Leto VII	V Celja, dne 7. marca 1912	St. 10.

Izhaja vsak četrtek; ako je ta dan praznik, pa dam poprej. -r	„Narodni List" stane U celo leto 41, za pol .leta 9 K, z«	Oglasi le računajo po 16 Tfnirjev «n» petit frfta. — Vse pošiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati	četrt leta 1 K. Za Ameriko in druge dežele na leto 5 K 60 vin.	Pri večkratnih objavah inaten popust po dogovoru. Pristojna naslov: „8SfflrQ«5nl List" v Celju. — Reklamacije so	Naročnina se plačuje vnaprej, — Posamezna Številke*	bine za oglase je plačevati po pošti na naslov: arod r: i poštnine proste. — Uredništvo: Dolgo polje 1. »tam 10 vin. L i* t" v Cel j ti.
Današnja številka obseara 12 strani.
K položaju.
*	Celje, 6. marca.
Včeraj se je torej državni zbor zopet sestal, znamenja za bodočnost so čim najslabša. Parlament je obvladalo mrtvilo; kaže se splošna ■evolja do stvarnega dela; nesigurnost vlada na vseli straneh, nesigurnost najbolj pri vladi sami, ki ■ima tudi še danes trdne večine. To se kaže poseb-»o v odsekih, ki so ob začetku državnozborskih počitnic 20. dec. prevzeli vse polno dela, da ga do se-dajnega zasedanja zgotovijo, a niti eden ni prišel s srojim delom naprej.
V strankah samih se kažejo znamenja razpada, v nemški krščanskosocijalni stranki sta nastali dve str.uji, v nemškem Nationalverbandu (zveza nem-ikih nacijonalcev) prevladujejo razni kričači, v češkem enotnem klubu se čim dalje bolj širi prepad med Mladočehi, ki bi radi zlezli v vladni tabor, in narodnimi socijalci, enotnost poljskega kluba stoji ■a slabih nogah.
Dogodki v ogrskem državnem zboru, kjer vlacft »a predloga za novo brambno postavo nima upanja, ia bi bila sprejeta, vplivajo naravno tudi na naš državni zbor. Bolj kakor kedaj se tudi sedaj kaže, kaki slabiči so naši vladni krogi napram ogrski državni polovici. Saj izjavljajo celo, da postane Zadeva nove brambne postave pri nas šele takrat ■ajna,kadar jo bodo Madžari sprejeli Tako je bilo vedno, vedno smo bili hlapci madžarske politike, medno smo sprejemali juho, ki so nam jo kuhali Madžari. Naša vlada ni imela nikdar poguma, st odločno postaviti Madžarom po robu. In tako da-ises nesigurnost v ogrskem državnem zboru vpliva ma naš parlament: niti vlada niti poslanci ne vedo jM-av, kaj prav za prav n&j začnejo.
Stiirgkhova vlada je sploh nekaj posebnega. Nobene volje do rešitve važnih vprašanj ne kaže. Pogajanja na Češkem so končala z neuspehom, .iraginjsko vprašanje je tam ko pred dvemi mesci; pametne finančne reforme se ne loti. Človeku se zdi, da gospodje ministri sladko sanjajo takole: kaj pam pa morejo, začasni proračun imamo do koijca mnija, uradniške predloge nam it!ak nišo po godu, brambno reformo bomo že spravili, Če bodo Madžari hoteli, in če nam zbornica novih davkov ne dovoli, si bomo že tudi znali urediti.
In vendar, koliko nujnega in važnega dela čaka ifžavo. Naš gospodarski položaj je od leta do leta slabši, naša trgovinska bilanca za lansko leto kaže 777 miljonov kron Izgube, t. j. Za toliko se je blaga ,več uvozilo k nam kot izvodilo od nas. Od 45 miljonov !,,19Q7, od 143 milj. 1. 1908, od 427 milj. 1. 190!/ w od 434 miljonov 1. 1910 je narasla ta izguba lani pa 777. miljonov. To so grozne številke, ki kažejo «a. eni, strani, da gremo bankrotu nasproti, na .drugi strani pa, da mora naša država začeti uporabljati svoja gmotna sredstva produktivno v povzijigu kmetijske.in industrijske produkcije. Nehati se mora z ogromnimi izdatki za vojaštvo, za visoko iirad-■sštvo, v, koš morajo,romati razni načrti za nesmi-selae miijonske zgradbe vodnih ccst itd.
Dohodki države se morajo zvišati, to je narav-»o. To namerava tudi vlada in pripravlja načrt za nove davke. Človek bi mislil: vlada bo vendar enkrat pine
foda iie! Zopet hoče poseči v prvi vrsti v žepe gospodarsko slabih slojev; z zvišanjem davka na pivo
posegla tja, kjer ^o gospodarsko močne sku-, ki lahko prenesejo še za lbO% višje obdačenje.
hoče dobiti 62 miljonov in z zvišanjem davka na žganje 72 miljonov na leto. Upamo, da za take namere naših državnih finančnikov ne bodo dobiti haši slovenski poslanci. Če pa, potem pride gorje ljild-stva nad nje.
Upamo tudi, dk bodo naši ljudski zastopniki tudi pri vprašanju nove brambne postave vedeli varovati koristi ljudstva in da ne bodo s tako lahkomiselnostjo glasovali za sttomiljone novih bremein, kakor so to storili lani, ko so vladi na krožniku ponujali tristo miljonov za nove kanone in bojne ladje.
Kdor živi med ljudstvom, vidi, da ljudska beda raste od drte do dne. 'In gorje onim, ki pomagajo to bedo povečevati. Maščevanje ne izostane.
Kako je 2 vojsko?
Zadnji čas se mnogo govori o mirovnih pogajanjih ibed Italijo in Turčijo in o tem, da vplivajo v tem smislu na obe državi evropske velesile. Dočiin Turčija doslej odločno stoji na nespravlji-vem stališču, češ da ni nobenega povoda za njo, da bi se v pogajanja spuščala, ker si Italija ra-zun Trjpplisa in Derne ni izvojevala še niti koščka linije od nje iiiebfirahih mM), se ha drugi strani čuje, da bi Italija pod gotovimi pogoji bila 'pripravljena skleniti mir. Pogoji bi bili med dragim manj važnim ti, da l) ostane aneksija Tri-politanije in Cirenajke s strani Italije v veljavi in 2) da plača Italija Turčiji odškodnino v priličnem znesku dohodkov, ki bi jih Turčija tekom gotovega časa iz obeh dežel iruela. Italija ponuja tudi za slučaj pogajanj 14- dnevno premirje. Turški listi pa vedo poročati,1' da je turški ministerski svet to odklonil, ker ttoji ;na stališču, da mora Italija, če hoče stopiti v pogajanja, najprej preklicati ah^ksijo.
Iz Carigrada se tudi poroča, da je italjansko hojiio brodovje dospelo že tik pred Dkrdabele (morje pred Carigradom).
Dne 1. marca so prišla tudi poročila o nekaterih novih bojih. Tako so dne l. ftn. Turki zo-pfet zasedli hribe Mergheb, ki jih je pred nekaj dnevi zavzelo 14.000 Italjanov. Po večernem ostrem boju so še morali Italjani Umakniti. Izgubili So baje 1000 mož, Turki pa 20. Tridi so baje Italjani hoteli pri Zaledinu izkrcati 300 inož, a so jih Turki prisilili, da so morali nažaj na ladjo.
Uradna lista italjanske vlade o števila padlih itaijanskih vojakov v Tppolitaniji izkazuje, Jfr je do Jsonca januarja padlo 37 6'astiiifeov in 499 vojakov. u	(1 ' • < »- s
Drie 4. tm. je nenadoma umrl na ^)rpv'|iadkiral-ske ladje „ Viktorja Emanue!e" vrhovni poveljnik taljanske bojne mornarice admiral Aubry.
3z političnega sVcta.
Državni zbor se je v torek sešel v znaine-nju splošne apatičnosti, Na dnevnem redn bo zdaj v prvi vrsti brambna reforma. Položaj glede te predloge je danes še ravnotako nejasen kot je bil v začetku državnozborskih počitnic. — V začetku seje se je razvila razprava o draginjskem vprašanju, o kartelih, o dragihji premoga in o obdačenju žganja.
Kaj bo z novo brambno postavo! V državnem zboru še govori, da računajo vojaški krogi s feliiŠajem, da se bratobna reforbia v ogrskem parlamentu ponesreči. V tem slučaju bislijo na
triletni brambni provizorij, ki bi zvišal rekrutn kontingent za 33.000 mož, pri čemer pa bi ostala triletna vojaška služba. S tem bi bil združen sistem dopustov, tako da bo moglo na leto 11.000 vojakov iti na dopust, kar bi pripravljalo prehod k dveletni službi.
Draginjski odsek drž. zbora bi bil moral itneti 4. t. m. sejo, ki pa je bila nesklepčna. Iz tega se vidi jasno, kako se poslanci zanimajo za vprašanja, tičoča se ljudske bede.
Poljski klub si je izvolil po odstopu viteza Bilinskega, ki je postal skupni finančni minister, za načelnika dr. Leo-na. Mož je baje politik Odličnih zinožnosti.
Goriški deželni zbor je bil v soboto od-goden.
Položaj na Ogrskem je skrajno kritičen in! pride v kratkem času do važnih dogodkov na eno ali drugo stran. Justova stranka z vso ostrostjo nadaljuje boj proti brambni refonmi in ni upati, da pride do sporazuma. Ali bo dobil grof Khuen od cesarja pooblastilo, da razpusti državni zbor in razpiše nove volitve, ali bo pa odstopil, je danes še negotovo.
Angleški kralj pride baje tekom aprila v Petrograd na obisk k ruskemu carju.
Italjanskl kralj in nemški eesar se sesta-neta koncem tega mesca v Benetkah. Ker se nemški cesar sestane neposredno poprej z avstrijskim cesarjem, se pripisuje njegovemu sestanku z italjanskim kraljem velika važnost.
Štrajk premogarjev na Angleškem še ni končan. Lastniki rudnikov se nočejo ndati, 'delavstvo pa ima v rezervi nad 40 miljonov za nadaljevanje štrajka, tako da lahko vzdrži več tednov. Posledice štrajka pa so se začele že občutno kazati. Tovarne se zapirajo druga za drago, nad 100.000 delavcev je dosedaj že brez dela. Tudi na druge evropske države upliva štrajk že jako občutno.
Na Kitajskem je prišlo do novih nemirov. Sedaj se je namreč spuntalo v Pekingu in Tient-sinu vojaštvo ter ropa po mestih in okolici, pleni in požiga. PoVod Uporu je bajfe, ker vojaštvo Že delj časa ni dobilo izplačanih mezd. Vendar je skoro gotovo to le dogodek mimogredočega pomefaa.
Šfc li 11 liHlani
¥fni gospodje 't>'ri jsibv. Gosp.", ki bd has zahtevajo „fineso", psujejo v zadnji številki Slovenske naprednjake, torej dbbro iretjihb slovenskega prebivalstva, ža ;„leno, žabito in nesramno stranko", „gnjile ip mršav^ljpdi", „norce", „svinje" itd. Le v tem plemenitem tonu naprej, gbspodje!
Mariborski nemškntarji hujskajo! Dne
.28. febr. šta škiibala iiemškia ptislanca Waštian Neger v Maribor, iiek šhdd, ha katerem sta govorila o slovehsko-klerikalni bbStrukciji v deželnih ižbbru. Da sta stvar slikala po svoje in izlivala pri tem svbj 'nem§ki žolč na v8e Slovence, je 'jkštio. Saj Wastian cetfa 'drugega znioŽBn ni kot hbnniMb^a 'bsovknja. Na ktibdn je govoril tudi mariborski advokat dr. Mravlagg, ki je pozival nemško večino v deželi naravnost k Gasilstvom nasproti Slovencem. Tudi Wastian je seseda oznanjal tisto svojo znlaiib: -SPotfence izstradati!" Par stavkov poprej je pa slikal obupni finančni
mmm
; ) , .t-MT? +1 > ri <.j -J
sprejema vloge na Vl^Me'knjižice in jih obrestuje po ISf**
1
od dne vloge do dne dviga brez vsacega odbitka. — Renilii da vele plačuje banka iz svojega.
