikrat, na koloniji v Tuzli pa dvakrat. Ponosna sem, da mi je uspelo naše Društvo Sava predstaviti v najboljši luci, dobri rezultati pa so doseženi zahvaljujoc Mariji Vauda in Nikoli Pilipovicu, ki se zelo zavzeto posvecata delu v okviru šole risanja in slikanja. Radmila Jeremic Curcin Prevod: Maja Đukanovic OTROŠKI KOTICEK V RUMI BEREMO S SLOVENIJO Letos smo se že drugic pridružili slovenski Noci knjige spoštljivo druženje z vrstniki iz društev Slovencev iz Srbije z 2-dnevnim projektom Beremo s Slovenijo, ki smo ga in BiH. izvedli v DS Emona Ruma od 11. do 12. maja. Naša gostja je V najpristnejšem stiku s knjigo pa so bili ucenci na bila priljubljena slovenska pisateljica mag. Barbara Hanuš, vecerni prireditvi, ki jo je za njih pripravila pisateljica soustvarjalka otroške revije Ciciban. Barbara Hanuš. Na zanimiv in slikovit nacin je v prvem delu Projekt so financno podprli Urad za Slovence v zamejstvu predstavila nastajanje knjig: kje ustvarjalec dobi navdih in in po svetu, Bralna znacka Slovenije in DS Emona Ruma s dejo za pisanje, kdo je ilustrator, urednik..., pokazala jim je sponzorji in prostovoljci, strokovno pa slovenski Zavod za vecjezicne knjige, ki jih lahko berejo otroci, ki še ne znajo šolstvo. slovensko. V nadaljevanju je k razmišljanju pritegnila vse Srecanja se je prvi dan udeležilo 53 in drugi dan 32 udeležence, morali so iskati slovenske besede ali sestavljati ucencev, starih od 8 do 13 let. Prišli so iz društev oz. skupnosti stavke. Na koncu je otroke pozvala, da v paru iz svojih teles Slovencev iz Niša, Kruševca, Smedereva, Beograda, Vršca, sestavijo crko iz slovenske abecede. Bilo je nadvse zabavno Novega Sada in Rume ter gostje iz Banjaluke. Prvi dan se in poucno. nam je pridružilo tudi 9 ucencev, ki obiskujejo fakultativni Otroci so svoje vtise strnili v nekaj stavkih. Zapisali so: pouk slovenšcine v OŠ Prve vojvodinske brigade pri prof. Pri športu smo skakali v vreci, vlekli vrv in tekli. Moja Nini Stanimirov Veriš. ekipa je zmagala v vleki vrvi. Dobili smo medaljo. Meni Za dobro pocutje in izvedbo nekaterih delavnic je bilo v Rumi zelo všec. Naucila sem se, da ne smemo so poskrbele skrbne clanice gostujocega društva, za unicevati okolja. koordinacijo pa ucitelji dop. pouka. Otroci so se lahko Jelena, Beograd izkazali v razlicnih delavnicah: kuharski, športni, likovni, plesni, naravoslovni inliterarno ustvarjalni z naslovom Meni je bila najboljša kuharska delavnica. S prijateljicami Slovenski pravljicni junaki. Ob delu pa so imeli še dovolj smo pripravile razlicne sladke jedi. Lepo je bilo, ko smo casa za branje slovenskih mladinskih knjig in za prijetno, topile cokolado in polnile košarice s suhim sadjem. Na koncu smo pojedle vso preostalo cokolado. Ostali bi lahko Vsi udeleženci se za pripravo in izvedbo projekta vec dni. Beremo s Slovenijo najlepše zahvaljujemo organizatorjem, Ljubica, Niš, Ksenja, Smederevo izvajalcem delavnic, pisateljici Barbari Hanuš za nastop in financnim podpornikom. Bilo nam je lepo. Mene so motile smrdljivke, ki so zvecer priletele v sobo. Ucitelji dop. pouka v Srbiji Rut, Zoran in Tatjana Relja, Beograd Pri plesni delavnici smo plesali folklorne plese. Bilo je DARILA dobro, pocutila sem se super! Otroci dopolnilnega pouka v Društvu Slovencev Jana M., Nataša, Beograd Sava so se 23. marca razveselili daril iz Slovenije. Darila, Nisem mogla spati, ker sem prevec pojedla. Najboljša ki so bila otrokom namenjena že za novoletne praznike, je bila kuharska delavnica. je pripravilo Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Elena, Beograd Novo mesto. Predsednica društva, Branka Bukovec je o nameri obvestila uciteljici pouka in društva. Ti pa so gesto Najlepše mi je bilo na likovni delavnici. Narisala sem obdaritve hvaležno sprejeli. Ceprav z zamudo, so se otroci drevo z veliko cvetov iz makaronov. Ni mi bila všec vecerna razveselili polnih škatel razlicnih izdelkov. Darila jim je zabava. izrocil Toma, sekretar Društva. Tara, Beograd Hrana je bila dobra. Veliko smo se igrali. Všec mi je bila literarna delavnica. Ves dan smo ustvarjali. Za vedno mi bo ostalo v lepem spominu