NAŠ ČASOPIS Glasilo občine Vrhnika LETO XIX, ŠT. 184 AVGUST 1992 YU ISSN 0351-6180 60 novih telefonskih naročnikov Nova telefonska centrala na Vrhniki je do 25. 8. 1992 že sprejela 60 novih telefonskih naročnikov. Ti naročniki so iz Cankarjevega trga, dela Janezove vasi (Verda) in Voljčeve ceste. Gradnja novih priključkov se nadaljuje po načrtu in dogovoru. Tako se nadaljujejo dela v Janezovi vasi (vse ulice) ter naprej proti samemu Verdu, nekako do zbiralnika v Pod-gori. Hkrati pa druga ekipa ureja nove priključke v centru Vrhnike (nadaljevanje Voljčeve, del Gradišča, Poštna, Stara cesta, Kopališka, Usnjarska ter še druge ulice). Pri tem pa PTT še enkrat poudarja, da bodo novi naročniki v naštetih območjih, vsi tisti, kjer je naročniška mreža že napeljana. Do konca oktobra naj bi približno 300 naročnikov dobilo svoje nove telefonske številke. Ob delih za nove priključke pa poteka gradnja nove kabelske mreže po treh krakih: - Robova cesta, z vsemi ulicami, ki se stekajo nanjo ter naprej proti Stari Vrhniki; - Ljubljanska cesta proti Sinji gorici in nato naprej proti Blatni Brezovici (vse ulice in naselja ob trasi); - del Gradišča, Idrijska cesta ter naprej proti Betajnovi (tudi vse ceste in ulice, ki se stekajo na to traso). Ta mreža naj bi bila ob informacijah zgrajena do konca oktobra in tedaj bi se lotili gradnje priključkov tako, da bi do konca leta 1992 vsa ta območja dobila nove telefonske naročnike. Za oddaljena naselja in KS pa je vse odvisno od zagotovila in višine finančnih sredstev ter obenem posojil, za kar naj bi se odločila in pomagala tudi občina. Po ocenah naj bi ta gradnja potekala v vsem letu 1993, ko bi bila konec leta končana in s tem tudi telefonska mreža. Pozanimali smo se tudi za sedanjo ceno priključka, ker so se pojavile razne dezinformacije. Cena priključka je 65.070,00 SIT (minus 10%, če je naročnik kupil PTT obveznice do 1000 DM). Vse dodatne informacije pa lahko dobite na PIT Vrhnika, telefon 751-170. S. S. II Komisija za lepše okolje pri Turističnem društvu Vrhnika je delavna vse poletje. Ocenjevanje trgovin je skoraj že končano. Rezultate bomo razglasili v sredini septembra na javni prireditvi in podelili prve »BLAGAJANE«. Vse o prireditvi boste izvedeli pravočasno. Nas pa že čaka druga naloga: ocenjevanje gostiln. Pa še to: če še niste oddali glasovnice za najboljšo in najslabšo trgovino, to še lahko storite do 8. septembra. Glasovnica je bila objavljena v prejšnji številki Našega časopisa, dobite pa jo lahko tudi v turistični pisarni na Cankarjevem trgu 4. Opozorilo vsem udeležencem v cestnem prometu! Bliža se pričetek šole, s tem pa bo več udeležencev - šolskih otrok v prometu. Na to vas bodo opozarjali posebni znaki, kakršnega vidite na sliki. VROČINA Po dolgi poletni vročini, ko tudi na Mahu (Morostu, Barju) zijajo velike razpoke, kakršne povzroča huda suša, se tudi v Našem časopisu znova oglašamo s tem, kar se je vse dogajalo čez poletje. Marsikaj je zapisano, veliko tistega, kar se je zgodilo, tudi ni. Kajti: če nihče ničesar ne sporoči o pravem času, in če nihče nič o tem ne napiše, se tudi nič ne zgodi. Danes pa vse bolj velja: če se o čem ne piše in če to ni objavljeno na televiziji, je toliko, kot da se sploh ni zgodilo. Imamo tudi drugačne težave: v prejšnji številki, dva meseca je že od nje, je bilo objavljeno v tem časopisu pismo zaskrbljene matere šolarja osnovne šole v Logu - Dragomerju. Potožila se je nad nekaterimi ravnanji na tej šoli in ob njej in s tem močno prizadela ravnatelja šole. Prav lahko mu zagotovimo, da pismo ni imelo nobenega skritega političnega ozadja. Ni pa seveda lepo, da mater že omenjenega šolarja pod pismo ni bila podpisana in tudi urednik se je zelo zmotil, ker tega ni bolj vztrajno raziskoval, namreč, kdo tiči pod za računalnikom spisanim spisom. Če se nam bo pisec oglasil, ga bomo poslali k ravnatelju šole, saj je najlepše, da se te stvari urejajo neposredno, iz oči v oči. Po Vrhniki kroži tudi mnenje, da je namreč obupna slovenščina, ki jo dajemo na svetlo našim bralcem. Sprašujejo, ali imamo lektorja, ki bi vse spisano skrbno prebral in popravil, kar je treba popraviti. Lektorico imamo in skrbno bere skoraj vse, kar pride v uredništvo. Morda je nesporazum drugje: tudi Ivan Cankar, ki ima rojstno hišo na Klancu, bi ob sedanjih lektorjih marsičesa ne spravil k založniku. In o njem ne bi mogli trditi, da ni bil vešč slovenščine. Pri urednikovanju upoštevamo nekatere stvari, ki jih upošteva vsak pameten urednik: da upokojenec drugače piše kot njegov vnuk, ki se spet drugače izraža. Ve se tudi, da se drugače izražata policaj in drugače razbojnik. Pri popravljanju spisov v našem časniku pač spoštujemo avtorja, kolikor je mogoče, včasih pa v naglici in zaradi zgnetenih rokopisov popravke komajda spravimo na papir med vrste, ker so te preveč skupaj. Vse se ponavadi dogaja v naglici tudi zato, ker je treba z rokopisi naglo v tiskarno in skrbnemu pregledu kaj uide. Vendar le mislimo, da ne prepogosto. Težave urednika občinskega časopisa so v tem, da ima pač na majhnem prostoru njegovo občinstvo različne okuse. Vendar sem prepričan, da Našega časopisa le ne delamo tako zelo z levo roko in da objavimo vse, kar ni v nasprotju z zakonom. Da ne bi kdo rekel, glej jih, cenzure se bojijo. V predvolilnem času - čeprav še ni sprejeta volilna zakonodaja, se je že začel - se bo marsikaj dogajalo. Urednik bo tako krmaril med scilp in karibdo ene ali druge stranke, enega ali drugega interesa in poskušal ostati živ. Tega pa naj od njega ne pričakujejo, stranke namreč, da bi zanje delal propagando. To si bodo morale delati same. To mi je zdaj ležalo na srcu, zdaj, ko še ni popustila velika poletna vročina, in ko že pričakujem vročino jesenskih dni. Torej dopisujte v Naš časopis: več kot boste zanj poslali, bolj bo vaš. Tone Janežič PREVIDNO! ŠOLSKA POT iSPV faMCta VRHNIŠKI GODBENIKI Šli so v Švico Vrhniški godbeniki so gostovali v Švici, v mestu Lenz-burg. Kaj so tam doživeli, poročamo na 12. strani. Slika je s sprejema pri lenzburškem županu. 