28 52-9
■ ' ' JI U iljl^V-J .a^lt/iJu
položaj dežele. To so politiki, da se Bogu usmili. Izstrada pač lahko samo tisti, ki ima polne blagajne, a ne tak revež, kot je naša nemška večina. Nismo prijatelji neumne strankarske taktike slovenskih klerikalcev, tembolj pa obsojamo tako smešno nemško hujskarijo, ki je zmožna prepad med nami le še bolj razširiti. — Končno samo še v zabavo čitateljem povemo, da je na tem shodu mariborski obč. odbornik in baje bivši deželni poslanec Pfrimer o šentjurski kmetijski šoli trdil, da vzgaja „ vi ni čar je". Neumnosš Pfrimerjeva in nevednost je ne le smešna, ampak za takega starca tudi sramotna. Prvič na šentjurski kmetijski šoli pouka v vinoreji sploh ni, drugič pa je nesramnost, naše kmečke fante in bodoče gospodarje psovati za viničarje!
Seja izvrševalnega odbora narodne stranke se vrši nocoj 7. t. m. ob 8. uri zvečer v rudeči sobi Narodnega doma v Celju. Na dnevnem redu so važne zadeve.
Žatečko hmeljarsko društvo je izdalo oklic, v katerem svari hmeljarje pred predprodajo. Opozarja na škodo, ki so jo lani trpeli predproda-jalci hmelja, ko so nekateri imeli po 100 do 120 K izgube pri meterskem stotu. To svarilo velja sa-moobsebi umevno ravnotako tudi za naše hmeljarje, in mi jim le kličemo v spomin naše in žalskega hmeljarskega društva neštete opomine: ne prodajajte hmelja naprej!
„Zadoji Čas je že". Pod tem naslovom piše »Straža" o res žalostnih šolskih razmerah za Slovence v mariborski okolici. Tam je samo v mag-dalenski župniji krog 10.000 Slovencev, za katere pa ni niti ene slovenske ljudske šole. „Straža" potem poziva Ciril-Metodovo družbo, naj vendar nstanovi že enkrat šolo v Studencih. Se pridružujemo, a eno nam ne gre v glavo: Zakaj ne bi tudi »Slovenska Straža"', ki se toliko usti. za šolstvo v mariborski okolici nekaj ukrenila (namesto da meče tisočake za klerikalno časopisje!), in zakaj mariborski klerikalni list ob vsaki priliki gnusno grdi baš ono družbo, od katere zahteva sedaj pomoči?!
Učiteljišča in meščanske šole postanejo šole večje vrednosti. Vlada soglaša, da se učiteljišča sprejmejo v kategorijo srednjih šol; dovršeni 4. razred meščanskih šol pa bo štel kot kovreden 4. razredu srednjih šol.
Popolnoma nova lovska puška, še nerabljena, se proda. Vprašati je v našem upravništvu.
Iz sodnijske službe. Okrajni sodnik Adolf Matzl iz Maribora je imenovan za deželnosodnega svetnika v Celju; okr. sodnik g. Al. Seliškar v Sevnici je imenovan za deželnosodnega svetnika in predstojnika okrajne sodni je istotam; sodnik dr. Premšak iz Maribora pride za okr. sodnika v Marnberg, sodnik Fe>d. Meditz iz Kočevja za okr, sodnika v Ljutomer.
15.000 natisov ima ptujski »Štajerc" sedaj gotovo že kakih 10 let. Vsaj tako stoji vedno na čelu lista tiskano. Ali se tekom teh let ni nič pomnožila naklada? Saj ste vendar leto za letom vpili, kako so Vam kar drli naročniki skupaj. Kako se razni Linharti sami po zobeh tolčejo. Ce bomo odvzeli gornji številki eno ničlo, pa bomo menda prilično prav zadeli glede »natisov" ptujske cunje!
Načrt Celja in sicer s posebnim zaznamovanjem slovenskih hiš v Celju je izdal konzorcij slovenskih trgovcev in ;obrtnikov v Celju. Delo je prav čedno. Iz načrta je razvidno, da je slo-
Grozodejstva menihov v čensto-hovskem samostanu pred sodiščem
Božja pot v Censtohovu.
Poročali smo že svoj čas kratko o strašnem razkritju nečuvenih zločinstev katoliških menihov -v samostanu Čenstohov na Ruskem Poljskem. Čenstohov je okrožno mesto v rusko-poljski pokrajim Petrikov; na hribčku v tem mestu stoji velik samostan sv .Pavla Puščavnika, stoletja stara božja pot za katoličane iz skoro vse izhodne Evrope. 200.000 do 300.000 ljudi pride tja vsako leto. Samostan ima cele kupe zakladov; bil je v prejšnjih časih močno utrjen. Zgradil ga je kralj Vladislav, ki je prinesel tja iz Belča v Galiciji čudežno Marijino podobo, h kateri so romali vsako leto stotisoči in o kateri se pripoveduje, da je delala čudeže. Seveda so te množice prenašale Mariji tudi bogata darila: dobila je dragoceno krono iz zlata in dragega kamenja, okvir pa ie bil posut z biseri, demanti, smaragdi itd. Milj one in miljone so že ljudje darovali tej podobi, menihi pa so peli slavo svoje madone na vsa usta. — Lansko leto je baje prišlo v Čenstohov krog en
Pater RSacooh.	Pater 5tar*ews ki.
venska hišna posest v Celju jako velika, saj je 62 hiš slovenskih. ! s '
Družba sv. Cirila In Metoda je imela v mescu februarju 6377 K 47 vin. rednih in 2617 K 08 vin. izrednih dohodkov ter 19.723 K 10 vin. rednih in 2672 K 68 vin. izrednih izdatkov, torej 13.392 K 23 vin. primanjkljaja.
Ogled plemenske živine s prodajno pravico za murodolsko pleme se vrši 2. maja t. 1. v Judenburgu.
Milo vabijo zopet v »Straži" slovensko uči-teljstvo v svoj tabor. Mi smo tisti hudobci, ki »slikamo klerikalce kot one, ki so preprečili, da se učiteljem niso zvišale plače". Kako krivico jim delamo, Bog se nas usmili! Tudi to seveda ni res, da se na klerikalnih shodih dosledno hujska proti šoli in učiteljstvu, da je »Straža" že pisala strupene članke proti zvišanju učiteljskih plač! Kaj? Ali naj morda naštevamo slučaje in ponatisnemo citate iz »Straže"?
Vseslovanski čebelarski kongres se vrši letos dne 3., 4. in 5. septembra v Moskvi.
Iz šole. Za učitelja v Vuzenico pride iz Št. Janža na Dr. p. g. Jožef Golob; za nadučitelja v Olimje g. Štefan Firm iz Podbrda na Tolminskem; za stalno je nastavljen v Čadramu učitelj g. Ivan Womer in v Petrovčah g. Ciril Pregelj.
Duhovniške spremembe. G. Franc Ozvatič, kaplan v Slov. Bistrici pride za provizorja k Sv. Martinu v Rožni dolini.' G. Janez Alt, kaplan v Poljčanah, je prestavljen v Slov. Bistrico za prvega kaplana, v Poljčane pa gre g. Fr. Osterc, dozdaj kaplan pri Sv. Martinu na Pohorju. G. Fr. Kren, kaplan pri Sv. Antonu v Slov. gor., je prestavljen v Št. Ilj pod Turjakom, k Sv. Antonu pride g. kaplan Erhatič, dosedaj kaplan pri Sv. Juriju na Ščavnici. G. Al. Musi, dosedaj kaplan v St. Ilju pod Turjakom, stopi radi bolezni v začasni pokoj. Za župnika v Keblju na Poh. je imenovan g. Rud. Krener, dozdaj kaplan v Št. Rupertu v Slov. gor.
Knjižico »Ribičev Jurko« mora čitati vsak, kdor še nekoliko misli in čuti slovensko, pa naj bode preprostega ali pa imenitnega sadu. — Dobiva se pri »Sokolu«! v Mariboru za 1 K.
Vošnjakov večer v Celju.
Narodna čitalnica v Celja priredi v soboto 9. sušca ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Narodnega doma v proslavo umrlemu častnemu članu, narodnemu buditelju dr. Josipu Vošnjaku slavnostni večer. Na sporedu je predavanje o dr. Vošnjaku, igra, petje čitalničnega pevskega zbora in koncert Narodne godbe. Vstopnina 80 vin. za vsebo, za rodbine 2 K; galerija 40 vin.
Pt^oHraJ.
Na Ptujski Gori se vršijo danes in jutri občinske volitve. Štajerčijanci v zvezi s ptujskimi Nemci si prizadevajo občino dobiti v roke. Upamo, da bodo zavedni Slovenci tudi tokrat odbili drzni nemškutarski naskok!
Središke novice. Naš gospod M. bo v kratkem slavil svoj 25-ti god. Spolnil bo torej štiriindvajseto leto in postal polnoleten. Kot tak bo gotovo izstopil iz kroga norcev in začel pošteno delo na cerkvenem polju, da pusti pri svojem odhodu krščansko misel saj na eni višini, kakor jo je našel njegov prednik ob svojem pri-
miljon božjepotnikov. V težkih bojih pa se je ves, poljski narod obračal na svojo narodno pomočnico. »Pobožni« očetje menihi pa so sprejemali romarje s svetniškimi obrazi.
Zlata krona Mariji ukradena.
Pred tremi leti pa je kakor z jasnega neba treščilo v vso to svetost. Zlata krona Mariji je bila ukradena, na vse strani se je iskalo tatove, a zaman. Napravili so novo krono in pred dvemi leti so znova kronali podobo čenstohovske matere božje. Nikdo niti slutil ni, kje so tatovi in razbojniki, čenstohovskl menihi pa so grmeli s prižnic proti brezbožnemu svetu in z grmečimi besedami izvabljali ljudem nove svote.
Toda kmalu se je izvedelo, da so bili
čenstohovskl menihi tatovi.
Njihov poglavar je bil, pater Damaz Macoch, član samostanskega sveta, ki stoji priorju ob strani. Macoch je imel krog sebe še par menihov, ki so pomagali krasti. Kradli pa so nele dragocenosti z Ma-rijine podobe, ampak s ponarejenimi ključi so prišli tudi do samostanskih zakladnic in tam kradli kakor srake.
Izkazalo se je pozneje tudi, da so skoro vsi menihi imeli svoje ljubice, da so se v samostanu z, raznimi zloglasnimi ženskami, ki so se kar v kočijati vozile v samostan, godili najgnusnejši dogodki, da so tam menihi cele noči s propalimi ženskami popivali. Naravno, da je za to trebalo sredstev in zato je trebalo krasti. Damaz Macoch, poglavar tatov, je imel za ljubico neko Heleno Križanovski, ki Jo je pozneje, ko so ljudje vendar že o njunem razmerju preveč govorili, poročil s svojim bratom Vac-lavom. A tudi še pozneje je imel ž njo razmerje m otroke. Dajal ji je bogata darila, najemal ji krasna stanovanja, kjer sta se shajala, vozil se ž njo okrog.
hodu v Središče. — Lansko leto se je v naši okolici izleglo posebno veliko število čukov. Najstarejši ljudje kaj takega ne pomnijo. Kar cela jata vzleti te ujede k gnjezdu starega čuka. Ali jih bo stari čuk naučil vseh lepih lastnosti, katerih se je on posluževal v svojem življenju, smo radovedni. — Pred dvema dnevoma je bil mežnar v zvoniku in je ondi videl središkega sršena, kako si ojstri svoj rilček. V kratkem je torej pričakovati, da poleti iz svojega panja s posebno ojstrim rilčkom. — Umrl je v Središču posestnik g. Ivan Turk. Na pritisk svoje žene je bil klerikalec, drugače pa miroljuben in dober gospodar. Lahka mu žemljica!