naše druženje. Teodora, Beograd Meni je bilo vse všec. Le postelja je bila pretrda. Jovan, Beograd Lepo je bilo spoznati tudi druge otroke, ki se ucijo slovensko. Dobila sem nove prijatelje. Anja, Kruševac Najlepše mi je bilo v športni delavnici in z Nedo. Neda je moja nova prijateljica. Hana, Beograd Meni je bilo cisto vse všec. Milica, Vršac - Gudurica Mama Jelena je po obdaritvi svojih dveh otrok povedala: »Darila so prekrasna! Toliko stvari ... zelo Zelo lepo sem se imel, vse mi je bilo všec, posebno šport. radodarno. Najlepša hvala šeenkrat, vam in vsem, ki so se Mario, Vršac – Gudurica tako potrudili, da razveselijo naše otroke.« Delavnice so bile zelo zanimive in lepo mi je bilo. Tatjana Bukvic Radmila, Vršac - Gudurica Najboljše je bilo v literarni delavnici. Spoznala sem junake iz slovenskih zgodb. Pisali smo pesem o teh junakih. LEPOTE POMURJA IN GOSTOLJUBJE Iskali smo rime. Zelo mi je bilo lepo. Jaz bi še rada prišla. DOMACINOV Jana, Beograd Letošnja ekskurzija za ucence dop. pouka slovenskega jezika v Srbiji (iz Niša, Kruševca, Smedereva, Beograda, SLOVENSKI LITERARNI JUNAKI (pesem, ki je nastala Rume, Vršca, Novega Sada in Subotice ter Sremske v literarni delavnici) Mitrovice) od 5. 6. do 9. 6. 2019 nas je vodila v Pomurje. KEKEC JE DOBRO DELO NAREDIL, Ucenci so gostovali pri vrstnikih na Oš Veržej in OŠ Bakovci. ZATO SE JE VESELIL. Prisostvovali so pri pouku, se družili s slovenskimi vrstniki BEDANEC SE JE KEKCU SMEJAL, in preko slovenskega jezika spoznavali slovensko kulturo, A ON GA JE V KOZJI ROG NAGNAL. življenje, navade ... , sodelovali so pri projektu 24 ur z BOBEK V GOZDU HIŠICO IŠCE reko Muro in pocastili 100-letnico prikljucitve Prekmurja IN MUCO COPATARICO OBIŠCE. matici. MUCA MU SKUHA KOSILO IN MU DA DARILO. Pri pouku v slovenski šoli so bogatili besedišce in JELKA Z DEŽNIKOM PRILETI IN VSE OBDARI. spoznali slovenski šolski sistem. Bivanje pri vrstnikih BOGDANKA SI NOVO KRILO ŽELI, in druženje z družino gostiteljico pa je ucencem dalo S ŠKARJAMI GA LAHKO NAREDI. vpogled v nacin življenja v Sloveniji, spoznali so kulturo in ZDAJ PA VSAK NAJ LEPO ZASPI. slovenske navade. Popoldanske aktivnosti so vkljucevale ogled znamenitosti v kraju in okolici. Ucenci so se aktivno Zahvala gre tudi Zavodu za šolstvo RS, ki je financno udeležili enodnevnega projekta 24 ur z reko Muro: na omogocil pot v Slovenijo ter ekipi uciteljev dop. pouka terenskem popisu in v delavnicah so spoznali biotsko slovenskega jezika v Srbiji. pestrost, posebnosti in lepote reke Mure, obiskali Babicev Tatjana Bukvic mlin, prisostvovali na kulturni prireditvi in si ogledali muzejsko zbirko v Pokrajinskem muzeju na gradu Ptuj. S HITRIMI PRSTI DO ZAKLJUCKA Sonja in Tara sta o ekskurziji zapisali: „Gostitelji so bili super. Všec nama je bila šola in novi prijatelji. Najbolje je ŠOLSKEGA LETA bilo na bazenu v Termah Banovci. Veržej je lepo in mirno V cetrtek, 13. 6. 2019 smo v DS Sava koncali s poukom mesto. Ogledali sva si Muzej Vulkanija, kjer sva videli, kako slovenskega jezika. Uciteljica je pripravila potrdila za izgleda vulkan odznotraj. Nenavadno.“ ucence o udeležbi pri pouku in jih slavnostno podelila Sonjin oce pa je javil: „Sonja je polna lepih vtisov. Bilo ji med odraslimi ucenci. Vsakemu je namenila vzpodbudne je prelepo pri družini gostiteljici, cela družina je krasna. Ob besede v želji, da se pouka udeležijo ponovno v septembru. prihodu nam je pozno v noc pripovedovala o tem, kaj vse Vzdušje na zadnjem srecanju je bilo prijetno in tudi malo je videla, in mi smo jo ocarani poslušali in se cudili, koliko vsega lepega je doživela v tako kratkem casu. “ Mila in Anja sta povedali: „Najlepše nama je bilo, ko smo delali v delavnici na reki Muri, lahko smo prijeli žabo. Potem smo pekli kruh in ga namazanega z mastjo pojedli. Gostiteljica Neja naju bo prišla poleti obiskat v Kruševac. Tega se zelo veseliva.“ Andrijeva mama je sporocila: „Svoje veselje bi rada podelila z vami. Oglasil se nam je sin, poln je lepih vtisov iz šole (OŠ Bakovci). Krasno. Vsem hvala za odlicno organizacijo in da ste omogocili našim otrokom obisk Slovenije in druženje z vrstniki. Niti misliti si nismo mogli, koliko to pomeni našim otrokom. Ce so oni zadovoljni, smo zadovoljni tudi starši. Od nekdaj je tako in vedno bo. Hvala vam.