2 AVGUST 1992 NAŠ ČASOPIS IZ OBČINSKE SKUPŠČINE Odlok o javnem redu Na skupni seji vseh treh zborov vrhniške občinske skupščine, ki jo je zaradi obolelosti predsednika, dipl. inž. Franceta Kvaternika vodil podpredsednik Tomaž Mesec, so obravnavali poročilo policijske postaje na Vrhniki, sprejeli odlok o javnem redu in miru in opravili še nekaj drugih stvari. Pri poročilu o delu policijske postaje, ki ga je obrazložil komandir Radoljub Milosavlje-vič, je bilo v razpravi nekaj vprašanj o narkomaniji, kaznovanju lastnikov lokalov zaradi točenja alkohola mladoletnikom, na splošno prenizkih kazni in o pristojnostih nad nadzorom nad obnašanjem bivše in sedanje vojske. Odlok o javnem in redu in miru objavljamo posebej; v razpravi pred sprejetjem sta bili dve bistveni pripombi delegatov, ena od kdaj do kdaj se ne sme kaliti nočni mir (Tomaž Grom), ki se mu je zdela opredelitev v besedilu odloka premalo jasna, in o kaznih za kurjenje odpadnih olj (Danica Jazbinšek). Zato bo moral republiški poslanec sprožiti v republiški skupščini pobudo, da se kazni zvišajo, kar je bilo sprejeto. Sprejet je bil osnutek zazidalnega načrta Betajnove, v svet Zavoda Doma upokojencev Vrhnika so bile imenovane Branka Alič, Jelka Cerk in Justi Babic. V svet centra za socialno delo so bile imenovane Darja Arhar, Ančka Pet-kovšek in Ivanka Petrič. V občinski skupščini je bilo tudi delegatsko vprašanje, kako je s prašičjo farmo na Drenovem Griču. France Cuk-jati je pojasnil, da je bilo najprej rečeno, da bo na Drenovem Griču nekdo postavil objekt majhen hlev, in krajevna skupnost je dala soglasje s pogojem, da lastnik prispeva za cesto, vodovod. Potem pa so krajani zvedeli, da ima lastnik namen graditi prašičjo farmo. 119 krajanov se je podpisalo pod zahtevo, da se ponovno skliče svet KS, kjer naj sprejmejo negativno mnenje. Franc Cukljati je vprašal, ali bo negativno mnenje sveta KS preprečilo gradnjo farme? Seja se je po dveh urah končala. ŽUPAN GONARSA NA VRHNIKI Priložnost neizkoriščena? Zadnjega julija je prišla na Vrhniko tričlanska delegacija pobratene občine Gonars, ki jo je vodil župan gospod Guido Dorigo. Delegacijo so sprejeli podpredsednik skupščine Tomaž Mesec, predsednik IS Vili Granda, podpredsednik IS Vinko Tomšič in sekretarka IS Sonja Pirnat-Keršmanc. Župan Gonarsa je povedal, da so v njihovi občini nastale spremembe v vodstvu. Novo vodstvo pa si prizadeva za še boljše in bolj poglobljeno sodelovanje, kot je bilo do zdaj. V nadaljevanju pa je izrazil zaskrbljenost, da za septembrski sejem v VIDMU, »Moderna hiša 1992«, ni zanimanja vrhniških podjetij, čeprav je bilo v letu 1991 veliko narejenega, da je Vrhnika dobila svoj prostor. Predsednik IS Vili Granda je takoj obljubil, da bodo še enkrat animirali vrhniška podjetja, saj take priložnosti za predstavitev Vrhnike Evropi ne smemo izpustiti. Nato sta delegaciji sprejeli skupne dogovore za nadaljnje sodelovanje obeh pobratenih občin, in sicer: - srečanje obeh IS bo na Vrhniki 19. septembra (dogovor o programu sodelovanja v letu 1993) - 19. 9. otvoritev razstave fotografij o Gonarsu - turistični ogledi Gonarsa in Vrhnike (izmenjava turistov); - kampiranje mladih iz Gonarsa v novem avtokampu na Vrhniki; - nadaljnjo skupno skrb za vzdrževanje in polaganje Na podlagi določil Statuta občine Vrhnika (Ur. list SRS, št. 31/79, 5/82, 11/86 in 2/87), Poslovnika skupščine občine ter sklepa Predsedstva Skupščine občine Vrhnika SKLICUJEMO 21. sejo ZBORA ZDRUŽENEGA DELA, 21. sejo ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI in 21. sejo DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA SKUPŠČINE OBČINE VRHNIKA, ki bodo v ČETRTEK, 10. 9. 1992, ob 17. uri v Mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki. Za sejo predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Ugotovitev sklepčnosti 2. Poročilo o delu Izvršnega sveta SO Vrhnika od 7. 6. 1991 do 30. 6. 1992 3. Realizacija proračuna občine Vrhnika za obdobje 1 - 6 1992 4. Osnutek odloka o dopolnitvi odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč 5. Sklep o določitvi vrednosti točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč na območju občine Vrhnika 6. Volitve in imenovanja 7. Pregled in potrditev zapisnika 17. skupne seje zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora SO Vrhnika z dne 2. 7. 