Središče. V predzadnji številki »Slov. Gosp." podtika znani dopisonček nek članek, natisnjen v Narod nem Listu", dolgobrkastemu dopisniku. Želeti bi bilo, naj bi gospodje uredniki prinašali zraven vsakega dopisa še fotografijo dopiščevo, saj v tem slogu, da bi lahko »Gospodarjev" do-; isun spoznal, da je veliko število dopisnikov posebno iz njegove vrste goloobritih.
Dolgobrkatl.
Ptuj. Na Dunaju je umrla dne 2. t m. tukajšnja hotelirka Konstancija Osterberger, stara 63 let.
Telovadno društvo »Sokol* v Ptujm je
darovalo namesto venca na krsto v Gradcu umr-iega br. K. Jeza »Dijaški kuhinji v Ptuju 10 K.
O občinskih volitvah na Ptujski Gori se nam še poroča: Trg Ptujska Gora je odločilen pri volitvah v okrajni zastop. Zaradi tega je agitacija na obeh straneh zelo živahna. Slovenci nastopajo združeni in upajo, da bodo nemškutarjem iztrgali tretji razred, ki šteje 460 volilcev in je dosedaj last štajerčijancev. Prvi in drugi razred sta pa itak slovenska last.
Ctlj;« oHraj.
Nemškutarsko-klerikalna nesramnost. Piše
se nam: Zadnji teden sem se na svojem potovanji mudil v Celju v neki gostilni, ter sem se slučajno seznanil s slikarskim pomočnikom slov. slikarskega mojstra, s katerim sva razpravljala o »narodnosti" hujskaških kapucinov, ki so poverili slikanje cerkve — tujcu Italijanu. Za najin pogovor so se zanimali trije, pri stranski mizi sedeči nemškutarsko - klerikalni zagrizenci. Eden izmed njih mi pomoli nemški časopis ter me opozori z neslanim dovtipom na nek članek, v katerem se smeši narodnost ter napada napredna ideja. Ko mu opomnim, da nemških časopisov ne berem, mi tako zameri, da izusti »Windischer Trottel", ter me javi policijskemu uradu kot — prekucuha. Dobil sem, ko sem bil že v postelji, časten Obisk v obliki policaja, ki je na podlagi mojih dokumentov spoznal, da sem gotovo boljši človek, kakor nemškutarska ali klerikalna hijena. Fej, nesramneži!	Potovalec Selški.
Dramatično društvo v Celju uprizori v nedeljo,
dne 10. tm. ob 7. uri zvečer v sokolski telovadnica v gostilni g. Forteja Horstovo burko »Nebesa un zemlji«, ki se je pretečeno nedeljo igrala v Celju z velikanskim uspehom. Občinstvo je bilo vsled !z-borne uprizoritve naravnost elektrizirano in čujt se samo en glas po Celju, naj se ta igra v kratkem zopet ponovi. Trdno smo prepričani, da bodo Trbo-veljčani in cela okolica napolnili dvorano ter s tem vsaj nekoliko nagradili veliko požrtvovalnost celjskih igralcev.
... t ' - ■ ., . • . ; '. .. f . . j Nekoč pa je povabil brata v samostan; prišlo je zaradi Helene med njima do prepira in v tem prepiru je Damaz
ubil brata Vaclava s sekiro.	: >
Ker ni takoj izdihnil, mu je dal še poslednje olje, nato ga pa zadavil. Nato je pobasal trtiplo v staro zofo, naročil samostanskemu vozniku, da je ponoči zapeljal zofo do barja in ga vrgel vanj. Voznik mu je moral pri križu priseči, da nikdar ae izda, kar je videl. Macoch je obdolžen tudi, da je zastrupil nekatere menihe, ki so grozili, da ga bodo izdali. Našli so v njegovi celici namreč tudi malo krogljico s strupom.
Naravno, da so vzbudila ta razkritja po celem svetu velikansko senzacijo. Oblasti so preiskale ves samostan, zaplenile vse, kar je bilo sumljivega. Macoch je pobegnil, a so ga v Krakovu ujeli, baš ko je stopil z vlaka.
Macoch je priznal,
da so menihi kradli dragocenosti s podobe matere božje, priznal, da je umoril svojega brata iz strahu,
Hete-ata tlrižiino«^.
Sobotno predavanje „Zveze narodnih društev" je bilo zopet izvanredno lepo obiskano, kar kaže, da je bila živa potreba, takšna redna predavanja vpeljati. Jako lepo je predaval g. dr. Jos. Pučnik „0 razmerju slov. razumništva do katoliške vere in njenih predstaviteljev" in mu je občinstvo z zanimanjem sledilo.
Novo modno trgovino je otvoril s pričet-kom tega meseca v novi posojilnični hiši na Einen št. 2 v Celju g. 'Anton Kocuvan, vrl narodnjak, prej trgovec v Šoštanju. Slovensko občinstvo opozarjamo na to novo trgovino s pripombo, da bo g. Kocuvan skrbel, da bo postregel z vsem, kar spada v njegovo stroko, točno in solidno. Dobile se bodo pri njem tudi stvari, ki smo jih dozdaj žal še vedno morali kupovati po nemških trgovinah. Gospodu Kocuvanu smo hvaležni, ker je odpomogel veliki potrebi. Opozarjamo na njegovo naznanilo v zadnji številki in na njegov današnji oglas.
Obtožene maškare ali blamirani nadžnpnik. T Laškem trgu so si, kakor tudi drugje, privoščili pustne zabave z obhodom maškar in s pokopom pusta. Kako daleč pa sega farizejstvo nekaterih naših duhovnih posod, naj pokaže dejstvo, da je nadžnpnik dr. Kruljc prireditelje dvakrat orožništvu in sodišču naznanil zaradi prestopka §. 03. kaz. zakona. Uvedla se je stroga preiskava, zaslišale so se priče, in konec nadžup-nikove postne zabave je, da je državno pravd-ništvo obe zadevi ustavilo, ker ni bilo nobenega povoda za postopanje. Tako se v svoji slepi strasti blamira farizej, četudi je doktor svetega pisma in nadžupnik!
SHOD V ŠT. VIDU PRI GROBELNEM priredi v nedeljo 10. tm. zjutraj po rani maši pri g. Floi. Ooiešu »Politično in gospodarsko društvo za šmarskl, rogaški in kozjanski okraj*. Na dnevnem redu je govor o političnem položaju, o važnih gospodarskih vprašanjih, o društvenih zadevah itd.
Teharje. Javna vprašanja teharskim klerikalcem: 1. Koliko nemčnrjev ste že preobrnili? (Nobenega, ampak precej novih napravili. Op. ured.) 2. Kdo je kriv, da je teharska občina v nemčur-skih rokah ? (Klerikalni zagrizenci, posebno župnik, prej kaplan Cemažar. Op. ured.). 3. Kaj je tista oseba, ki zapeljuje „dične mladenke". (Če hočete o tretjem vprašanju kaj več slišati, se podajte k "Vaši jako vneti klerikalki.) Bivši klerikalec — sedaj naprednjak.
Požar. V nedeljo 3. t. m. proti večeru je izbruhnil ogenj v Bukovemžlaku v poslopjih g. Štefana Krena, pekovskega mojstra na Spodnji Hudinji. Posrečilo se je rešiti živino in nekaj pohištva. Poslopja se zaradi pomanjkanja vode in hudega viharja niso dala rešiti.
Pazite na otroke! Dne 29. februarja se je 7-Ietna Kristina Dolšak iz Trbovelj igrala na poljn, ker je bil tndi ogenj za sežiganje grmovja in suhega korenja. Dekle je nosilo v ogenj suho listje, prišlo preblizu ognja, obleka ji je začela goreti in deklica je v groznih bolečinah umrla.
Teharje. O požaru v Bukovemžlaku se nam še poroča: Ogenj je uničil hišo in dve gospodarski poslopji g. Krena. Vse so imeli v najem dalje časa cigani. Nekateri jih sumijo zažiga, vendar splošno mnenje ljudstva tega ne potrjuje. Na pomoč so prišli Teharčani s svojo brizgalno ter požarni brambi iz Škoijevasi ter Celja. Škofjevaška je bila prva. Teharska brizgalna je slabo funkcijonirala. Ali ni mo-
goče ustanoviti za Teharje požarne brambe. Tu je | delo za vas, teharski »voditelji«, da ne bo morda kdaj prepozno!
Na Frankolovem, v občini, ki je dala doslej pri vsakih volitvah le malenkostno število naprednih glasov, so zmagali pri občinskih volitvah V I. razredu naprednjaki, v II. in III. pa klerikalci. Da bo le v občinskem odboru nekaj nadzorstva nad gospodarstvom večine.
Y občini Marija Gradec poleg Laškega trga se vrše občinske volitve dne 13. marca za III. razred, dne 14. marca za II. in I. razred.
Iz Št. Pavla pri Preboldu. Naš pismonoša, ki je nastavljen menda za nas naprednjake ravnotako kot za klerikalce in gotovo tudi z našim denarjem plačan, bi si bil lahko položaja v Št. Pavlu v svesti. Če misli, da proti mišljenju večine prebivalstva on kot naš uslužbenec sme na drzen način delati, se moti, in si bomo — če ne bo v tem oziru kmalu drugače — tudi vedeli na pristojnem mestu poiskati remedure. Bodi mu to v svarilo, in naj si ne misli, da bo smel on kot od pošte plačani uslužbenec delati po svoji dragi volji klerikalno politiko proti večini ljudstva. Tako daleč še moč klerikalizma v deželi zopet ne sega.
Iz Št. Jurja ob Taboru. Glasom uradnega dovoljenja se vrši v pondeljek t. j. 11. t. m. v Št. Jurju ob Taboru tudi živinski sejm.
Št. Juri ob Taboru. Prvi in drugi razred tukajšnje šole sta morali radi ošpic nekaj časa prenehati s poukom.
Občni zbor Zadrečke podružnice c. kr. kmetijske družbe se vrši v nedeljo, dne 24. sušca 1912 ob 1. uri popoldne v gostilni gospe Marije Mikuš v Gornjem gradu. Spored: 1. Pozdrav načelnika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev tajnika. 5. Poučno predavanje kmet. potovalnega učitelja g. Fr. Goričanu. 6. Pobiranje udnine. 7. Slučajnosti. K mnogobrojni udeležbi vabi	podružnični odbor.
Iz Mozirja. V graški tetki „Tagespost" je nekdo poročal, da se je pri nas neki fant pri streljanju s topiči ob priliki neke poroke ponesrečil. V pojasnilo povemo, da je dotični fant že drngi dan šel na delo in da se mu nI nič hudega zgodilo.
Brtžifti oKraj.
Iz kozjanskega okraja. Piše "se nam: Či-tamo po listih, da se v drugih okrajih že delijo podpore po suši. Pri nas pa o njih še ni slnha ne duha. Čudimo se, kako je to mogoče, saj živimo v krajih, ki so gospodarsko menda pač najbolj zapuščeni in revni. Kaj pa dela naš poslanec dr. Jankovič? Ali mis$,sda je to zadosti, da je sedaj začel na svojih shodih z vso drznostjo hujskati proti naprednjakom in proti šoli? Naj kaj stori za nas, za to smo ga volili. — Njegov volilec.
Hudobna žena. Marija Repar v Stranjah nad Rajhenburgom je svojega moža že večkrat pretepla, dne 23. febr. t. 1. pa tako hudo, da so ga morali odpeljati v bolnišnico in bo težko okreval.
Nedeljska shoda. Politično in gospodarsko društvo za šmarski, rogaški in kozjanski okraj je sklicalo minulo nedeljo dva javna društvena shoda in sicer enega pri Sv. Miklavžu v Polju in dragega v Št. Petru pod Sr. gorami. Pri Sv.