“ Navdušenja nad Slovenijo in Slovenci ni bilo malo, vseh ni moc zapisati. Zahvala gre v prvi vrsti srcnim gostiteljem v Pomurju, staršem in njihovim otrokom, ki obiskujejo OŠ Veržej in OŠ Bakovci, ter vodstvu šol. V pocastitev prihajajocih praznikov, ki v deželo prinašajo pomlad, smo pri pouku slovenskega jezika in kulture pripravili Velikonocno delavnico. Otroci so se preizkusili v barvanju jajck in izdelavi raznih okraskov, s katerimi so okrasili društvene prostore. Naredili so vencke in jih obesili VELIKONOCNA DELAVNICA po stenah. V loncke so nataknili veje in jih ovesili s pisanimi jajci in cvetjem. Najlepše pobarvano jajce so odnesli svojim najdražjim. Delavnico je pripravila in vodila naša clanica Tanja Baltic. Tatjana Bukvic S PLESOM, PESMIJO IN RECITALOM SMO ZAKLJUCILI ŠOLSKO LETO Ucenci dop. pouka slovenskega jezika so v nedeljo Nismo se še cisto poslovili, saj odhaja velika skupina s kulturnim programom zakljucili letošnje šolsko leto. V ucencev naslednje dni na ekskurzijo. Še se bomo družili po goste so sprejeli vrstnike iz OŠ Maksa Pleteršnika Pišece, ki slovensko med Slovenci in v Sloveniji. so za obiskovalce zaplesali in zapeli otroške plese in pesmi Uciteljica Tatjana se za pomoc pri ustvarjalnih v koreografiji z naslovom ”Povudn muž”. Mentorica otroške delavnicah zahvaljuje gospe Nuši Gerden, Tanji Baltic, folklorne skupine je Marjana Žnideršic, ravnateljica šole pa Sonji Dinic in gospodu Miroslavu Dinicu ter Nebojši Raka. Nuška Ogorevc. Prisotni smo bili ocarani nad uigranostjo Za lepa novoletna darila gospe Branki Bukovec iz Društva otroških gibov in milo spevnostjo slovenske pesmi iz za razvijanje prostovoljnega dela v Novem mestu, Danijeli otroških grl, ki jih je spremljal glas harmonike. Program Fisakov iz Slovenskega poslovnega kluba za darila otrokom je bil paša tudi za oci, saj so nastopajoci nosili dolenjsko ob koncu pouka (donatorja daril: Ljubljanska banka in narodno nošo. Zavarovalnica Triglav), Društvu Slovencev Sava za financno Po vljudnostnih pozdravih so se predstavili še ucenci in organizacijsko pomoc ter staršem otrok, ki obiskujejo domacini. Recitirali so pesmice in prejeli darila ter priznanje pouk slovenskega jezika, za gostiteljstvo. za celoletno sodelovanje pri pouku. Po prireditvi je bilo Tatjana Bukvic še ravno dovoj casa za pogostitev in sprošceno druženje. VESELE ŠEFLE IZ PIŠEC V nedeljo, 2. junija smo zakljucili še eno šolsko leto v Društvu Sava, ki je bilo polno dogodkov in gostovanj. Naša uciteljica Tatjana Bukvic nas je prijetno presenetila z novico, da nas obišcejo naši Pišecani, kot jih ponavadi imenujem. In kako bi jih drugace imenovala, ko pa že toliko let z družino hodim v njihov in tudi že naš, majhen raj. Uciteljica Tatjana je poskrbela za vse, naša prijetna naloga pa je bila le ta, da se veselimo, jih pricakamo z nasmehi na obrazih in jih iskreno objamemo. Cudoviti otroci iz OŠ Maksa Pleteršnika so nas neskoncno razvesilili s svojim obiskom. Med njimi je bila tudi Karin, vnukinja Martina Dušica predsednika Društva ,,Maks Pleteršnik''. Otroke so pripeljali ucitelji iz te šole, z ravnateljico Nuško Ogorevc. Iz Novega Sada pa sta prišla uciteljica Rut in njen Ljubo, ki vedno pomaga iz sence in je glavni za dobro vzdušje in razpoloženje. Otroci iz Pišec so nas navdušili s svojo predstavo, v kateri so igrali, peli in plesali, en fant pa je igral na harmoniko. Takšna nadarjenost v teh rosnih letih zagotovo prica, da so med njimi bodoci igralci, glasbeniki, pisatelji... Cas bo pokazal! Kolikor vem, je v Pišecah veliko nadarjenih ljudi, z razlicnih podrocij, pred kratkim pa je zablestela ena mlada igralka. Ucenci Tatjane Bukvic so bili pridni, recitirali so pesme v slovenšcini in so od uciteljice prejeli spricevala ob koncu šolskega leta. Tatjana misli na vse, in smo ji hvaležni tudi mi, ki smo vodili razlicne delavnice, ker smo dobili darila in pohvale. V naših srcih so ostali cudoviti spomini na ta dan in želje, da