1992 8. Odgovori na delegatska vprašanja in postavljanje novih delegatskih vprašanj 9. Razno - Informacija o pobudi Medobčinskega društva civilnih invalidov za spremembo zakonodaje s področja varstva civilnih invalidov vojne PREDSEDNIK PREDSEDNIK ZBORA ZDRUŽENEGA DELA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI JANKO DROBNIČ I. r. dr. France CUKJATI, I. r. PREDSEDNIK DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA dipl. inž. Leon GOSTIŠA I. r. Zato ob tej priložnosti pozivamo vrhniška podjetja in obrtnike, ki menijo, da bi svoje izdelke lahko razstavili na sejmu »Moderna hiša 92« v Vidmu, da se povežejo s sekretariatom IS občine Vrhnika, kjer bodo dobili vse dodatne informacije. venca (1. novembra) na spo menik KOSTNICA v Gonarsu. Gostje iz Gonarsa so si ogledali bodočo vrhniško podjetniško cono in avtokamp pri bazenu. Na koncu je župan Gonarsa povabil delegacijo vrhniških starejših občanov na tradicionalno srečanje starejših v Gonarsu: pokrovitelj srečanja je župan. (S.S.) SOCIALDEMOKRATI Novosti v Cankarjevi knjižnici STROKOVNA LITERATURA AUCLAIR, M.: Knjiga o sreči l.ll. BEAUGRANDE, R. A.: Uvod v besediloslovje BERGLAR, P.: Marija Terezija in Slovenci CANKAR, Iz.: Zgodovina likovne umetnosti ČERNE, M.: Čebulnice DRAKULIČ, S.: Kako smo preživeli komunizem ELDIN, P.: Čarovnije za male in velike FLERE, S.: Uvod v sociologijo FULGHUM, R.: Vse, kar moram vedeti, sem se naučil v vrtcu GABRE, J.: Kako sem premagal raka GANTAR, A.: Tehnologija usnja GOMAN, C. K.: Ustvarjalnost in poslovna uspešnost HAYEK, F. A.: Usodna domišljavost JALUŠIČ, V.: Dokler se ne vmešajo ženske JANŠA, J.: Premiki JURKOVŠEK, B.: Fosili v Sloveniji KASTELIC, L.: Korenine čebelarjenja KENDA, V.: Kako uspeti v zunanji trgovini KERŠEVAN, M.: Vstop v krščanstvo drugače KING, T.: Ljubezen, spolnost in astrologija KOCIJAN, G.: Med analizo in sintezo KOŠIČEK, M.: Otrok, moja skrb KOŠIR, M.: Nastavki za teorijo novinarstva KUMER, Z.: Oj, ta vojaški boben LEPA Slovenija LESAR, L.: Dobri človek iz Negove LEWIS, C. S.: Zakaj Bog LJUDJE iz davnih LORBAR, M.: Produktivnost v pisarnah Oblikovanje teama MADDUX R. B.: Učinkovito ocenjevanje storilnosti MIHELČIČ, M.: Ekonomika poslovanja MORE, T.: Thomas More-krščanski humanist NAHUM, A.: Letala RABER, M.: Duševna vitalnost in čilost REBULA, A.: Pastir prihodnosti REID, S.: Iznajdbe in odkritja RENČELJ, S.: Domače dobrote-domiselno in vabljivo RENKE-HEINEMANN, U.: Katoliška cerkev in spolnost SAJOVIC, B.: Osnove civilnega prava SMOLE, J.: Spomini Titovega sekretarja SALOMON, P.: Meta človek SRŠEN, J.: Jezik naš vsakdanji STRUBE^ W.: Kepler in general ŠAFARIČ, B.: WinWord, word for windows ŠINKOVEC, J.: Temelji podjetništva ŠVAJNCER, J. J.: Vojna in vojaška zgodovina Slovencev TRSTENJAK, A.: Pet velikih VALENČIČ, V.: Židje v preteklosti VARNA vožnja WILLAN, A.: Velika šola kuhanja ZLATI bogatin LEPOSLOVJE Mladinsko BLYTON, E.: Skrivnost hiše Ratatata Skrivnost prepovedane votline Skrivnost tajnega pristanišča BUTTERWORTH, N.: Dragoceni biser Dva sinova Hiša na skali Izgubljeni biser COVER, A. B.: Rezilo giljotine DIXON, D.: Raziskovalec ledene dobe GASPERINI, J.: Plovba z gusarji GOSCINNY, R.: Astérix na olimpiadi KRALJ, B.: Jaz sem kužek Mix KUNČIČ, M.: Dogodivščine v pragozdu MAKAROVIČ, S.: Korenčkov palček STABEJ, J.: V katerem grmu tiči zajec TURK, H.: Filip in kocka Filip dobi darilo UMEK, E.: Slovar radovednega tačka Za odrasle ASTA, L.: Lidija BENZONI, J.: Mlada nevesta DEVERELL, W.: Igle HIBBERT, E. B.: Ujetnica FILIPČIČ, E.: Orangutan GODINA, F.: Glas samotne ptice GREENE, G.: Bistvo stvari GUNTHER, H. K.: Nevarne igre INGOLIČ, A.: Tako je bilo KATZ, D.: Kako je ded prismučal na Finsko LEVSTIK, V.: Zapiski Tine Gramontove MENDOZA, E.: Mesto čudes NERCIAT, A. de: Felicija ali moje nepremišljenosti PAHOR, B.: Napoved nove plovbe PREBIL, R.: Modri trikotnik RAINER, M.: Skozi prste ROT, A.: V obljubljeni deželi ROTH, G.: Veliko obzorje SEVLJAK, J.: Zeleni kres SLOMCZYNSKI, M.: Samo hudič si STEWART, M.: Trnovka UDOVIČ, J.: Zapisi v tišino VOŠNJAK, J.: Pobratim Pesmi KALTNEKAR, Z.: Pozna žetev TOMINEC, D.: Vezenje v samoti WOJTYLA, K.: Pesem o neizčrpanem soncu Stari main vabi To soboto piknik Obnovitvena dela za ureditev mlina v Starem malnu so v polnem zamahu. Čeprav so med dopusti nekoliko obstala, pa je skoraj vse pripravljeno za postavitev mlinskega kolesa, kar prikazuje tudi slika. Vso gradnjo vodi neutrudni Franc Okrajšek, čeprav večkrat nejevoljen, ker ne gre vse po načrtih. Vendar pa bo to nova in zanimiva pridobitev Turističnega društva Vrhnika, saj je Stari maln v teh vročih časih kar dobro obiskan. Veliko ljudi išče ohladitev v zajezenem bazenu ali pa pripravijo piknike na jasni pred bazenom. Res je na robu jase le ena posoda za smeti, vendar pa so ostanki piknikov le preveč vidni ter opozarjajo na našo kulturo pospravljanja in čiščenja za seboj. Tudi za take bodo v Turističnem društvu poskrbeli in postavili več posod za odpadke. Ne glede na to pa bo v soboto, 29. 8. 