Miklavžu bi se imel shod vršiti zjutraj po rani maši. Župnik Drofenik je pa mašo preložil z namenom obisku shoda škodovati. A mu ni nič pomagalo. Po maši je došlo toliko volilcev k Do-bravcu, da se je moral shod vršiti pred hišo, ker so se izkazali gostilniški prostori za premajhne. Shod je vodil urednik Spindler kot začasni predsednik naprednega pol. in gosp. društva. Govoril je urednik Lešničar o različnih aktualnih političnih in gospodarskih vprašanjih, posebej še o zadnjih pogajanjih za delazmožnost štaj. dež. zbora. Tolmačil je ljudstvu tozadevno znano stališče narodne stranke. Urednik Spindler je poudarjal veliko važnost trdnejše organizacije naprednega volilstva in vabil k pristopu k imenovanemu društvn. — Y Št. Petru pod Sv. gor. se je vršil shod v gostilniških prostorih g. Kra-nerja. Vodil ga je drnštveni odbornik župan g. Hu-dina. Govorila sta urednika Spindler in Lešničar. Obisk je bil tudi v Št. Petra nadvse po-voljen. V obeh kraju« je pristopilo k pol. in gosp. društvu mnogo članov in je upati, da se razvije to društvo v krepko zaslomho narodne misli v kozjanskem, šmarskem in rogaškem okraju. Omeniti je treba še končno, da je bilo na obeh shodih od kmetov slišati skrajno nezadovoljnost s poslancem dr. Jankovičem; očitalo se mu je, da zanemarja interese oKraja in volilcev. Zlasti so ljudje nezadovoljni, ker noče železniško vprašanje Sotelske doline nikamor naprej. Kaže se torej, da bi trebalo malo več delati, g. dr. Jankovič!
Ponarejene krone so našli v večji množini pri mizarskem pomočniku Antonu Žontiču v Sv. Lenartu blizu Brežic. Mogoče je, da je Žontič član večje družbe ponarejevalcev denarja, ki že dalje časa razpečava ponarejen denar po Štajerskem in Dolenjskem. Ujel se je Žontič na ta način, da je poslal vajenca s ponarejeno krono k Matheisu v Brežice po tobak, tam so pa falzifikat spoznali in ^ontiča ovadili.
Najboljši sejalni stroj naše dobe
-je brez dvoma -
fflelichapov svetovnozani univerzalni

sejalni stroj
znamka ,Unikum'.-
Kmetje, zahtevajte cenike od tvrdke:
Fr. Melichar v Hrandys nad Labo( Češfco),
največja češka tovarna sejalnih strojev. ::: 55.000 strojev v porabi.
___97 12-6
4a bi ga ne izdal, priznal svoje razmerje s Heleno, katero da še vedno ljubi. Seveda so zaprli tudi Heleno, ker je bil upravičen Sum, da je ona sokriva vseh hudodelstev in da je vedela tudi za umor svojega moža.
Papež je Macocha in druge menihe, ki so tudi bili obtoženi tatvine, izobčil iz katoliške cerkve.
Helena Križanovski je bila najprej učiteljica glasbe in je živela jako revno. Odkar je začela občevati z Macochom, je živela razkošno. V zaporu je priznala, da je delala z Damazom Macochom posebno glede svoje možitve z njegovim bratom Vac-lavom dogovorno, odločno pa je zanikala, da bi bila vedela za umor svojega moža.
Damaz Macoch je bil svoj čas občinski pisar, v samostan je šel, ker se mu ni ljubilo delati in ker je vedel, da so samostani pribežališča lenuhov.
Dne 27. febr. ti. se je pričela v Petrikovu proti tem meniškim zločincem
sodna razprava.
V prvi vrsti ie bil obtožen Damaz Macoch, In sicer umora, ropa, goljufije in drugih zločinstev; dalje pater Izidor Starzewski ter Bazil Olešinskl, oba obdolžena ropa dragocenosti čenstohovske matere božje in zakladov v samostanski zakladnici. Obtožena je tudi Helena Macochova, stara 27 let. Obtoženih je bilo še pet menihov, da so pomagali pri tatvinah. Vsi so se izgovarjali, da jih je Damaz zapeljal.
Iz razprave same omenimo le nekatere zanimivosti, saj so priče po večini potrdile, kar smo zgoraj navedli. Damaz Macoch je skušal dokazati, da je ubil brata Vaclava v prepiru v silobranu.
Zanimiva je bila
izpoved takratnega priorja Reimanna,
ki se je prečitala. V tej izpovedbi pravi prijor: Pa-
ter Macoch je bil opetovano v Opatiji, na Dunaju, v Varšavi in Krakovu. Denarja so imeli menihi dovolj, saj so dobivali velikanske vsote denarja od božjepotnikov. Pater Macoch in pater Starczewski sta imela ljubavne zveze z raznimi ženskami. Če-stokrat sta jemala ženske v svoje celice, obiskovala javne hiše ter se vozila v Varšavo, kjer sta veselo živela. Denar so jemali iz samostanske blagajne. V samostanu so se obhajale orgije. Večina menihov se je udajala najrazuzdanejšemu življenju, ponoči uhajala iz samostana in celo napravljala izlete \ inozemstvo.
Oropana čenstohovska mati božja.
Pri popoldanski razpravi dne 1. marca je prišlo do mučnega, burnega prizora. Skozi množico poslušalcev se je prerila 25 let stara kmečka ženska. Ko je bila precej blizu obtoženemu patru Macochu, Je potegnila izpod obleke dolg kuhinjski nož in ga Je hotela zagnati v Macocha. Komaj so ji ga iztrgali.
V pisarni je nato izpovedala, da jo je Macoch kot sedemnajstletno deklico zapeljal in je imela potem ž njim tri otroke, nato jo je pa zapustil. Zdaj se Je hotela nad njim maščevati.
Pri razpravi tega dne se je tudi izkazalo, da je hotel pater Damaz Macoch svojo ljubico Heleno najprej poročiti s Francem Macochom, bratom u-morjenega Vaclava. A ta je ni hotel, ker je zahtevala od njega, da ne sme biti v zakonu ljubosumen.
Sedajni prijor čenstohovskega samostana, We-lonski, ki je poslal zdravniško izpričevalo, je izjavil v svoji pismeni izpovedi, da so vsi trije obtoženi duhovniki Macoch, Olešinski in Starczewski živeli zelo razuzdano. Zahvaliti se imajo prejšnjemu pri-. jorju Reimanu, da so zavzemali v samostanu tako stališče. Reiman je patra Macocha vedno in povsod odlikoval in mu marsikaj pregledal. 2e od 1. 1867 je bila disciplina v samostanu zelo slaba. Zakladi so bili brez vsakega nadzorstva.
Več samostanskih godcev je izpovedalo, da je Helena opetovano pri njih stanovala in da je imela z Macochom sestanke. Dirigent godbe Male, ki Je bil po umoru odpuščen, je kot priča izpovedal, da jc imela njegova hčer s patrom Starczewskim razmerje, iz katerega se je rodil otrok. Pater Star-zewski je njegovo hčer spoznal in zapeljal v spo-vednici. Tudi ostala dva meniha sta imela razmerje z ženskami. Opetovano so prišle ženske v Čensto-hov ter obiskovale menihe v samostanu.
Razsodba bo izrečena najbrže danes in jo objavimo prihodnjič.
?adeya sotpjske žel^Hfce pride menda vendar v najkrajgejtp časa v pgodgj tir. --da se prične kmalu tr^.sirapje proge.
Jtataifaraflti okraj.
Šoštanj. Kakor se čuje, namerava ritmojster preseliti orožnike v hišo ,.SiidmarkeM. T tej hiši zfir^di vlažnih prostorov ne more ostatj nobena stranka, seveda za naše uboge orožnike so prostori do^ri, sapio, da se pomaga „Siidmarki'1.' Ne §^mo, da se orožnikom ukazuje obisk nemških prireditev y nemški hiši in prepoveduje obisk sJoventil), sed^i hočejo napetost v narodnem ozjrji še povečati £ tem, da se Tm izzivalno na-s^ifli v Ijisi „Siid marke", dočim je drugih lepših ip zdr$yejših prostorov dovolj na razppjaganje. Proti jt^jk.emu ftostopanjiji protestiramo kar naj-odlpčnejše in se ta namera ne sme i?,vesti na noben načip!
Iz Šoštanja, |Ka#0 priljubljeni so slovenski časniki, posebno tiste številke, ki prinesejo kako yes,t o razmerah ua špštanjskj sodniji. priča dej-styo, da vsakokrat kakor kafra izginejo dotične gtevpce iz na^h jo^aioy na f^fjp- ^eveda teh tatvin v prihodnje ne J>o.qio mirno gledali (ini bomo tata kar imenoma na.^edjli; kajti če že zatrepeni Spdni^; Sellyey po t;eh časnikih, naj si prid« sap izpisat dptičpe Wtiqe, .ki osvetljujejo njegovo osebico, seveda samo z navadnim rjavim svinčnikom, ne pa s tftkjm v fi ankfurtarskih barvah, ,ki izziva na njegovi pisalni mizi v uradni sobi!
Šoštanjska sodpija Že potoki otroci čebljajo, ikftjio ;sp gospod ,.rihtar" $p,tl,yev mrtvega ^onja pqčl'! Ali je tak človek pa me.^tu kot fljuS sodnik?
Družbina šola na Muti je radi šltrlatice do Velike noči zaprta.
-Na Muti so imeli .na .pustno nedeljo dobro uspelo MJ&o §o ,oJ)jskjiU v lepem številu ljudje iz sosednih far. Nasprotniki so bili podkupili gobarja, da ni prišel igrat, a občinstvo se re kljub temu' dobro zabavalo. Dosegel se je lep moralen, fi tudi gmoten uspeh.
n
izkušnja je in ostane, da za odpravo peg in za dosego. in ohranjenje nežne, mehke kože in bele polti in boljšega mila kot svetovnoznano lilijno mlečno t milo Steckenpferd, znamka jezdna palica, od > Bergmanna & Co.. Tetschen a. E. .-— En kos se dobi J za 80 vin. v lekarnah, drogerijah in vseh enakih J trgovinah. Ravnotako se obnese Bergmannova lilijina • krema „Manera" čudovito pri ohranjenju nežnih, belih • jonskih ,rok; d^bi se v tubah po -70 vjn. 136 .40-5

Mariborski oHraj.
V	Št. Ilju v l^lov. gor. je umrl slov. občinski odbornik g. Lovro Lopič, star 65 let. Zadnji čas so umrii že trije ^lov. občinski odborniki: ;l?!uher, Ferk in Lopič,
•V ,Ro^pphu il^jijorom bili pri občinskih volitvah izvoljeni v vseh treh razredih s pomočjo mariborskjh Njemcev.nemškutaiji. Slovenci •so ..sicer volitye .udeležili,,a so dosegli ;le neznatne uspehe.
fOd »Sv. Ao vrenja ,pad JdLariborom.poročajo: 27. februarja popoldne je streljal kovaški mojster Tiruricko s flobertovo puško' na pHčer "Pustii" je nabito puško na dvorišču in se je za,nekaj časa odstranil. Med tem je vzel. pomočnik Rus puško v roke in z njo nekaj dražil 26letno deklo ,Marijo Capi. Puška se je nenadoma sprožila in strel je zadel deklo v desna pljuča. Če ibo ozdravela, je zelo dvomljivo.
Mariborsko okrajno glavarstvo je „po-gruntalo" eno jako pametno. Zaradi nekih prepirov je enostavno zaprlo dnpleški brod. Prebi-" valstvo več kot 6 far je težko oškodovano. Do tako pametnih sklepov pač more priti edino bistroumnost kakega okostenelega uradnika najslabše vrčte!
Frain. Alojzija Ledinek, posestniška hči v Planici, občina Loka, je dne 28. februarja rezala slamo z rezilnim strojem. Pri tem je prišla z de^no roko pod nož in se težko ranila.