nas Pišecani kmalu spet obišcejo. Sonja Dinic Meduric Prevod: Neda Avramovic O Vrba! srecna, draga vas domaca, kjer hiša mojega stoji oceta; de b' uka žeja me iz tvojga svéta speljala ne bila, goljfiva kaca! Ne vedel bi, kako se v strup prebraca vse, kar srce si sladkega obeta; mi ne bila bi vera v sebe vzeta, ne bil viharjov nótranjih b' igraca! Osebna imena imajo navadno po dva dela: rojstno Zvestó srce in delavno rocico (krstno) in družinsko ime, tj. ime in priimek (obojih za doto, ki je nima miljonarka, je lahko tudi po vec): France Prešeren, Lucijan Marija bi bil dobil z izvoljeno devico; Škerjanc, Zofka Kveder - Jelovšek. Do nastanka priimkov so bila v navadi enodelna (praviloma mi mirno plavala bi moja barka, enobesedna) imena: Valjhun, Svetopolk, Samo. Taka pred ognjam dom, pred toco mi pšenico so pogosto pravljicna imena: Trdoglav, Pepelka, bi bližnji sosed vároval - svet' Marka. Zlatolaska. Pri dvodelnih imenih je pravilno zaporedje ime – priimek (Ivan Tavcar); v abecednih seznamih PREVOD pišemo vcasih priimek pred imenom, najbolje z O Vrbo, srecno, drago rodno selo, vejico: Pipan, Marko. V uradni rabi so še drugi nacini gde kuca mog oca stoji, zapisovanja, npr. Ana Tekavec, roj. Požar in Kovac da me želja iz tvog sveta, Gregorja Janez. ka nauku nije navela varljiva zmija. Posebnosti O Vrbo! Ne bih znao kako se u otrov preobraca sve što srce si, slatko obecava; 1. Osebno ime je lahko psevdonimno (skrivno) in ne bi mi bila vera u sebe oduzeta, se uporablja ali sámo ali za pravim imenom: Stane, ne bi bilo unutrašnjih bura, Koseski, Prežihov Voranc, Josip Murn - Aleksandrov, bila bi igracka. Franc Rozman - Stane, Jovan Vesel - Koseski, Lovro Kuhar - Prežihov Voranc. Verno srce i vrednu rucicu 2. Namesto priimka (zlasti za starejšo dobo) za miraz, koji nema ni milionerka bio bih dobio uz izabranu devojku. uporabljamo stalne pridevke po krajih ali po kateri izmed znacilnosti oz. posebnosti: Ljudevit Posavski, Mirno bi mi plovila moja barka, Herman Celjski, Aleksander Veliki, Henrik Osmi, pred vatrom dom, pred tucom mi pšenicu Friderik S praznim žepom, Ivan Brez dežele; prim. tudi bližnji bi sused cuvao - Sveti Marko. Devica Orleanska. Z veseljem prevedla za potrebe Pojoce družbe Sava in 3. Posebni pridevek k imenu in priimku, ki kaže na kot vajo pri pouku slovenšcine, Sonja Dinic Meduric rod, pripadnost, hišno ime ipd. nosilca pišemo z veliko zacetnico: Janez Bleiweis pl. Trsteniški; Ivan Klodic vitez Sabladoski; Stane Suhadolc, po domace (ali vulgo) Kovacev. Za vso pomoc se prisrcno zahvaljujemo: 4. Zgodovinska in domišljijska imena ljudi so lahko Uradu Republike Slovenije za Slovence v enodelna vecbesedna; pri njih pišemo z veliko zamejstvu in po svetu zacetnico samo prvo besedo, npr. Sedeci bik, Orlovo pero, Velika noga, Sivi volk, Rdeca kapica. Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Prevzeto s spletne strani: Republike Slovenije Slovenski pravopis ZRC SAZU Nacionalnemu svetu slovenske narodne Pripravila: Danijela Stojnic manjšine 19 POJOCA DRUŽBA GRE V ŠENTVID PRI STICNI V Šentvidu pri Sticni so se zagotovo že pripravili na jubilarni 50. Tabor slovenskih pevskih zborov, ki bo tradicionalno potekal v soboto in nedeljo, 15. in 16. junija 2019. To je najvecja zborovska prireditev v Sloveniji. V soboto bo potekal koncert slovenskih pevskih zborov iz tujine, na katerem redno nastopamo že deveto leto zapored. Nedeljski koncert nas vsakic navduši, saj skupaj nastopijo številni zbori, moški, ženski in mešani, pod vodstvom izjemnega in cudovitega dirigenta Igorja Švare. Prireditev vsako leto poteka v organizaciji KD Tabor slovenskih pevskih zborov, Obcine Ivancna Gorica in Javnega sklada RS. Prireditve ne bi bilo brez OŠ Ferda Vesela, kjer poteka prireditev, ter krajanov in društev iz Šentvida, ki vsako leto kot prijazni gostitelji sprejmejo vec kot tisoc pevcev iz Slovenije in tujine. Geslo letošnjega koncerta je "Pa se sliš` naj se sliš`" V nedeljo bomo zaceli s tradicionalno povorko skozi Šentvid ob 12. uri in bomo nadaljevali ob13. uri s koncertom. Prireditev bo prenašala RTV Slovenija. Naši Pojoci družbi je