1992, v Starem malnu PIKNIK, ki ga organizira Turistično društvo Vrhnika, popestrila pa ga bo Vrhniška godba. Pričetek bo ob 12. uri in oba izvajalca, posebno še vrhniški godbeniki, vabijo vse ljubitelje pihalnega orkestra, da se udeležijo piknika ter pridejo poslušat tudi krajši njihov koncert v naravi. Sociala klice Kot je že pisalo v prejšnjem Našem časopisu, so občinski socialdemokrati organizirali večer v Borovnici in nanj povabili predsednika stranke ter zdajšnjega podpredsednika republiške vlade dr. Jožeta Pučnika. O pogovoru ste že brali, zdaj bi radi predstavili delovanje stranke doslej in v prihodnje. Po uresničitvi velikih skupnih ciljev z Demosom (samostojna Slovenija, lasten denar, vojska) se zdaj borimo za razcvet gospodarstva in za socialno pravičnost, ki je na najbolj trhlih nogah. Dogaja se, kot sami veste, da si nesposobne vodilne strukture (z nekaterimi izjemami) do višav dvigujejo plače, delavce pa z raznimi pretvezami mečejo na cestjo. To želimo preprečiti in za to si bomo še naprej ne- kompromisno prizadevali. Sa-moorganizirati pa se boste morali tudi sami v sindikate in se preko njih postaviti na svoje noge. Tako sta storila sindikata v Fenolitu, borila sta se za pravično stvar, proti direktorju, ki sta ga z demokratičnimi sredstvi in s pomočjo pravice KNSS g. Irene Virant spravila iz podjetja. Socialdemokrati po svojih močeh pomagamo ljudem v stiski. Za begunce smo prispevali 20.000 tolarjev, 5000 pa smo dali Juretu Šterku, socialdemokratu, ki s svojo jadrnico pluje okrog sveta pa se mu je na poti pokvarila. S svojo barko, slovensko zastavo na njej in s slovenskim potnim listom pa promovira našo državo po svetu. Predsedstvo OO SDSS Vrhnika Dr. Jože Pučnik, podpredsednik slovenske vlade, ob njem Tone Debevec, predsednik 00 SDSS Vrhnika NAŠ ČASOPIS AVGUST 1992 Poguba v omami To je bila tema srečanja, ki ga je organiziral odbor SKD Vrhnika 23. maja 1992 v mali dvorani Cankarjevega doma. Gosta srečanja prof. dr. Anton Dolenc in dr. Tone Kunstelj sta izpostavila zaskrbljujoče naraščanje smrtnosti predvsem med mladimi zasvojenci. Lani je bilo prvič šest žrtev med narkomani, letos do maja meseca že osem. Daje problem narkomanije grozljivo prisoten tudi v naši sredi, priča tudi veliko število udeležencev, ki jih ta Pojav skrbi. Douglas Adams je v uvodu knjige »Štoparski vodnik po Galaksiji« zapisal: »Tam zunaj v neraziskanih zaplotjih nekega popolnoma nemodernega predela Galaksije onkraj Zahodnega spiralnega rokava plava majhno neugledno rumeno sonce. Okrog njega kroži v razdalji kakih dvaindevetdeset milijonov milj skrajno nepomemben fnodrozelen planetič, katerega '* opic izvirajoče življenjske oblike so tako obupno zaostale, da se jim zdijo digitalne zapestne ure kar bistra pogruntavščina. S tem planetom je - bolje rečeno, je bilo - nekaj narobe: pečina ljudi na njem je bila večinoma nesrečna. Seveda so se številni prebivalci planeta spoprijeli s tem problemom, v rešitvah, ki so jih predlagali, Pa je vedno znova šlo za premetavanje majhnih zelenih koščkov papirja, kar je čudno, saj navsezadnje ti zeleni papirčki niso bili prav nič nesrečni... Tako so pred dva tisoč leti Pribili na križ nekega človeka samo zato, ker je govoril, kako '9Po bi bilo, če bi bili ljudje za spremembo prijazni med seboj. In tako je težava ostajala: precej ljudi je bilo hudobnih in večina nesrečnih, tudi tistih z digitalnimi urami.« Kadar je razpoloženje ljudi tako, sta čas in prostor primerna za nastop prodajalcev sanj. Dokler smo bili Slovenci zaprti v svoj prostor, zavarovani pred naprednimi idejami razvitega sveta, smo bili tudi zavarovani pred kvarnimi vplivi, ki jih prinese potrošniška miselnost v vsakdanje življenje. Sreča človeka se meri samo po materialnih dobrinah, ljudje, kar je najbolj žalostno, otroci, pa ostajajo osamljeni s svojimi problemi. Trenutne rešitve iščejo v vsem, kar jim pride pod roke: v cigareti, pijači, zadnje čase vedno več v uživanju mamil. Zaradi svoje lege in mešanja vplivov vzhoda in zahoda je Slovenija med štirimi najbolj ri-zičnimi deželami na svetu za promet z drogo. Iz Indije prihaja kokain, iz Amerike heroin. Mnenje, da je vdihavanje omamnih trav neškodljivo in da bi to legalizirali, je skrajno zmotno, kajti kot se telo navaja na narkotike v zdravilih za lajšanje bolečin in zahteva vedno večje doze, tako uživalec hašiša preide čez čas na trdo drogo, ki je v svojem učinkovanju bolj zahrbtna, njeni razpečevala pa so kriminalci najhujše vrste. To, da izkoriščajo slabost zasvojenih) še ni najhujše. V želji po čim večjem zaslužku drogo redčijo bolj, kot je na trgu običajno. Če uživalec pride pri drugem dobavitelju do bolj čiste »robe«, je še do takrat običajna doza smrtna. Treba si je zagotoviti nove porabnike. Kriminalci so stegnili umazane prste po naših otrocih. Sprva jim ponudijo »sanje« zastonj, ko pa začne otrok sam povpraševati po mamilu, ga je treba drago plačati. Republika Slovenija ministrstvo za zdravstvo, družino in socialno varstvo ljubljana, Štefanova 5 - Telefon 151-028 - Fax 217752 sklad za nagrajevanje inovacij na področju usposabljanja, življenja in dela invalidov pri vladi republike slovenije RAZPIS NAGRAD ZA INOVACIJE NA PODROČJU USPOSABLJANJA, ŽIVLJENJA IN DELA INVALIDOV ZA LETO 1992 i. v letu 1992 bo podeljenih pet enakovrednih nagrad. Nagrajeni bodo najuspešnejši izumi, tehnične in druge izboljšave na področju usposabljanja, življenja in dela invalidov, ki jih bodo predlagatelji v razpisanem roku poslali Skladu. 2. Sklad je ustanovljen z namenom, da bi spodbujal inovacijsko delo 'n podpiral prizadevanja posameznikov ali avtorskih skupin, da bi z izumi, tehničnimi in drugimi izboljšavami prilagajali invalidnim osebam delovne razmere, delovna orodja, bivalne razmere, predmete vsakdanje rabe oziroma uvajali inovacije na področju aktivnega varstva invalidov. 