V	Barvanji pri vMariboru je umrl pred nekaj dnevi Franc Hofer, nečak slavnega tirolskega junaka Andreja Hoferja, star 75 let.
;3)rttšf^e in druge priredita.
Celjsko kolesarsko društvo vabi svoje člane na sestanek v soboto, dne 9. t. m. v gostilni K ruši č ob ljubljanski cesti. Prijatelji koles, pridite! Zmenili se bomo o letošnji dirki.
Učiteljsko društvo za celjski okraj je zborovalo v nedeljo 3. t. m. zopet ob prav dobri udeležbi. Zborovanje je za nekaj časa počastil tndi odbor naše slov. štaj. učit. Zveze ter je nje predsednik tov. Rajšp društvu sporočil v odborovi seji storjene sklepe. Kot gost sta bili navzoči tudi gdč. Fink iz šmarskega in gdč., Levstik iz
Vranskega ok aja. Tov. Brinar je ppdal pregledno sliko: ,,Naše krušno vprašanje v 'tRtit!"z&orifi*; tov. Cernej je poročal in dal navodila o našem gospodarskem delovanju, tov. Pregelj je poročal
0	društvenem petju. Iz vprašalne skrinjice je prišlo vprašanje, ki živo osvetljuje današnji položaj idejalnega narodnega učitelja. Pri letošnjem občnem zboru slov. štaj. učit. Zveze bodo zastopali društvo tqv. Brinar, L9JW. ^ivka- Pp zborovanju je bil obed, ozir. sestanek v znani 29-stilni pri Confldeutiju, kateretgn gre za prijazpo in izty>rpo postrežbo gpsejma za^a}*. Vpdnp močneje prodira ped učiteljstvp^ ' spoznanje, dja so mu tpv^riški sestapjsi življenska potreba! Prizpa* W y red na požrtvovalnost oddaljenih tovarisič in tovarišev nas posebpo povzdigne. Prihodnje zborovanje bo pjrvp nedeljp majnika v narodnem Z#lcu. Do svidenja!
w«ww w 1 mM mm !• t
1	ifll^i «»*«a«f «ljs^a J»ar«d. dana.
V nedeljo, dne 10. marca uprizori celjsko Dramatično društvo v Trbovljah burko »Nesjbesa na zemlji«. Začetek ob 7. uri zvečer.
Izvanredni občni zbor »Slov. delavskega podpornega društva v Celju« se vrši v soboto," dne 23. marca ti. ob 8. uri zvečer v gostilniških prostorih »Stadt Graz«. Na dnevnem re^u je volitev v dopolnitev odbora in slučajnosti.
Izlet »Slov. delavsk. podp. društva v Celju tm Teharje dne 2fl. ,tm.! Podano prihodnjič!
Učiteljsko društvo za ptujski pk,raj zboruje v četrtek 14. su.šca v ptujski okoliški šft^i. Začetek zborqvauja ob 9. uri dopo^ne.
Koncert .Slovanske Citalniee v Mariboru se vrši 10. marca 1912 ob 8. url zvečegr y ye-Ifki dvorani »Narodnega doma". ,Na sporedu je 14 pevskih točk. Pevske točke vodi g. profesor glasbe H. Družovič. .Sodeluje koncertni ftijanisjt In ablturijent c. ,kr. akademije za (gla^bo na Dpnaju g. Ant. T.rošt. Upati je ,pa ogrojnno udeležbo.
« h t n 't»
Iz Mozir a. Obe tukajšnji Ciril - »Metojjovi | podružnici, t. j. ..^prnjpsavinskfi ženska s sedežem v Mozirju" .in pa m6šk'a .jsa „Mozirje-Nazarje-Rečico-Ko^arje" imata svoj lej.tni občni zbor v 'nedeljo 10. marca 1912 v Mozirju,"v hotelu pri ^jfi točno tob pol 4. uri popoldne. Najvljudneje se prosi vse prijatelje Ciril-Metodove družbe, da se gotovo i^dejezijo' tgga^ velevažnega zborovanja, ,li .,8.e ,vr|i, ,po običajne^ sporedu in naj pokaže, vr-lim Savinčankafii 'In Savinčanom "še 'Bije tparo^up srce v vertfi, 'požrtvovalni ljubezni ža djjmovjnp.
\lz Središča. Blagajničarki tukajšnje C. M. podružnice je izročil g. Fr. Modr njak znesek ;5jK, ki ga je .nabral n/i Trstepjak-R^kuševi gostiji v Obrežo. Presrčna hvala njemu ter'čenjenim darovateljem!
Tplstlvr;h. V p$ieljo, (diie 17. t. m. se vrši občni zbor podružnice družbe sv. Cirila in Metpda za Tolstivrh in okolico v prostorih TolstovrŠke slatine g. Anr. Oset-a z običajnim dnevnim redom.
Odbor.
in modno blago za gospode in gospe priporoča izvozna hiša
Vzorci 11 a zahtevo franko. Jako zmerne cene. Na želj'6 dam tukaj izgotoviti gosposke obleke. = 107 48-6
Gospodarski paketki-
Kmetski tečaji pri domobrancih. Kakor znano, je domobransko ministerstvo lani sporočiio javnosti namen, upeljati pri domobranskih polkih kmetijske tečaje ter v to svrho pritegniti učne moči iz nevojaških krogov. Taki tečaji so v drugih državah že dalje časa upeljam in so se dobro obnesli. Pri nas pa menda ni najti učnih moči, ki bi hotele sodelovati, zakaj nedavno temu je n. pr. korno poveljstvo v Liomostu izjavilo, da se v njegovem območju za enkrat taki tečaji ne upeljejo. Kje je iskati težave, je razvidno iz zadnjega odstavka zadevnega odloka, v katerem se pravi, da se bodo tečaji od slučaja do slučaja upeljali, kakor hitro bo poljedelsko ministerstvo zasiguralo potrebne učne moči.
Svinjerejci, pozor! Zadnji čas se množijo slučaji, da svinje vsled bolezni v prebavilih poginejo. .Bati se je, da se razmere ne zboljšajo, dokler ne bo nove krme. Lani so ljudje zaradi pomanjkanja krme zbirali vse mogoče listje in odpadke, pri čemur niso nič gledali na kakovost. Posledica krmljenja s temi tvarinami, četudi se skuhajo, so težka vnetja želod-ea in čreves, ki povzročajo smrt, če ni takoj pomoči. Takim obolelim živalim se naj takoj da črna kava in žganje in pokliče se naj živinozdravnik. Svinjsko hrano je treba dajati vedno le kuhano; voda, v kateri se ie hrana kuhala, se naj odcedi, in primeša se naj hrani večkrat andeška (grenka) sol.
*
Verače. Naši klerikalni grebenjaki 30 se naposled poskrili kakor ščurki y sypje luknje in sedaj delajo pokoro za svoje politične hudobije. Bil je pa že' res zadnji čas. Mogoče je, da bj še yerački klerikalpi „po)iti£j" pp šjj v pokoj, k,9 bj jjm na pepeluično sredo ne poginila koza, kji jp je jahal mladi Jpško ves čfis svojega življenja. C? bodo klerikalci dožiyeli povsod takšen ppraz- kakor so ga že y Veračah. kar se pa po Ptjzadevaoju mora zgoditi, po^em je lepa naša §loy,§pija v paših rokah in odklepkalo bode na' Silnpmu kierikalizmu. Zatorej somišljeniki v boj, ?paga mora bi,t i na celi črti naša! t slogi je moč. Pri sjiov. kamnoseku v Celju smo že naročili skupep spomenik ha političen grob našim klerikalcem.	'	Selški.
Sw. Štefan pri Šmarju. Naša kjeri-k^lpa fflamka p? p,9Šti že jnjsJj, da sme ce/i ob-čifli sama .vladni. Zato zdaj tudi vemo" zakaj je podpora taJNO neredno razdeljena. Nekemu' naprednemu davkoplačevalcu se je zarežala, da naj kar tjho bo. Tako bo zdaj? Davkoplačevalci Bodejo morali pred t.akjmi babšeti tiho biti in ponižno jklečeplaziti okoli nje? No kaj takega zastonj pričakuje od pas naprednjakov. V kratkem pa dobite, gospod urednik,, prav inično pesmico, katera vem da bo vsakogar , razun Pepce zadovoljila
IjK Šoštanja. Piše se nam: Čudne stvari s'e pripovedujejo o našem kazenskem sodniku Sellyeyu. V nedeljo 25. m. m. o mrakn je padel J Soštamu pa iiya,hni uli,qi star konj v jarek. Nabralo se je kmalu okrog kfjuseta db šoljndi, nakar so koAja" ižVlekif i«'jarka in ga je konje-derec s sekiro ubil. Č,ez pek&j časa mu je še neki
^lappc .pp^til -kr;i, a a^^kih 20 n}ippt pozneje j.)
^o|njk .SeUjev z (bri$lko puško.' Ser se
V Inifn 'f- * r\'i nnnVn/Jn HAnn	__t
primaha T_______ _ _____r F
je vračal z ldva vskke£ar>repa d$jačK fe hotel menda poTiazatl Aa }ačrii, živahni'u^čf^vb! lovski talent.' ..Marsch weg!, marsch weg! Ich werde schiessen." je vpil nad množico; kljub temu. da mu je konjederec rekel: „schon vor 14 Tageu eefallen", mu je sodnik vendar hotel še enkrat _z revolverjeiD upihniti življenje, pomeril je na .konja
in zadel — ---kamen ob'jarku. Krogla je
odfrčala tik otrok in zahtevamo od žandarmerije. jla preišče ta dogodek (prič je mnogo). Sel!yey je izvlekel še .fraiikfurtarske vžigalice in posvetil rajnemu konju, se pogladil po giadkoqbriti bra^ :jn zm^gos'aypo pohvalil svpj strel: „h^b ich ihn aber gnt ge^o^n!." (vidpi pa ni učinka svojega strela, agopajc le,rano konjederčeve sekire). Ljudje ,se posmehovali: rtNo to'je koajska smrt! .Najprej ga pobije konjederec, čez pol nre ga 'zakolj« hlapec, čez pol ure pa ustreli' sodnik.' Zdaj š« komisije ne bo ^reba, ker jo je jjar sodnik opravil!" Kak ugled ima po takih p Atolovšcinali so.dnik. bo pač vsakoinu umljivo. Na sodnikovo mesto spada poln mož.
Ljubno na Snocl. Štajerskem. Pri nas najLjnbpem "kaplanuje gJPgten.z ITrvatske. bi ne imeli'proti temn ničesar, Če bi ta kapfan mirno opravljal svojo \}uhoviiiško službo. ' A ker se pa pivje' n mešava v politiko — poseono'ob času' kakšnih' volitev — friii'jnoramo seveda le posvetili nekaj {vrstic. Ob čašu zadnje 'voittVe v pkrajrii ?astqp in okrajni odbor srorajegraj.sk: smo videli /tega moža, ki pravi, da je bolan — kaj pridno na delu, da je svojemu šefu pripomo 'gel do skrajno žalostne izvolitve. Z srdom smo gledali, kako se je vozaril okrog in si brusil pete za izvolitev svojih pristašev. Č« bi morda pisali g. Peter kakšen popravek z začetkom, „Ni res.... itd" smo pripravljeni Vam vse dokazati. Z nekim mlinarjem po imenu „Lenart-om" je g. kaplan sklenil nerazdružljivo ljubezen. Hudomušni ljudje pravijo, da se hoče naučiti melarstva, cesar pa seveda mi .tržani ne trdimo. V naprej pa rečemo, da se bode g. kaplan tega rokodelstva vže naučil, ako ne bode trde glave. Božji mlini pač vMe i&oljejb.
Opazovalci iz Ijubiiega.
Zadnji dopisi.