najbolj zaniivo na štadionu, ko imamo vajo z dirigentom. Z njim smo vedno nasmejani in se naucimo nekaj novega, ker ima dolgoletne izkušnje. Radi imamo druženja s slovenskimi zbori, letos pa se predvsem veselimo srecanja z zborom iz Ilirske Bistrice, ki nas je obiskal lani v Beogradu. Veselimo se tudi tega, da bomo po koncu prireditve obiskale naše drage pevke v Catežu in Brežicah. O tem kako nam je lepo bilo in kaj smo pele, berite v naslednji številki Biltena. Prinesle bomo fotografije in še eno presenecenje... Sonja Dinic Meduric V tej številki Biltena objavljamo besedilo: VSEM NAM JE BILO NAJLEPŠE V JUGOSLAVIJI, pogovor s SAŠEM VERBICEM, predsednikom Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine v Srbiji in Društva Slovencev Sava. Za casopis DELO se je pogovarjala: Milena Zupanic. »Vsem nam je bilo najlepše v Jugoslaviji« Pogovor s Sašem Verbicem, predsednikom nacionalnega sveta Slovencev v Srbiji o tem, kako živijo Slovenci v Srbiji danes. V Srbiji je živelo v casu Jugoslavije 20.000 Slovencev, ob razpadu države 8000, danes se jih izreka za Slovence le še 4000. Kako živijo, je za Delo povedal Saša Verbic, predsednik nacionalnega sveta slovenske narodnostne manjšine v Srbiji in predsednik društva Slovencev Sava v Beogradu, ki je rojen v Beogradu. Slovenec je po ocetu, ki je bil po rodu iz Postojne in je takoj po drugi svetovni vojni – bil je partizan – šel delat v vojno­tehnicni inštitut v Beogradu. Saša je študiral kemijsko tehnologijo v Ljubljani in bil kot kemik najvec casa zaposlen kot svetovalec na jugoslovanskem ministrstvu za notranje zadeve. V Srbiji živi nekaj tisoc Slovencev. Kdo ste pravzaprav Slovenci v Srbiji? Slovenci smo prihajali v Srbijo v raznih obdobjih zgodovine. Vedno so prihajali intelektualci, strokovnjaki, inženirji, zdravniki, glasbeniki. V Srbiji smo bili ugledni in spoštovani. Nekateri so tu že vec generacij. Priseljevati smo se zaceli v casu Avstro-Ogrske, ko se je Srbija industrializirala in so klicali Slovence na pomoc. Med prvo in drugo svetovno vojno, ko smo že imeli skupno državo s Hrvati in Srbi, jih je veliko prihajalo v Srbijo na šolanje, predvsem glasbeno in vojaško. Po drugi svetovni so Slovence v Srbijo premešcali službeno. Tako je bilo na primer hkrati premešcenih iz Slovenije v Beograd kar sto glasbenikov za vojaški orkester. Nekateri izmed Slovencev so dosegli zelo lepe uspehe. Predstavili smo jih v knjigi Znameniti Slovenci v Beogradu. Eden najznamenitejših je zagotovo skladatelj Davorin Jenko, ki je živel v Beogradu v 19. stoletju in je avtor današnje srbske himne Bože pravde. Ob razpadu Jugoslavije je živelo v Srbiji dvakrat vec Slovencev kot zdaj. So se Slovenci vrnili domov? Ne, ni se toliko Slovencev vrnilo v Slovenijo. V tem casu so doživeli mnogi v Srbiji živeci Slovenci v Sloveniji neprijetne stvari, niso dobili državljanstva in se pri naslednjem popisu niso vec izrekali za Slovence. Ob zadnjem popisu nas je bilo 4033. Trudimo se, da bi ohranili svojo identiteto. V 15 društvih po vsej Srbiji od Leskovca na jugu do Subotice na severu pripravljamo kulturne prireditve, izdajamo revije, knjige, družimo se. Letos pripravljamo skupaj z Etnografskim muzejem Beograd stoletnico sitarjev, saj je minilo sto let, odkar je prišel sitar iz Slovenije v Srbijo in je sem prenesel svojo obrt. Kako živite, odkar ni vec skupne države Jugoslavije? Delimo usodo vecinskega naroda. Živimo tu, pocutimo se del družbe. A Slovenija je šla v tem casu naprej, Srbija nazaj, in to je najtežje. Srbija ima ogromne posledice zaradi Natovega bombardiranja. Kot kemijski inženir tehnolog sem po bombardiranju po vsej državi pregledoval škodo. Kar 98 odstotkov vse industrije je unicene. Proizvodnjo je treba vzpostaviti na novo. Prihajajo tuja podjetja, ki zaposlujejo ljudi, a na preprostih delih. Srbija je imela prej mocno kemijsko industrijo, mocno gradbeništvo, ki je delalo po vsem svetu. Zdaj visoke tehnologije ni vec. Bile so tudi sankcije proti Srbiji, ki so Srbijo potisnile zelo nazaj. Vse to doživljamo kot veliko krivico. Že v prvi in drugi svetovni vojni je imel srbski narod zelo velike žrtve, potem