3. Na razpisu lahko sodeluje vsak državljan Slovenije, ki predloži Skladu dokazilo o svojem izumu, tehnični ali drugi izboljšavi in dokaže, da gre za novo, izvirno napravo, za izboljšavo določene naprave, stroja, predmeta vsakdanje rabe oziroma prilagoditev leteti posameznim vrstam invalidov ali za inovacije na področju izvirnih metod dela z invalidi. Sodeluje lahko tudi skupina avtorjev. 4. Predlogu za nagrado mora biti priložena tehnična dokumentacija, opis naprave, stroja, predmeta ali inovativne metode dela z inva-'idi, potrebne skice, fotografije ali modeli. Priložen mora biti tudi opis delovanja in obrazložitev, v čem je inovacija koristnejša in boljša od dosedanjih rešitev. 5. O predlogih za nagrade sklada bo določala posebna strokovna komisija, ki jo imenuje odbor ustanoviteljev Sklada izmed znanih strokovnjakov za posamezna področja, kamor sodijo predlogi. Komisija deluje in odloča v skladu z aktom o ustanovitvi in delu Sklada. 6. Nagrade pomenijo družbeno priznanje. Avtorske pravice so v celoti pridržane avtorju. Sklad si bo prizadeval, da bi vse inovacije, ki bodo nagrajene, resnično tudi našle svoje mesto v življenju in delu invalidov. Višina nagrade v letu 1992 bo najmanj dva povprečna osebna dohodka v Republiki Sloveniji leta 1992. 7. Podelitev nagrad bo javna in slovesna ob dnevu invalida v letu 1993. 8. Predloge je treba poslati do vključno 30. septembra 1992 na naslov: Sklad za inovacije na področju usposabljanja, življenja in dela invalidov pri Vladi Republike Slovenije, Ministrstvo za zdravstvo, družino in socialno varstvo, Ljubljana, Štefanova 5. ODBOR USTANOVITELJEV SKLADA Doma začne izginjati denar, predmeti, ki gredo lahko v prodajo, sledijo vlomi v trgovine. Posledice so grozljive. Uživalec ne uničuje samo sebe, ampak tudi vse okoli sebe. Poleg telesnega propada gre tu še za povečano možnost okužbe z aidsom, znano je, da so mamila kancerogena, pri otrocih nastopijo motnje v razvoju. V času delovanja mamila je blaženih trenutkov vedno manj, vse pogostejša so stanja groze, ki se končajo bodisi s kakim zločinskim dejanjem, ker se počuti narkoman ogroženega, bodisi se spusti z višine kot ptica ali se vrže v objem vode. Pod okriljem »Karitas« delujejo v svetu komune za prevzgojo zasvojencev. Več teh komun je v sosednji Italiji, kamor se zatekajo po pomoč tudi naši bolniki. Ljudje, ki vodijo delo v teh komunah, nesebično žrtvujejo svoja življenja poslanstvu, ki ga opravljajo. To delo zahteva veliko ljubezni do bližnjega, saj velik del terapije predstavlja ravno prijateljski pogovor. Preostali čas, razen tistega, ki je namenjen počitku, pa morajo prebivalci komune delati. Ravno brezdelje je eden najbolj škodljivih dejavnikov, zato sta delo in šport zelo pomembna preventivna faktorja, kajti človek se mora nenehno potrjevati, da ne zapada v melanholijo. Našemu komaj dvomilijon-skemu narodu preti preveč nevarnosti. Starši moramo zaščititi svoje otroke. Nobena družbena ustanova ne more biti tako uspešna, kot je lahko le srečna družina. Naj nam ne bo žal časa za igro z njimi, prisluhnimo jim, zanimajmo se za navidez nepomembne probleme. Otroci nam namreč mnogokrat skušajo povedati, da se dogaja kaj nenavadnega. Predvsem ne smemo dopustiti, da se predolgo nekontrolirano ne zadržujejo od doma, v disko klubih, bifejih, klubih z igralnimi avtomati. Pripravljeni moramo biti, da ob kritičnih trenutkih pravilno odreagiramo. Ko naletimo na problem mamil, ni priporočljivo le tega propagirati. Na policijo naj se zatečejo samo v primerih, ko gre za odkritje preprodajalca. Žal imamo zakonodajo, ki premalo resno obravnava ravno najhujše hudodelce. Denarna kazen, kar za preprodajalca ni problem, pa kakšen mesec ali eno leto zapora, je občutno premalo, da se ne bi splačalo ponovno oprijeti posla. Tudi zatekanje v zdravniško ustanovo, kot je psihiatrična klinika, ni primerno, saj bivanje v tem okolju povzroča dodatne traume. Razvita socialna služba v okolju je lahko v pomoč, drugače pa nam ne preostane drugega, kot da pozorno pazimo na vsako spremembo v obnašanju otroka, ki ni razvojnega značaja, seveda pa ne smemo biti pri tem obremenjujoči. MARINA KUNSTELJ Recepti iz babičine kuhinje Objavljamo še nekatere recepte iz babičine kuhinje, ki so jih zbirali šolski otroci. Zdaj, ko je kljub hudi suši pridelka pred jesenjo dovolj, bi kazalo katerega preskusiti tudi doma. Saj so sicer vsi preskušeni. Šara V posodo daj narezano repo, kolerabo, krompir, korenje ter drugo zelenjavo. Dodaj še sveže prekajene svinjske noge in ušesa. Zalij z vodo in kuhaj, dokler ni meso mehko. Zabeli z ocvirki. Fižol z makaroni Najprej skuhaj fižol, ki je bil čez noč namočen. Ko je fižol skuhan napol, mu dodaj suho prekajeno meso. Ko je oboje že skoraj kuhano dodaj korenje, kolerabo in krompir. Posebej pripravi prežganje s čebulo, paradižnikom in malo paprike. Prežganje zamešaj med meso in fižol ter zakuhaj polžke. Rezanci s suhim mesom Rezance na pol skuhaj v slani vodi. Kuhano prekajeno meso zreži in popeci na masti. Primešaj rezance in 3 do 4 jajca. Stresi v pomaščen pekač, polij s kislo smetano in speci v pečici. Pečena kaša z jabolki Stresi 1/41 oprane in odce-jene kaše v primerno posodo in nanjo zlij 3/41 zavretega mleka, dodaj za oreh surovega masla, nekoliko