Zadnje vesti o političnem položaju. Iz
Dunaja se poroča včeraj 6. t. m.: Danes se je avstrijska vlada konečno izjavila, da sklepa ogrskega drž. zbora (da bi se pravice cesarja glede sklicanja rezervistov nekoliko omejile) ne sprejme. S tem je usoda brambne reforme zapečatena. Vlada odtegne iz avstrijske in ogrske poslanske zbornice brambno predli go ter predloži kratkoročni provizorij v vojaških zadevah. V tem provizoriju bo zahtevala, da se letošnji re~ krutni kontingent zviša za 33.000 m ž, tako da bo znašal skupni kontingent.rekrutov 136.000 mož.
Iz Budimpešte se poroča včeraj 6. t. m.: Danes opoldne se je vršil ministerski svet, ki jo sklenil z ozirom na izjavo avstrijske vlade podati celokupno demisijo vlade. Ministerski predsednik Khuen Hedervary se je odpeljal ob 5. uri popoldne na Dunaj, kjer poda jutri ob 11. uri cesarju dpmisijo celokupne vlade.
Iz Dunaja poroča večerna „Zeit" iz verodostojnih virov, da bo posledica demisije ogrskega kabineta tudi demisija avstrijskega.	!
tele!
^drav želodec imamo in nikakih želodčnih težav, nikakih bolečin, odkar rabimo Fellerjeve odvajalne rabarbara-kroglice z en. „Elsa-kroglice« Povemo Vam iz	poskusite j.h tudi Vi; spravljajo v red opravljanje potrebe, pospešujejo, prebavo, vplivajo na pojenjanje krčev in izboljšanje krvi 6 katlic Cko
4 krone. Izdelovatelj edino lekarnar E. V. Feller v Stabici, Elzin trg št. 264 (HrvaŠko)	- J J	_rrank0
v	'	142 a o-l
Priloga »Narodnemu Listu" št. 10»
LISTEK.
Ena okrogla mu resnična peisem inu viža od tega tfufcavniga gaspuda inu pridgarja, kir je zavolo teh Sn«l)BŠnih volitev kervavi pot potil v Gornjemgradu.
(Odeniga stariga, sfrdirbanga frlakarja na svitlobo vun dano.)
Motto: Za čašo vinca rujnega pošten kristjan življenja da.
B'lo je tam v predpustnem čas',
ko razdonel se je glas:
»V Gornjem gradu bo volitev,
ne pomaga ti samo molitev.
dični naš gospod kaplan.
iti treba bo zaran
tja med tiste vse volilce,
ki že nosijo obrite rilce.
Ako ne dobimo klerikalnega župana,
pa poiščemo si drugega kaplana!...«
Da bi lažje agitiral Jaka, brž si kupil dva je polovnjaka izmed vseh najboljših vin, on že ve, kak' se lovi kalin! In z litrom v rok' Rabuza h koči vsaki se primuza:
»Bog vas živi, hišni oče, da ne bo po leti toče, boste z nami pač volili in pa mer'co vina pili? Saj poznam vas korenino, da diši vam moje vino ... Vi pa, draga hišna mali, morate moža zlasati, .... Če k,lib'ralcom on bi hodil in pa liberalno volil!...«
Oj, ti presneta pasja dlaka, tud' na vdove spravil se je Jaka: V mraku že se k hiš' pomiče in Maričko gori kliče: »Hej. Marička, odpri duri, saj nisem jaz Krančičev Juri, jaz sem le Rabuzov Jaka, ki 'ma v klet' dva polovnjaka. Hitro vstan', naredi luč, ga bova pila celo nuč! Napišeš hitro mi folmoht, zato pa jedla boš ajmoht!...«
Tako preromal naš kaplan je celo gornjegrajsko stran in z litrom v roki vsakega capina spremenil v pobožnega je sina.
Zdaj pa v kleti prazna polovrijaka, jezno se za ušesi praska Jaka. Vince sladko backi so popili, a tak' čudno so volili, da v trgu »liberalen« bo župan. Obesit bi se šel, če bi ne bil — kaplan.
NAGRADA.
Neki kmet je našel dragocen kamen in ga je hotel zanesti carju. Prišedšega v dvor prične iz-praševati carske sluge, kako bi mogel priti pred carja. Eden sluga ga vpraša:
»Kaj hočeš s carjem?«
Kmet mu pove, kaj hoče. Nato mu reče sluga:
»Dobro. Prijaviti te hočem carju. A zato mi boš dal polovico onega, kar boš od carja dobil. Ako mi tega ne obljubiš, te ne pustim k carju.«
Kmet mu obljubi. Sluga ga javi carju.
Car vzame dragoceni kamen in vpraša kmeta:
»S čim te naj nagradim?«
»Daj mi petdeset batin. Druge nagrade ne zahtevani. S tvojim slugo sem se dogovoril, da si razdeliva nagrado na polovico. Tako dobim jaz petindvajset batin in on petindvajset.«
Car se je sladko nasmehljal, spodil slugo, kmetu pa je dal tisoč kron nagrade.
(Lev Nikolajevič Tolstoj. — Iz ruskega.)
V
oliieno
za ženske in snkno za moške obleke zadnje mode razpošilja najceneje
Jugoslovanska razpošiljalna _______R. Stsrmecki v Celju.
Vzorci na zahtevo poštnine prosto.
Popolne pokončanje p&dgan!
se doseže hitro in gotovo s preizkušenim in v stotinah zahval priporočenim sredstvom, ki je za domače živali neškodljivo. Edino na kunce je treba ——— paziti! Pol kg za 2 K pošlje 1 J. Neumriršh, vrtnar v Ustju n. O. (Češko). Prepričajte se in pri naročilih se sklicujte na ta inserat.	164 26-3
bi imel dosti posla v eni župniji na deželi. Ifraven dobi stransko službo oskrbnika na malem posestvu s prostim stanovanjem, vrt in nekaj sadja. Ponudbe pod »Poštenost 29" na »radništvo tega lista.	191 3-9
Tkalnica in razpošiljalnica BERTOLD HOCHBERG,
ČERVENY KOSTELEC
št. 37 (Češko, Krkonoši).
Fini 82 cm široki tkalski ostanki, dolgost 6—90 m ;
1 m 0.54 vin.	144 12—4
1 tacat obrisač rnjavo kariranih, 48 X 100 K 4'80, 1 tacat obrisač, damast 50 X HO cm, čisto platno,
see., vzorec K 9'50. 3 rjnhe brez šiva, debelonitne, garantirano platno 150 X 2 m K 7'20 ; 150 X 2 25 m K 8 40.
Ofuoriteu hotela „Dirant" u Žalcu
Josip Kuntara, gostilničar v Žalcu, vljudno naznanja, da je otvoril S I. SUŠCem hotel ,,Virant" v Žalcu. — Toči vedno sveže pivo, pristna vina ter priporoča posebno svojo izborno, toplo in mrzlo kuhinjo. — Na razpolago so tudi krasne sobe za tujce, posebno gg. trgovske potnike. — Tudi prostorni hlevi so na razpolago.
Za mnogoštevilni obisk se priporoča
214 3-2
Josip Kynfara.
CIGARETNI PAPIR

PRISTEN EDINO LE S TO

Avstrijske poštne hran. račun štev. 54.366.

62 51-8
Telefon štev. 48.
Ogrske poštne hranilnice račun št. 26.283.
dom
2$
registrovana kreditna in stavbena zadruga z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju
Pisarna je t Celju, Rotovška ulica št. 12
SJraduje se vsak dan razui< nedelj 3n praznikov od 8,-32. ure © © © dopoldne. © © <t>
£ pet od sto <5°/o>
Hranilne knjižice dragih der^ariiiih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da kti se obrestovani® preNelfeaS®. — Slentni davek plačuje zadruga sama in ga ne odteguje vlagateljem.
sprejema W hranilne *r8«s«ge vsakega, je član zadrta ase ali in Jih obrestuje po
popisi.
Iz celjske okolice. Po daljši odsotnosti sem se pred kra kim vrnil v domovino na Spod. Štajersko. V tujini mi je prišel enkrat tudi slovenski časopis v roke. V srce me je zabolelo, ko sem čital o zatiranju koroških Slovencev. Toda na železnici skoz Koroško iu pa na državni železnici od Dravograda naprej proti Celju sem se na mojo veliko žalost prepričal, da so štajerski Slovenci še bolj brezpravni kot koroški. Na postajah Velenje Celje, samo nemški napisi. Ni to škandal? V Šoštanju so tisti dan (8. t. m.) pri odhodu vlaka v Sav. dolino raz oken nemške šole neki otroeaji s frankfurtarskimi zastavami demonstrirali. Videti je pa bilo, da bi dotični bili zelo veseli, ako bi se izdajalske cunje v frank-furtarske klobasice spremenile.
Teharje. V »Slov. Gosp.« me ie nekdo napadel in sramotil tudi moj stan. Gotovo je, da dopisnik najbolj potrebuje čevljarja, ker raztrga največ podplatov, ko se hodi v Kresnike elektrizirat, da mu kri preveč v žilah ne zaostane. S kolesom pa tja lic more, ker je prestrma in slaba cesta. — Kar se tiče Roblekovih plakatov, pa naj gre dopisnik najprej h kakemu kmetu, da mu bo dopovedal, kaj je hlev in kaj drugo poslopje. Dokaže mi naj, da sem kakšen Roblekov plakat na kak hlev obesil, da ga še dozdaj ni mogel s svojim dolgim jezikom dol zlizati. Naj se še z nosom obesi zraven, potem bo Že šlo. Do g. Robleka imam že toliko spoštovanja, da ne bom z njegovimi plakati krasil hlevov, kakor so to delali mlečnozobi fantalini na kaplanovo povelje s Koroščevimi, da so ves zid hleva gospodinjske šole ž njimi okrasili, o čemur se še dane«, lahko vsakdo prepriča, kdor gre skozi Teharje. Tako, g. dopisnik, za danes! Le hodite se še naprej v Kresnike elektrizirat, samo pazite, da vam elektrika še bolj pameti ne zmeša. — Janez Bucej.
Iz Polzele, Kmetijski potovalni učitelj g. Gori-čan je predaval predzadnjo nedeljo po prvi maši prav zanimivo in poučno o izboljšanju kmetij in kmetijskega stanja. V prav poljudnem govoru je odkril zbranim kmetovalcem vse napake, ki jih zagreši danes še marsikateri posestnik, ter opozoril na sredstva, s katerimi bi se dalo našemu kmetijstvu pomagati do višje stopnje. Mladim gospodarjem je pokazal pot, po kateri naj hodijo, da bodo zadovoljni s svojim stanom in da se bo njih premoženje množilo. Mlad gospodar naj izboljšuje svojo posest po tej vrsti: 1. travnike — sadno drevje, 2. živinorejo, 3. njive, 4. orodje in stroje in najnazad-nje šele 5. poslopje. Naši gospodarji pa začno navadno s popravljanjem poslopja, kamor zabijejo ves denar tako, da jim za vse drugo ne ostane nič. Kvečjemu pot k dolgu. Prvič torej in najprej zbolj-žati zemljo — potem šele poslopje. Vsak posestnik, sleherni kmet naj ima vedno pred očmi pravilo: Ne veliko obdelati, pač pa veliko pridelati. — Na svetu so tri vrste kmetovalcev: a) taki, ki puste čez 30—40 let gospodarjenja svojo kmetijo v slabšem stanu kot so jo prevzeli; b) taki, ki puste kmetijo v ravnoistem stanju kot so jo prevzeli in c) taki, ki prepuste svojim potomcem izboljšano kmetijo. V tretji vrsti naj bi bil vsak kmet. Opozarjal je dalje g. Goričan na veliko važnost gnojenja in spravljanje gnojnice. Da dobi kmet 3000 kg pšenice s slamo vred, mu je treba dati, oziroma preskrbeti zemlji le za 144 kg snovi — vse druge snovi pridejo iz zraka. Vsaka beseda je bila važna, le žal, da se vsakikrat tako malo kmetov udeleži poučnih predavanj. Dandanes je pač treba slišati marsikaj, da lahko plove slednji s tokom časa, da lahko napreduje. Kdor pa ne sledi toku časa, ta sam sebe ugonobi. Zbrani kmetje so bili g. Goričanu prav hvaležni za poučne besede ter izrazili željo, da pride še. Obljubil je na jesen.