bombardiranje, zdaj pa se mladi zaradi boljšega življenja izseljujejo. Srbski narod je biološko pripeljan skoraj do roba. Na delu je tretja svetovna vojna, ki se izvaja na razlicne nacine. Gre za geostrateške cilje velikih sil, ki se lomijo prek nas. V casu Nata in Varšavskega pakta je bila Srbija v sredini, imeli so nas za svoje in so nas pustili pri miru. Zdaj nimamo vec tega znacaja tampona med vzhodom in zahodom. Pritiski, da se pridobi Srbijo na eno ali drugo stran, so izjemno veliki. Ali je srbska država naklonjena manjšinam? Od vlade Srbije imamo vse manjšine podporo za financiranje krovne organizacije, torej nacionalnega sveta, ki skrbi za obstoj manjšine na podrocju kulture, izobraževanja, informiranja in uradno uporabo jezika. Število Slovencev se iz razlicnih razlogov zmanjšuje. Dobesedno borimo se za svoj obstoj. Najlepše nam je bilo v skupni državi Jugoslaviji. Najbolje je bilo z ekonomskega stališca, saj je bil 23-milijonski skupni trg. Imeli smo vsi vse: morje, planine, žitnico, rude. Slovenija je imela v tisti državi prvo mesto. Zdaj je vsaka država zase majhna in odvisna od drugih držav. Prevzeto s spletne strani: https://www.delo.si/novice/slovenija/ vsem-nam-je-bilo-najlepse-v-jugoslaviji-166302.html SLOVENSKE NARODNE JEDI Predstavljemo slovenske narodne jedi, ki so po etnoloških virih in podatkih sastavni del materialne kulture slovenskega naroda oz. del naše kulturne dedišcine. Po nastanku, pomenu in znacilnostih, te jedi razlikujemo od danes, pogojno povedano, splošno bolj znanih sodobnih receptov mešcanske in internacionalne kuhinje. Neredko so posamezne naro­dne jedi nastale v zvezi z razlicnimi ljudskimi obicaji in praznovanji. Jedi bodo predstavljene po slovenskih pokrajinah kjer so nastale, kadar je o tem dovolj gotovih krajevnih virov. Prizadevali si bomo v vsakem primeru slediti avtenticnosti receptov, ceprav posamezni tudi ne bi bili popolnima v skladu s sodobnimi zahtevami zdrave prehrane. Pecen sulec s smetano Sestavine: sulec, sol, sardela, malo masla in kisle smetane Sulca ocistimo in zarežemo ob straneh. V trebuh damo sesekljano sardelo. Pecemo ga na maslu in obcasno polivamo z mašcobo. Ko je skoraj pecen in ima že lepo bravo, maslo odlijemo in prilijemo kislo smetano. Skupaj naj se še malo popece. Jajcni podmet z ocvirki (za eno osebo) Sestavine: 3 jajca, 1dl mleka, 5 dag ocvirkov (ne pesuhih), poper, sol V loncku zmešamo 3 jajca z mlekom in osolimo. V ponvi segrejemo ocvirke, nanje zlijemo jajca in toliko casa mešamo, da zakrknejo. Potresemo s poprom in serviramo s krompirjem ali kruhom. Krhki flancati ali drobljanci Sestavine: 1 kg moke, 6 dag goste kisle smetane, 8 rumenjakov, 10 dag sladkorja, 2 žlici limoninega soka, 2 žlici ruma, 6 žlic vina, olje za cvrenje, sladkor za posipanje Vse sestavine hitro pregnetemo v gladko testo, ki ga pustimo malo pocivati. Nato testo razvaljamo za nožev rob na debelo in s petelinckom razrežemo na pravokotnike. V vsakega naredimo 3-4 zareze. Nastale trakove med seboj prepletemo in ocvremo v vrocem olju. Pecene dobro odcedimo in še tople potresemo s sladkorjem. Pripravila: Danijela Stojnic Poziv clanom Društva Sava za sodelovanje na razstavi »Sentiment« V okviru Društva Sava pripravljamo razstavo, ki bo predstavila materialno – sentimentalno kulturno dedišcino clanov društva Slovencev v Beogradu. Na razstavi bodo prikazani predmeti, ki jih imate doma in ste jih kot posameznik ali družina podedovali (dokumenti, družinske fotografije, fotografije domacega kraja, razglednice, izrezki iz casopisov, brošure, rocno narejeni izdelki, predmeti, ki so vam dragi, filmski in video material, originali ali reprodukcije slik slovenskih umetnikov, spominske knjige, dnevniki, kosi oblaci…) ter izhajajo iz Slovenije oziroma so del vaših spominov ali kako drugace povezani z maticno domovino. S tem opusom, to je zbirko spominov, ki so povezani z vam dragimi predmeti, bi na ustrezen muzeološki nacin predstavili vsakodnevno družinsko in profesionalno življenje vas in vaših najbližjih ter vaše custveno potovanje skozi osebno in družinsko zgodovino. Clani Odbora za kulturo