soli, žlico sladkorja, premešaj, da se sladkor raztopi in postavi za četrt ure v pečico. Nato kašo vzemi iz pečice ter nanjo položi 4 olup-Ijena in na krhlje zrezana jabolka. V pečici peci kašo z jabolki še pol ure. Ko jo postaviš na mizo jo lahko še posladkaš in odišaviš s cimetom. Pečena kaša z marmelado Kašo skuhaj na mleku, dodaj malo masla, posoli. Skuhani, skoraj ohlajeni kaši dodaj malo sladkorja, vanilje in cimeta. Polovico kaše stresi v pomazan pekač, namazi z marmelado, nato pa stresi na marmelado še drugo polovico kaše. V pečici peci dobre pol ure. Polenta z jabolki Polento napol skuhaj v so-Ijeni vodi. Pekač namazi z ma- odprto: torek, sreda, četrtek od 12.00 do 23.00 petek, sobota, nedelja od 12.00 do 24.00 ponedeljek zaprto. Nudimo vam vse vrste PIZZ - boter, mornarska, kraška, madžarska, calsone, capricissa ter znano družinsko pizzo za štiri osebe. Poleg pizz vam nudimo pri nas malo znano špansko jed zurzuello, ki je pripravljena iz školjk, sira, paradižnikove omake in česna. Na željo gosta pa pripravimo tudi: lasagne, školjke v buzari, pečeno svinjsko kračo, kanelone, morsko ploščo, palačinke ter več vrst sadnih kup. Prav ponosni smo tudi na našega državnega prvaka v mešanju pijač Aleša Ogrina, ki vam lahko pripravi več vrst napitkov in naših znanih koktejlov. Točimo odprto pivo ter briško belo vino in črni koprski refošk. MLADI REŠEVALCI KVIZA KOLUMB IN DOBA ODKRITIJ POZOR! Počitniški dnevi se iztekajo, s tem pa tudi čas za reševanje kviza. Pohitite v Cankarjevo knjižnico in oddajte rešitve! Javno žrebanje bo v p o n e d e I j e k, 31. avgusta letos, ob 18. uri v mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki. Prireditev bo vodil Janez Dolinar, pel vam bo Janez Zmazek, zabaval pa vas bo tudi čarovnik. Nagrade so mikavne: izlet v neznano 17. 9. letos, veliko nagrad so prispevala vrhniška podjetja, trgovine in obrtniki. Vaš trud ne bo zaman. VESEL ZAČETEK POUKA VAM ŽELI CANKARJEVA KNJIŽNICA slom in vanj nadevaj polovico polente. Nanjo potresi nari-bana jabolka, smetano, sladkor in cimet. Pokrij s preostalo polento in v pešici peci še dobre pol ure. Orehova potica Vzemi dober kilogram moke in jo presej, da bo bolj rahla ter jo posoli. Posebej zmešaj 2 rumenjaka, 2 žlici sladkorja in 1/ 8 surovega masla. Zmešano maso zalij s približno 1/41 mlačnega mleka in dodaj malo olja. Vse to zamešaj v moko, ki smo ji dodali vzahajan kvas. Naredi ga iz skodelice mlačnega mleka, približno 8 g kvasa in žličke sladkorja. Testo stepaj, nato pa še rahlo gneti, da začno nastajati mehurji. Naredi dva hlebčka, ki naj v peharju shajata na toplem. Nadev. Zmelji 1 kg orehov. 1/4 jih shrani za posipanje, drugim dodaj 1/8 kg surovega masla, 4dl smetane, vroč med (toda naj ne zavre), vroče mleko, cimet, limonino lupino, rum, vanilij, kakao. Shajan hlebček testa razvaljaj, namazi z nadevom, potresi še s suhimi orehi in posladkaj. Iz vse te mase dobiš dve lepi potički. Češpljevi štruklji Pripravimo vlečeno testo iz olja, 1 jajca, mlačne vode in pol litra moke. Nadev. Posebej skuhamo suhe slive. Ko so skuhane, jim odstranimo pečke in jih zre-žemo. Vanje vmešamo veliko žlico spenjenega masla in smetano. Najboljša je tista, ki jo poberemo s kuhanega mleka. Če je masa pregosta, lahko dodamo žlico slivove marmelade. Z nadevom nama-žemo zvaljano testo, zvijemo in ga v prtičku skuhamo v slani vodi. Kuhane razrežemo in zabelimo z drobtinami, prepraže-nimi na maslu. Bučni praženec Pripravi testo kot za praženec. Pol litra mleka razžvrkljaj s tremi rumenjaki, zvrhano skodelico moke in dodaj sneg treh beljakov. Stresi na razbeljeno maslo, vmes pa stre-semo še naribane zelo zrele navadne buče. Peci v pečici. Bučna kaša Potrebujemo zelo zrele, rumene, navadne buče. Olupimo jih za približno dve jabolki. Skuhamo jih v malo vode. Nato jih pretlačimo in zalijemo z mlekom, vanj pa vkuhamo kašo. Ko je kaša skuhana, vmešamo še smetano. Polpeti iz kuhanega mesa Govedino, ki je ostala od juhe, zmelji. Na masti prepraži čebulo in dodaj zmleto meso, peteršilj, poper, sol in jajce. Oblikuj polpete in jih povaljaj v drobtinah. Speci na vroči masti. Zraven se prilega krompir z majaronom. Krompir z majaronom Olupljen krompir skuhaj, polovico vode odcedi, krompir pa zmečkaj. Zabeli ga z (ocvir-kovo) mastjo. Ko se mast razboli, vanjo vrzi ščepec maja-rona. Jajce z majaronom Jajce vmešaj in dodaj ščepec majarona. Speci ga na vročem olju. Tako jajce je dobrega okusa, je pa tudi zdravilno. Če ščiplje v želodcu, poješ jajce z majaronom in bolečine prenehajo. AVGUST 1992 NAŠ ČASOPIS OSNOVNA ŠOLA LOG-DRAGOMER Šola v naravi PLAVALNI TEČAJ ZA VRTEC PREKRATKO NI DOBRO Vrhniški vrtec Antonija Kuc- obiski staršev negativno vpli- ler je tudi v šolskem letu 1991/ vajo na otroke, predvsem tiste, 92 pripravil plavalni tečaj za ki jih nihče ne obišče, zato jih predšolske otroke, ki je bil za- bodo odslej odsvetovali. (Š. radi političnih zapletov tokrat M.) Osnovna šola Log-Drago-mer je vsakoletno šolo v naravi organizirala v Savudriji od 18. do 28. junija. Tako je učencem vseh 4. razredov postal za 10 dni novi dom naselje Zatišje-Bašanija v Savudriji. Odločitev vodstva šole in staršev je bila kar odgovorna, saj so bile razmere v sosednji J spoznavale z osnovami izdelovanja makrameja, vezenja ter z oblikovanjem