Iz Rajhenburga. 2e v drugič so se lani udeležili naši trapisti državnozborskih volitev korporativno in tudi za občinske volitve si hočejo zvijačniki dobiti volilno pravico. Človek bi si mislil: tem ljudem, ki se tako »zanimajo« za javno življenje, bo gotovo na srcu blagor našega slovenskega ubogega ljudstva, pa se vidi iz tega, da jim mora ubogi delavec žujejo raznih volitev na komando iz farovža, je jasno. Boj hočejo in vsiljujejo ga nam napred-njakom; Koliko pa jim je mar blagor ubogega ljudstva, pa se vidi iz tega, da jim mora ubogi delavec od zoredo mraka ob kruhu (seveda svojem!) in vodi delati za borih 50—70 krajcarjev na dan. Ali je to zaslužek, ki bi zadostoval za življenje? In to bi naj bilo izvrševanje zapovedi: lačne sititi, žejne napajati? Ali se ne pravi to, sesati kri in mozeg našega revnega ljudstva? Ali se razločuje nekdajni valpetov bič rajhenburških grofov od tega, s katerim nas tepejo trapisti? Tudi ljudstvo bo sčasoma spoznalo te svoje »prijatelje« v pravi luči! Mi pa hočemo zasledovati dejanje in nehanje očetov tra-pistov, ki so jih kot francoski izmeček sprejela naša posavska tla v svojo veliko škodo, in odkrivati hočemo ljudstvu vse njih nečedne namene!
Iz kozjanskega okraja.. Bil sem nekoč na Jan kovičevem shodu na Bučah, kjer je ta med drugim to-le govoril: Iz našega kraja se zelo selijo ljudje v tujino, kjer se marsikateri izpridi itd. Treba je temu odpomoči s tem, da bi se priskrbelo delo v domačem kraju. Ko je še potem govorli nekaj o sotelski železnici, so bili ljudje prepričani, da se bo gradila. Jaz pa sem si že tedaj mislil: Težko če bo kaj iz tega, zlasti za to ne, ker zdelo se mi je, da zelo oprezno govori. Mogoče pa bo vendar kaj, sem nazadnje sam pri sebi dejal: saj se govori, da ima
Jankovič srce za ljudstvo. Toda kakšno srce za ljudstvo ima, poslušajte: Vse se veseli, da bi se brž začela graditi že davno nameravana cesta iz Le-sičriega do Sv. Urbana pri Slivnici. Cesta je zelo potrebna, in eni se je vesele, obetajoč si korist od nje; drugi zopet, ker bi imeli tedaj nekaj zaslužka, ker je letos tako vse drago zaradi lanske slabe letine Ceste je že dve tretjini izmerjene in ljudje si misiijo, da se bode kmalu začela graditi. Ne vejo pa, da zaradi obstrukcije se še kdo ve kako dolgo ne bo. G. dr. Jankovič, čemu ne poveste tega na shodih? Ali morda mislite, da bi potem ne bili poslušalci za rezolucijo? Ej g. dr. Jankovič, na tem smo spoznali, kako vročo ljubezen imate do svojih nekdanjih volilcev. Kot zdravnik imate pač priložnost, da vidite, kakšna beda je med ljudstvom. Ali se vam res nič ne smili to ubogo ljudstvo? Morda pa si mislite, da če stokrat kandidirate, boste stokrat izvoljeni, naj delate kar hočete. Toda povem vam. da bi ta misel bila zelo napačna. Naše ljudstvo se zelo naglo drami na veliko žalost duhovnikov, ki ga tlačijo z vsemi silami nazaj, a hvala Bogu brez uspeha. Spoznalo je, da je treba misliti s svojimi možgani, ne pa z duhovniškimi. »Narodni List« roma tudi k nam vsak teden v veliki množini, a tudi neka knjižica se je pri nas močno razširila, ki Je duhovnikom trn v peti. Da ne bo kdo mislil, da je ta knjižica brošura ljubljanskega škofa Jegliča, zato hočem ime te knjižice povedati: »Štolnina ali koliko si sme duhovnik po postavi računati.« Naše judstvo spoznava, tiste »plemenite« može, ki so mu hlinili ljubezen, a ni imelo od njih druga kakor lepe besede, nikdar pa kaj koristi. Spoznava jih in bo tudi ob svojem času temeljito obračunalo ž njimi, in ta čas ni več daleč. Rinaldfno.
Iz Žetal. Dobroznani dopisnik v »Slov. Gosp.^ premleva v št. 8. pod naslovom »pozor« stare pomije. »Narodni List« mu dela silno srbečico, podobno konjskemu srabu. Z neznansko spretnostjo priporoča »svete« liste »Stražo« in »Slov. Gosp.«, pridno jih ljudem naroča, a še pridneje mu jih pošiljajo nazaj. Nehvaležneži, ki ne vedo, da sta dane:, »Straža« in »Slov. Gosp.« prvi sveti evangelij, in da rožnega venca po stari navadi ni treba več moliti, ker v soboto zvečer pride »Slov. Gosp.« s pošte in se ga potem bere namesto rožnega venca. Saj tam notri se najde bratovsko hujskanje, svete laži, lisičje zavijanje. Tam je vsak liberalec, če Se tako pošteno živi. Mi se pa oklepamo »Narodnega Lista«, ki piše pošteno in resnično. Vi pa, ki vam tukajšnji hujskač naroča »Slov. Gosp.«, pazite, da vas ne bodo tirjali za naročnino, ko bote že davnu plačali. (Slučaj na razpolago, še bolj resničen kot pri F. S.) Torej tudi pozor!
Sv. Duh na Ostrem vrhu. Gospod župnik je \ »Slov. Gosp.« surovo napadel moža, katerega je hotel pred par tedni protipostavno obeliti za veC svitlih kronic in ki ie zadevo v javnosti pojasnil. Na take surovosti odgovarjati bi ne bilo umestno. Gospodu župniku samo svetujemo, naj kupi dopisniku »Slov. Gosp.« osla, ki ga bo z njegovim časo--pisom vred zanesel naravnost v Feldhof.
Ksaverij v Savinski dolini. Na zavijanja najinega ljubega prijatelja v „Slov. Gosp." in v „Straži", ki naju po krivici blati ter poliva z gnojnico, izjavljava, da se pisarjeuja po njegovem vzgledu ne bodeva posluževala. Z odkrito besedo in z dejstvi pa hočeva dokazati, da je delovanje kraj. šolskega sveta in šol. vodstva v Ksaveriju glede prepovedi igre „Eno uro doktor" popolnoma na mestu. Bilo je nekega dne po veselici tukajšnjega bralnega in izobraževalnega društva, ko je podpisani šolski vodja obrazložil mladini v šoli, da igre, ki se vrše v gostilni in posebno igra „Euo uro doktor" niso za otroke. ^Gospodarjev" dopisnik je smatral to menda za smrtni greh ter je začel blatiti v rSlov. Gosp." od 18. januarja 1912 podpisanega šolskega voditelja. Na to nečedno ^Gospodarjevo" notico je sklenil kraj. šol. svet ksaverijauski v seji od 21. januarja t. 1. soglasno, da je imel voditelj šole prav, ker je prepovedal učencem obisk zgoraj omenjene igre, ki nikakor ne sodi za mladino. Ta odkrita izjava kraj. šolskega sveta, ki se je obelodanila v „Narodnem Listu" od 25. jan. 1912 št. 4, je ..Gospodarjevega" dopisnika tako v živo zadela, da se je v „Straži" od 9. febrnarja zopet začel peniti od jeze ter jel v dopisu „Od Savinje" prežvekavati to, kar se je v njegovi brihtni bu-tici prvotno izcimilo s pristavkom, da je sedaj še pričel obgrizuvati ude kraj. šolskega sveta. Vsak pameten in trezno-misleč človek bi pripoznal, da krčma, v katerih vprizarjajo izobraženci iz Ksa-verija zaljubljene igre, niso za otroke ter bi opustil napade na osebe, katerih dolžnost je prepovedovati to, kar bi utegnilo škodovati mladini. (Glej „ Šolski red" V. O vedenju učencev (učenk) izven šole-odstavek 5 in 6!) Ce še povdarjava, da sta tudi dva navzoča pospoda duhovnika obsojala to igro — sva povedala vse. — Ksaverij, dne 13. februarja 1912. — Načelnik kraj. šol. sveta: Josip Zaleznik; Josip Terčak, voditelj šole in nadučitelj.
Iz Dramelj. Naš č. g. župnik včasi na prižnici takole modruje: „Liberalec", ki svojega duhovnika pred vso gospodo najbolj ne časti in ga v vsem ne uboga, nima nobenega zasluženja ne na tem ne na onem svetu, naj še toliko moli in dobrih del izvršuje. Njegovo ob skovanje cerkev, njegovi darovi za hišo božjo, za uboge (in če bi bili tudi stotaki in tisočaki ali celo vse
premoženje!), vse mu ne pomaga nič, vse je brez koristi in blagoslova. Če se pa duhovnik še tako hudo pregreši, oblast in blagoslov mu ostane, saj je vsak človek hudemu podvržen. Dobro! Zakaj pa potem župnik Ogrizek od „liberalcev" za maše i o molitve brez vsega obotavljanja denar jemlje? Saj vendar ta denar nima žegna ? Toda pač, ima ga, toda za — Ogrizekovo blagajno, po kateri tako rad brska kot martinček po peska. Zakaj nadalje Ogrizek, če cerkve popravlja, tudi pri ..liberalcih" berači, da čim večjo svoto vkup /bobna? Ali se ne boji, da se bo cerkev, ki se popravlja tudi z „libsralnim" denarjem, nekega dne za kazen božjo porušila? Vidite, g. župnik, da so take vaše pridige vse skup le čenče, ker so v popolnem nasprotju z Vašimi dejanji.
Dobova. Par dni š; in minil bo za kmeta čas počitka, kajti odprlo se bo za njega ua vse strani delo, treba bo kmalu prijeti za škarje in hajd v trsje režat. Baš ta čas, ki bo žalibog kmalu minul, je najbolj pripraven, da skrbi trezni kmetovalec za svojo izobrazbo. Koliko je takih, ki koprne po čtivu, vprašujejo drug drugega, imaš li kako knjigo, jaz bi rad bral. Na mestu bi bilo, da bi izpolnilo tukajšnje ,.Bralno društvo" svoje velevažno in plemenito delo ter začelo res delati v prid narodu. Knjig je sicer dovolj in lepih, a če mislite gospodje, da je to dovolj, da knjige leže samo v omari in zagledajo le tedaj žarek belega dne, kadar se knjižničarju zijubi, se jako motite. Če boste šli po tej poti r.aprej, ki ste si jo sedaj začrtali, je boljše, da prodate, oziroma podarite knjige kateremu drugemu društvu, ki bo znalo duševne proizvode vrlih mož bolje ceniti kot vi. Poglejte vendar pravila, kaj je pa tam črno na belem? Ali stoji mogoče tam, da naj leže knjige leta in leta v omari v prahu, ali je to parola, ki si jo je izvolilo dobovsko bralno društvo? Potem pa javkate, da za nas šance slabo stoje. Če hoče imeti človek od kake stvari dobiček, mora si jo tudi po svojem oknsu vzgojiti. — Poživljamo torej gospode odbornike ter posebno s. predsednika, ki je znan kot odločen in agilen mož, naj napravi enkrat temu konec in naj zdrami društvo iz dolgega spanja s tem, da naj prej ko prej skliče občni zbor, in želeti bi bilo, da bi prišle v odbor nove moči, ki bi vdihnile društvu nazaj isti duh, katerega je imelo za časa učiteljevanja g. Potočnika v Dabovi. Zdravo!