Društva Sava in Odbora za kulturo Nacionalnega sveta bodo predmete - eksponate, ki jih bodo clani Društva Sava predlagali, dokoncno izbrali ter uvrstili na razstavo. Razstava bo pripravljena v skladu s sodobno razstavljalsko prakso, kjer se bo na sodoben, interaktiven in kreativen nacin predstavil material, kjer je vsak predmet prikazan kot »objekt – znamenje« (v smislu beseda in predmet) in obravnavan kot muzejski eksponat. Ce ste lastnik katerega koli od navedenih predmetov in ce bi ga zacasno odstopili za namene razstave, vas prosimo, da o tem obvestite Odbor za kulturo Društva Sava (sava-si@eunet.rs). Spomini Dokler sem bila še otrok, sva z mamo vsako leto šli v Slovenijo k babici, mamini mami. Najpogosteje sva potovali z vlakom. Najprej do Vinkovcev, potem pa do Zidanega mosta in Radec. Prispeli bi v popoldanskih urah, ko je sonce pocasi že zgubljalo svojo moc, prijeten vonj Save, gora in svežine, tudi poleti, pa je še vedno del mojih spominov in zbirke vonjav. Moja babica je živela v gorah in tu se je pricela tudi moja ljubezen do planinarjenja. Veliko let pozneje so se, tisti, ki niso poznali mojega’zaledja’, cudili – „glej (takrat) malo iz Vojvodine, kako samo pleza po skalovju “. Ja, jaz sem rastla v Somborju, kjer je vse ravno, edini hrib v okolici pa je Lazin breg, kjer si lahko vrtel kolo - „biciklo“, kolikor ti volja. A ni ga cez obcutek, ko se zapodiš po hribu navzdol. V Sloveniji pa sem zacela plezati po drevesih, se vzpenjati na kozolce, tu sem se zacela vzpenjati po skalah in na strminah iskati prekrasne male divje vijolice. One so me povsem ocarale. Všec mi je bilo prespati v “hotelu Prepih”, kot sva poimenovali leseno hiško z veliko sena, pod babicino hišo. Ko prispeva utrujeni s poti, nama babica pripravi posteljo v senu, presrecna, ker sva prispeli, jaz pa presrecna, ker se avantura koncno pricne. Hotel Prepih? Ja, pihalo je skozi luknje v dilah. Zame je to bilo najlepše mesto za spanec: spodaj se je slišal potok, ki šumi, veje dreves so nežno prekrivale najino hiško za spanje, vonj sena pa umiri in zaziba v spanec. Spomnim se tudi babicine kuhinje, njene potice, vonja jabolcnega zavitka, z jabolkami iz domacega vrta ter fižolove solate (katere tedaj sploh nisem marala, sedaj pa je moja priljubljena). Škoda, da v besedah ni tega vonja babicine shrambe, v kateri je bilo mrzlo tudi poleti. Spomnim se, kako babica molze kravice in potem da malo mleka mucam, ne vem, kdo je bil srecnejši: jaz ali tiste male muce, ki so se tiskale okoli babicinih nog. Spomnim se svojega prijatelja Ivcka, s katerim sem se rada družila, babicinih muc, katere sem božala in jih tudi oblacila(!), kokoši, krav in kužka Pikija. Tam se je porodila moja ljubezen do gorskih rastlin. Takrat sem prvic odkrila, da se neka težava lahko pozdravi ali umili z zdravilnimi rastlinami. Videla sem babico, kako jih suši na razlicnih mestih v mali hiši, najvec pa je teh rastlin bilo na krušni peci. Pripravljala je caje iz rastlin, ki jih je nabrala in posušila. Še vedno sem, tudi po tolikih letih, fascinirana, ko se tega spomnim. Babicine blazine so bile polnjene z nekimi travami in so božansko dišale. A kljub temu mi takrat niso bile všec, ker so prevec pikale. Z mamo, in vcasih tudi z babico, smo potovale tudi v druge kraje v Sloveniji, obiskovale smo sorodnike, se sprehajale Ljubljani, uživale na smucanju, toda Slovenija je zame pravzaprav moja babica in moja mama, del mojega življenja. Letos bom peljala svojega otroka v kraj moje babice, tako kot je moja mama peljala mene. Njegove babice ni vec, ampak bo tako, kot da je z nama. In bom, ko prideva v Radece, ter se povzpneva v Zagrad in na Svibno, v mislih povedala – mama, poglej kje sva, prišla sva. Toda, o tem naslednjic. Helena Rill Prevedla Maja Đukanovic IZLET NA KOSMAJ Po dolgem casu smo, ob prisrcni podpori predsednika Društva, v soboto 11. maja organizirali izlet na Kosmaj. Izlet je bil naravnan tako planinsko, kot kulturno. V okviru hribovske hoje smo obiskali zgodovinske in druge kulturne spomenike na Kosmaju, 626 m) visoki gori, ki se nahaja okoli 60 km južno od Beograda. Vzdiguje se nad