mavca. , JÉHH Ob obisku sem se pogovar- » t% jal z učenci, ki so mi zaupali, ||? da so bili zelo zadovoljni t s hrano pa tudi s prostori (bun-galovi), kjer so prebivali. Le pospravljanje postelj jim je f povzročalo preglavice, ker so ; SñS V" 1 ~~ * ^5 Čeprav nekoliko hladna voda ni preprečila veselja in učenja plavanja. Hrvaški kritične in vsem znane. Vendar pa je prevladalo mnenje, da je v Istri mimo, sama Savudrija pa je le 12km od slovenske meje. Glavni smoter šole v naravi je bil vse učence naučiti plavati ter jih seznaniti z vsemi veščinami obmorskega življenja; to so tudi dosegli, saj so vsi splavali. Na končnem testiranju so učenci za svoje znanje plavanja prejeli 17 bronastih, 66 srebrnih in 32 zlatih delfinčkov. Poleg plavanja v dopoldanskem in popoldanskem času so organizirali izlet v Umag z ladjo, vrnili pa so se z znamenitim izletniškim umaškim vlakom. Pripravili so tudi piknik, večer s plesom ter veliko zabavnihi iger. V interesnih urah pa so jih razredničarke jih ocenjevali. Hudovali pa so se nad komarji, ki so jih nenehno pikali. Vendar so ob družabnih večerih tudi na to pozabili. Vlado Pahor, vodja šole v naravi, mi je povedal, da je bil zelo zadovoljen z vsemi pogoji bivanja v Savudriji, da so program izvajali po načrtu, kar jim je omogočalo tudi lepo vreme. Tudi z učenci ni bilo težav, tako da zdravnica, ki je bila z njimi, skoraj ni imela dela. Tako je bilo 10 dni v Savudriji. Za nekatere je kar prehitro minilo in vrniti so se morali v svoje staro okolje z mislijo, da je bilo lepo, doma pa je najlepše. S. S. na Debelem rtiču. Za malo šolo v naravi pa se je prijavilo 132 otrok, za katere je skrbelo dvanajst vzgojiteljic iz vrtca, dva zunanja vaditelja, ena praktikantka, zdravnik in vodja letovanja. Po prvem testiranju je bilo med malčki 96 neplavalcev, 22 polplavalcev, 10 plavalcev ter štirje šolarji, na drugem testiranju pa jih je več kot deset metrov preplavalo kar 31, do deset metrov 21, plovnih je bilo 49 otrok, medtem ko se jih je 31 udeležilo iger v vodi. V vrtcu so ugotovili, da je letos manj otrok doseglo plovnost, ker so skrajšali dolžino letovanja. Vaditelji namreč opažajo velik napredek v vodi šele po četrtem oziroma petem dnevu, zato so predlagali, naj bi šola plavanja trajala deset dni. Ugotovili so tudi, da ŠOLA V NARAVI V četrtek je pripeljal avtobus. Vsedli smo se vanj in odpeljali. V avotobusu je bilo zelo zabavno, saj smo skozi okno opazovali naravo ter gledali televizijo. Peljali smo se približno dve uri. Zelo smo se razveselili, ko smo zagledali morje. Kmalu smo zagledali mejni prehod (Slovenija-Hrvat-ska) in se peljali čezenj. Čez dobre pol ure smo že prispeli v Savudrijo. Tam smo se razdelili po hiškah in si uredili svoj novi dom. Nato smo odšli v bazen, kjer smo pokazali svoje znanje plavanja. Bili smo veseli, da smo se lahko že prvi dan kopali. SONJA REMŠKAR, TINA VESEL ms Tudi nekaj fantov se je opogumilo in zaplesalo ob zvokih moderne glasbe. Učenci so se seznanjali z osnovami potapljanja, brez mask if plavutk seveda ni šlo. PRVI PLAVALNI DAN Moj prvi plavalni dan je bil zelo zanimiv. V četrtek smo pokazali svoje znanje, kako plavamo. V petek smo se zbudili zelo zgodaj, zato je bila tovarišica huda. Pospravili smo si hišo. Nato smo odšli v jedilnico, kjer smo pozajtrko-vali. Hitro smo pojedli ter odšli v hišice. Prišli so ocenjevalci sob. Skoraj bi dobili deset Takole pa so mali letoviš-čarji pisali tistim, ki so jih najbolj pogrešali točk, vendar smo imeli pre<¡ stanovanjem nekaj papirje* zato so nam odbili eno točko Potem smo imeli pouk; u<3 smo se o otokih, zalivih. Hitet smo, saj smo se po tem od' pravili plavat. Na plavanju srm se imeli zelo lepo. V vodi rti je zelo zeblo, zato smo bi premraženi. Po plavanju srn1 odšli na kosilo. Bilo je dobfl Po njem smo se odpočili. Nato smo odšli zopet v bazen. Talf smo vadili žabico. Hodili I skakali smo v bazen, dok$ niso minile ure. Vrnili smo s( domov. Imeli smo kratek pom kjer smo napisali pesem SM galeb. Kmalu se je ulil del Odšli smo na večerjo, kije b% okusna. Zdaj je že večer. Dm je potekel lepo, saj je bil p| dan v Savudriji. SONJA REMSKAÍ Naš glas naj seže do vas Pozdravljeni! Odločili smo se, da bomo odslej v tej rubriki bralce Našega časopisa obveščali o dogajanjih v Domu upokojencev na Vrhniki. Ker smo se tega domislili šele sredi leta, je naša stanovalka Vera, ki ureja domsko glasilo »Utrinki«, pripravila kroniko prve polovice leta. Onkraj prireditev in drugih družabnih dogajanj, ki sicer marsikomu napravijo njegov vsakdan prijetnejši, pa ljudje živijo svoje tiho življenje s svojimi mislimi in spomini. In včasih tisto, kar čutijo in o čemer razmišljajo, tudi zapišejo. Kljub preprostosti so članki lepi, govorijo o vsakdanu v domu, pa tudi o radosti in bolečini, ki spremljata vsako človeško življenje. Zato bomo poleg obvestil, vabil in člankov zaposlenih objavljali tudi članke naših stanovalcev. KRONIKA DOGODKOV V PRVI POLOVICI LETA V januarju smo pripravili praznovanje rojstnih dni in pogostili vse, ki so imeli v preteklih treh mesecih rojstni dan. Kdor ni mogel v jedilnico, so ga obiskali v sobi s posladkom in mu zaželeli vse dobro. V februarju so praznovali jubilanti in tisti, ki pomagajo pri hišnih opravilih. V februarju je v naši avli nastopil tudi tambu-raški ansambel »Berda« iz Ljubljane. V marcu smo organizirali pu-stovanje. Ob tej priložnosti nas je obiskal vrhniški vrtec, pa še nekaj »domačih« se je preo-bleklo v maškare. Sredi marca je pri nas gostoval zbor Društva invalidov in upokojencev iz Logatca. Uprizorili so tudi šaljive »skeče«. Na materinski dan so nas obiskali otroci in vzgojiteljice župnijskega vrtca, vrhniški župan in predstavniki krščanskih demokratov. Proti koncu marca smo se odločili za praznovanje pomladi. Prišli so otroci iz Osnovne šole Vrhnika in poskrbeli za zborovsko petje in recitacije, pa ritmično gimnastiko itn. Nazadnje so zapeli vsi, staro in mlado. V aprilu smo praznovali rojstne dneve, kot je že v navadi, z veliko pomladanskega cvetja. Vrhniška godba nas je razveselila s prvomajsko budnico. • Marjana in Milena sta jih postregli s čajem. V začetku maja nas je obiskala gospa Sonja, vodička. Razgrnila je zemljevid Slovenije in bilo je mnogo idej kam bi šli na izlet. Nazadnje je prevladala odločitev. Za izlet čez Škofljico, Stično, Višnjo goro, Šentlovrenc, Čatež, Za-plaz, Šmartno, Bogenšperk. Sredi maja smo obiskali logaški Dom. V maju so v avli v pritličju Doma zaplesali člani folklorne skupine »Bistra«. Proti koncu maja so nas obiskali ljubljanski bogoslovci; to je bil oktet, ki je pel šmarnične pesmi. Tudi na naša vprašanja so prijazno odgovarjali, bilo je prav zanimivo. Osemindvajsetega maja so v avli nastopili ljudski godci »Molk« iz Rakeka. Kakih deset harmonikarjev je poskrbelo, da so nekateri celo zaplesali. To je bila pravzaprav otvoritev razstave, ki je trajala do 5. junija, imenovali pa smo jo »Čipka in šopek«. Razstavljeni so bili klekljani, kvačkani in pleteni prtiči in šopki iz papirja, suhega cvetja in pobarvanih trav. Razstava je bila prodajna in je zaposlila veliko stanovalcev, ki so sprejemali obiskovalce, ki jih ni bilo malo. Poleg svojcev so razstavo obiskale tudi upokojenke, ki imajo svojo skupino na Vrhniki, članice Društva upokojencev Borovnica, predstavnica Društva invalidov Vrhnike, naši dobri znanki Julka Fortuna in Sonja Vilfan, stanovalci Doma upokojencev iz šiške in še kdo. Iz cerkniške šole so prišli člani krožka za medsebojno pomoč s socialnima delavkama in si poleg razstave ogledali tudi dom. Iz vrhniške šole pa so prišli skupaj s tovarišico tisti učenci višjih razredov, ki so se sami odločili za to. Sredi junija so šli naši stano- valci na izlet na Dolenjsko po že prej navedeni poti. O izletu bo gotovo kdo napisal kaj več. Še ne dolgo tega so nas obiskali učenci Osnovne šole iz Logatca. Pod vodstvom zboro-vodkinje so zapeli več pesmi, spremljali pa so jih sošolci na glasbilih. Zanimala jih je tudi izdelava rož iz papirja, fjjj naši stanovalki, Marija | Ivanka, sta jim pokazali, kal* se jih naredi. Šlo jim je $ dobro od rok in ko so odhaja" so imeli vsak svojo rožo *f spomin na obisk pri nas. Pa drugič nasvidenje! Ve" Kako sva prišla v dom Na Dom upokojencev sva se pripravljala tako, kot marsikateri od upokojencev; ko pridejo leta in še bolezen, ne kaže drugega, kot da se umakneš nekam, kjer boš preskrbljen tudi v najbolj kritičnem trenutku. Večkrat sem omenila, da bom šla v dom, ko bom stara. Mož pa je vedno rekel: »Beži, beži, bodi tiho, bova že kako!« Pa tudi domači niso bili za to. Vnuki so govorili: »V dom vaju pa že ne pustimo!« Imeli so naju radi, a kaj, ko smo bili daleč narazen - oni v Škof ji Loki, midva pa v Goričici pod Krimom. Težko je bilo za naju, ker so nama morali sosedje nositi iz trgovine. V vasi namreč trgovine ni bilo, jaz se nisem mogla več voziti s kolesom, mož se je ponesrečil z mopedom. Težko je bilo pustiti vse, kar-sva si prislužila s težkim delom. Vedela pa sem, da nama v domu ne bo tako hudo, kot govorijo nekateri. Imela sem namreč sorodnike v domu in jih še imam. Ko sem jih obiskovala, sta si dva vedno želela domov, moja sestrična pa je bila zelo zadovoljna. Ko sem prihajala na obisk, sem opazila red in čistočo, to pa je zelo pomembno za stare ljudi. Na Vrhniko sem si želela zato, ker jo poznam že od otroških let. Rojena sem bila v Borovnici in smo po opravkih pogosto hodili na Vrhniko. Tukaj imava dosti znancev, tako da nama ni dolgčas. Malo se pogovoriš z enim, malo z drugim in čas teče. Prebirava Delo, Družino, Prijatelja, pa tudi knjige iz naše knjižnice. Mož hodi k petju in sodeluje v domskem odboru, moški vržejo tudi karte. Jaz pa se udeležujem sestankov vsak četrtek in bralnih ur vsak torek. Zmeraj se najde tudi kaj za zašit, za oprati, pa nogavice pletem za domače, ki jih ra$ zebe v noge. Tudi z roža$ sem imela vedno veselje, m okna so jih bila polna. Zdaj? skrbim za dve. Zadovoljna s* tudi, ker sva dobila sobo z $ gledom tja po polju in v gdm To naju spominja na čase, I sva sedela doma pred hišo [ gledala v gozd, ki je bil fm nama. Ko pogledam sM okno, se mi zdi, da sem dotri Rada bi se zahvalila za ' pozornost, ki sva je bila $ ležna ob 50. letnici najine p1 roke. Nič nisva pričakoval pa so nama rekli, da bodo 1 Šli pevci iz Logatca in naj I »tazakmašno« oblečeva. Trn sva tudi storila. O, kako ra SE POSEBNO UGODNO t lamelne ZAVESE po NAROČILU od 2.500 sit/m1. tt do razprodaje: topli pod že od 624 s (t/m1, / rrisoN iaoo sit/m' - Širina 3,66 m, uvoz iz zda/ umetna trava 1.125 SH/M' J> \ Pri nakupu nad 10O00 SIT zamik plačila 7 dni.