rahlo vzvalovano pokrajino manjših hribov, med katerimi se vijejo doline manjših rek. Vse je pokrito z zelenjem. Bolj strma pobocja so porašcena z gozdovi - pretežno bukev in hrast, ponekod tudi iglavci, druge strani pa pokrivata grmovje in trava. Na Kosmaju so številni samostani iz XIII. in XIV. stoletja, katere je postavil despot Stefan, tiste, ki so že obstajali, pa je obnovil. Samostani Kasteljan, Pavlovac in Tresije so bili bodisi poletno bivališce, bodisi uradna rezidenca despota Stefana. V njih so delovala velika prepisovalna središca. Iz Beograda smo se proti Kosmaju odpravili ob pol osmih zjutraj. Pohod smo zaceli po obisku cerkve Sv. Apostolov Petra in Pavla, v kraju Nemenikuce. Z roba vasi smo se povzpeli do ostankov samostana Kasteljan. Vreme je bilo lepo, soncno, makadamska cesta pa dokaj strma. V skupini nas je bilo dvajset, zelo razlicnih starosti in fizicne pripravljenosti. Najstarejša med nami je bila gospa Nuša Gerden, najmlajši pa sedemletni decek. Po ogledu Kasteljana smo se razdelili v dve skupini. Skupina naših planincev (Branko Zorko s soprogo Olgico, Vinko Grgic in Breda Coš), se je odpravila po zelo strmi poti, skozi lep gozd, preko Belega kamna, poleg spominske kostnice iz Prve svetovne vojne in poleg razglednega stolpa do dogovorjenega mesta za sestanek z drugo skupino, v samostanu Tresije. Druga skupina se je vrnila v vas Nemenikuce in se je potem pripeljala do samostana Tresije, kjer nam je hcerka gospe Nuše pripravila bogato pojedino: spekla je veliki sirov zavitek, prinesla rdece vino in kislo vodo. V dobrem vzdušju smo se pripeljali do sedla na Kosmaju, kjer smo se srecali s skupino pešcev iz doline, katerim sta se pridružila predsednik Društva Saša Verbic z vnukom. Skupaj smo se pripeljali do samostana Pavlovac. Na dvorišcu, v senci starih hrastov, nam je edini duhovnik samostana predstavil zgodovino cerkve ter poudaril pomen nadaljnjih raziskav in obnove porušenih samostanskih poslopij. Potem smo se peljali nazaj na sedlo, in se od tam peš povzpeli do velicastnega spomenika v cast borcem iz Druge svetovne vojne, spomenika padlim borcem Kosmajskega partizanskega odreda. Na to smo se spustili še do razglednega stolpa s katerega se odpira pogled proti severu in smo nato prišli do kostnice borcev iz Prve svetovne vojne. Po vrnitvi na sedlo je vecina izletnikov, po celodnevni hoji, že kazala znake utrujenosti. Na poti v Beograd smo se ob vznožju Kosmaja ustavili v znani gostilni ¨Toma i Nada¨. Stara kmecka hiša je preurejena v restavracijo, gostom pa je na voljo tudi veliko dvorišce s sadnimi drevesi. Bil je skrajni cas da si odpocijemo in pojemo okusno hrano, jagnjetino in odojka z ražnja. Pri kosilu smo ugotovili, da je skupina pešcev prehodila 5 km in naredila okoli 200 m višinske razlike, planinska skupina pa prehodila 10 km ter premagala 300 m višinske razlike. Po prijetnem bivanju na vrtu restavracije smo se okoli osmih zvecer vrnili v Beograd. Med vožnjo proti Beogradu so vsi udeleženci izkazali zadovoljstvo zaradi izleta ter zaželeli, da bi izletov v društvu bilo cim vec. Besedilo: Mirko Deticek Prevod in fotografije: Branko Zorko Založnik: DRUŠTVO SLOVENCEV V BEOGRADU – DRUŠTVO SAVA Beograd, Terazije 3/IX, tel/fah +381 11 33 40 875, e-mail: drustvosava@gmail.com www.drustvosava.org DRUŠTVO SLOVENCEV V BEOGRADU - DRUŠTVO SAVA Uredništvo: Saša Verbic, glavni in odgovorni urednik. Clani uredništva: Ivana Mandic in Zorko Branko. Lektura: Maja Đukanovic. Likovno-graficna priprava: Dušan Todorovic, Aleksandra Andelkovic in Jasmina Pucarevic. Bilten je brezplacen. Izhajanje Biltena financira Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Rokopisov, fotografij in risb ne vracamo. Podpisani clanki predstavljajo osebno mnenje avtojev, ki se nujno ne morajo strinjati z mnenjem uredništva. Uredništvo ima pravico po potrebi skrajšati in prilagoditi prispele priloge. Delo v Biltenu je volontersko. CIP - .............. . ........... ....... .......... ......, ....... 061 BILTEN / Društvo Slovenaca "Sava" u Beogradu ISSN 1452-9092 = Bilten (Društvo Slovenaca "Sava" u Beogradu) COBISS.SR-ID 140641548