MjOAMjriaj faiauca/ UD
20 U
JCcdnneineniaHv
JGiaiJj^fiova/
tlculncuJiava/.
VUorvucen/ AicbdomeJB^Jkjauoo!
jfuumaa/ muarnrJhBa.
Književnost in umetnost.
Zadnja številka »Slovenskega Ilustrova-nega Tednika" je posebno zanimiva in obširna ter vsebuje poleg drugih zanimivih slik tudi 3 s Štajerskega namreč: ,.Brat Martin" v Ormožu 1. igralke in igralci, 2. učitelj D. Serajnik kot brat „Martin" in pustni orači pri Sv. Barbari v Halozah na Štajerskem. Priporočamo „Slovenski Ilnstrovani Tednik" vsem, da si ga n»ročijo, kdor ga še nima.
Venček triglasnih narodnih pesmi za šolo in dom. III. Sestavil in na svetlo dal Anton Kosi v Središču. Dobiva se pri izdajatelju in po vseh večjih slov. knjigotržnicah. Cena 50 vin.
Naprodaj so
kokoši
stare štajerske
pasme, zelo dobre za neseuje, po 5 — 6 K, jajca za valjenje po 16 v. — Kje, pove upravništvo Narodnega lista.	176 3-3
Franc Strupi
Celje, (Iraška cesta
priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana, svetilk, raznovrstnih šip
itd. Najnižje cene.
Prevzetje vseh steklarskih
50	del!	51-9
Na debelo! Na drobno!


aiiimiiisaaBEiaiiiiaiiiHaBaaEBKaiaiiiiaaBii
u	a
7 21-10
Iriumf-štedilniki
¥ r



i?« f»
Iriumf-tuornice družba z o. z. IDels, Zgornje flustrijsko.
jj
Ka-a-a
■j ■.
Dečki: ,.Papa je dovolil. Saj je vendar Jacobijeva artiinikotira -svaIčična ovojka.
Pozor: Pristno le v škatljicah za svalčice pod imenom Jacobi.	5 17-10
i Ijuecjo trgovine ie velansfta zolop ur, zlatnine,
s srebmine, verig, uhanov, zaponk, priveskov, prstanov z demanti,
brilanti in drugimi kamni.	«8 5i-9
7a nap\no in HDllDcfirD poročne zlate prstane ter ženito-ftfl imiM lil žlotfBolibu van]-ska darila po najnižjih cenah.
3
a
3
s ■
iS
ZALOGA očal, naočnikov, daljnogledov itd. .
Naročite cenike! Zastonj! Poštnine prosto!	*
Svoji k svojim i R. Salmič, Celje, Narodni dom s
aiEBBBHB5ai5FaB!fflaEBS!KEHIRBIHHE1«a»Bl!tHH!!
i um al
■"■HIB I ■ ■ {B [I B B *
> o
O)
O
ei
« 1 C ™
B -S*
to
r
5 ce
"o 5
e 2
PQ M
"■Vb
■ H
ZVEZNA TISKARNA V CELJU.
____'"BP
Tiskovine v moderni obliki so daudanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa neprečitane v koš. Sleherni, ki to upošteva in deluje v tem smislu, z«more vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike, je Zvezna tiskarna v Celju, Schillerjeva cesta štev. 3. Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisnimi stroji najnovejše konstrukcije in zlagalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenjene stranke. — Cene nizke.
3 Lastna knjigoveznica.
•e 0<
o o, 22 IT
S. %
o
B- —
S» O C S3
F*	C
t>E	■
to	pj-
bC	NJ
'■V.
Cigaretni papir ^
OTTOMAN
pristen le s to glavo; za-5 vrnite vsako ponaredijo!
6 17-10
Is
Najboljši češki nakupni vir.
Ceno posteljno perje:
1 kg sivega, dobrega, puljenega 2 K, boljšega 2 K 40 h; prima polbelega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 5 K 10 h; 1 kg velefinega, snežnobelega, puljevega 6 K 40 h; 8 K; 1 kg puha. sivega 6 K; 7 K; belega, Snega 10 K, najfinejši prsni puh 12 K. — Kdor vzame 5 kg, 9	dobi franko.	28-10
Zgotovljene postelje
Iz gostonitega rdeCega, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm široka, z 2 zglavnikoma. vsak 80 cm dolg, 60 cm širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; zglavniki 8 K, 3 K 50 h, 4 K. — Pernice 200 cm dolge, 140 cm široke K 13"—, K 14-70, K 17 80 in K 21'—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm širok K 4"50, K 5"20, K 5"70; podpornica iz močnega rižastega gradlna, 180 cm dolga, 116 cm široka, K 12 80, K 14'80. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je zamenjati, za neugajoče se povrne denar.
S. Benisch v Dešenici, štev. 773, Češko.
Bogato ilustrirani ceniki zastonj in franko.

V
mm
Veletrgovina s papirjem ~J||
Tovarniška zaloga vsakovrstnega papirja, pisalnih in risalnih potrebščin. — Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank, risalnih
skladov ter vseh tiskovin za urade. Na debelo.	Na drobno.
r
Goričar & Leskovšek
Celje, Graška cesta št. 7.
26 52-10
Zvezna trgovina
(Goričar & Leskovšek)
Celje, Rotovška ulica št. 2.
"Mi
brzoparilniki za krmo so najboljši!
Nov izboljšan sestav!
Močna izpeljava popolnoma iz Kovanega železa in železne pločevine!
Svari se pred cenejšimi in slabšimi pona-redbami iz litega železa! io 1210
Zahtevajte cenike! Dopisuje se slovensko!
Delniška družba Alfa Separator, Dunaj XII|3,

, v.:
k
Slavno p. n. občinstvo se najvljudneje opozarja na ravnokar novo došlo angleško sukno za moške in ženske = obleke po nizkih cenah. ===== Oprave za krojače in šivilje 13	izvanredno po ceni! 45-10
Postrežba solidna! Svoji k svojim!
Najstarejša narodna manufakturna trgovina
Karol Ifanič
Celje, Narodni dom.
Cene brez konkurence!
Nadalje bogata izbira: cajgov, drukov, levantinov, cefirjev za bluze in moške srajce, atlasov, belih in barvastih ba-tistov itd. itd. — Prodaja vsakovrstnih ostankov pod lastno ceno. — Došla je velika množina najnovejših svilnatih ===== robcev in šerp (šalov.) = Postrežba solidna. Svoji k svojim!
J
Prodam
svoje posestvo
pod roko; vse v dobrem stanu, na lepem kraju, poslopja so zidana in z opeko pokrita, marof še nov. Okrog hiše brajde. Čez 3 orale dobre zemlje. — Več pove lastnik Martin Zupanek, okolica lfojnik št. 97.
195 3-2


Priporočamo našo zalogo najboljših belih in črnih
dalmatinskih vin
:: na debelo in y steklenicah. ::
Posebno priporočamo za slabokrvne in prebolele dalmatinsko vino „Plavac", 3 steklenice 5 kg franko 4 K. RazpoSiljalna tvrdka dalmatinskih vin, Celje, Bogen-ul ca št. 3.
85 12-7
Novost! 306 Novosti
-* C-
jPERULIft4.
Praktična, v vseh državah patentirana iznajdba velikanskega pomena.
Kaj je ,,Peralia"? Peralia je kemična zmes v trdi obliki, ki nadomestuje deloma plin in slično razsvetljavo. S pridatkom te zmesi petroleju, doseže se pri petrolejskih svetilkah krasna bela luč, svetilka se ne kadi več in je vsaka eksplozija petroleja izključena. Prihranek
na petroleju do 3O°/0. Zavoj s 24 kosi — porabni za malo svetilko jedno leto — stane samo I K 20 v. Razpošilja
se vsak dan. Navodilo se priloži. Za istinitast predmeta, kojega promet dosegel je v inozemstvu v kratkem fasu nad 20 milijonov zavojev, se jamči.
Glavni zastop in zalogo za slovenske pokrajine Štajerske, Koroške in Kranjske ima:
Eksport »PERALIA" v Slovenski Bistrici.
Zastopniki in prodajalci se iščejo proti dobremu plafiilu, oziroma proti visoki proviziji.
Novost! 43-
Novost!
,Titania6
g
G N C N
I
H
brzoparilniki za živinsko krino
iz kovanega železa in kovinaste pločevine, so pod garancijo trpežni. Se porabi silno malo kuriva, sopara se naglo razvija, pariti treba kratko časa. Malovredna krma
zopet porabna.
Največja špecijalna tovarna za brzo-parilnike na Avstro-Ogrskem.
„Titania" mlečne centrifuge
v sestavi, trpežnosti in natančnosti posnemanja neprekosljivi. 1% 26-2
Senskl obračalniki, senske grablje, sejalni stroji
v priznano najboljši kakovosti.
„Titania-Werke", Wels 173 w
Glavno zastopstvo za Štajersko: Franc Asen, Gradec, Mariengasse 22. Ceniki, spričevala zastonj. Plačila na obroke se rada dovolijo. Dobri zastopniki se iščejo.
h H
I
■^^^"i^i^T^TTI^i^F *F*F ?F*F *F?F *F?F ?F?F *F*F >IOi»IOIUI»IUIUIO
l> M O JV	Jk, M * i *	M Mh Ju A M M #i -r- m A n mmjkAmAAM
M
P h H
h «
& h
H
si Si
Nagrobne vence ^
v raznih velikostih in cenah s trakovi in brez trakov ima v zalogi
Zvezna trgovina
(Goričar & Leskovšek)
V Celju. 27 12-3
NaroČila se izvršujejo z obratno pošto. — Brzojavni naslov:
Zvezna trgovina,
(Goričar & Leskovšek, Celje
3Sls
SIE
TOMASOVA ŽLINDRA
zvezdne
flarke
znamke
je po mnogoletnih preizkušnjah priznano zanesljivo učinkujoče in najcenejše fosforovo
kislo umetno gnojilo.
Ta je letos posebno vsled znižane voznine izdatno cenejša kakor lansko Isto. — Kdor hoče po lanski hudi suši svoja polja in travnike okrepčati in osvežiti, naj rabi le
Tomasovo žlindro zvezdne znamke.
Tozadevna pojasnila in spise daje brezplačno ter sprejema naročila na cele vagone
in na drobno	veletrgovina z železnino
Merkur, Peter Majdič, Celje,
kjer je glavno zastopstvo in zaloga tvrdke Thomasphosphatfabriken Berlin. 8» 10-3
^=1»----i J
» Južnoštajerska hranilnica v Celju »

v Narodnem domu.
Oprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure ^ dopoldne in jih obrestuje po f^" 4 '/s °/» "^Pl ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Bentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 350.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje.	92 52-6

TAosedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, U za napravo potov 5.000 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 11.100 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 6.000 K, hranilnico ustanovivšim okrajem izplačalo pa se je 41.300 K za dobrodelne namene, skupno tedaj nad 93.800 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.
D B Slovenci, vlagajte v južnoštajersko hranilnico svoj cerkveni in ustanovni denar in kadar nalagate denar za mladoletne ali HI B varovance, in zahtevajte pri sodiščih, da se naloži denar za mladoletne oz. za varovance izključno le v južnoštajersko hranilnico. Q |
Ljubljanska kreditna banka je na svojem
občnem zboru p. t. m. sklenila zvišati dejniško
glavnico od 8 ria lg miljonov kron'** fe; HJ6 * % m. h M Smi ... , , Imenovan je za ravnatelja ljubljanske kre-
ditne b^i^M Vladimir	? i * * '
* iz 'sodnijske* službe.* V Ljubljano je pre-meščerf dež$raeŠotfnissvetnik k- EW?I Ormoža. Za okr. sodnika v Maribor pride g. dr. Fehleisen iz Ljutomera, okrajnega sodnika in sodnega predstojnika v Ormožu je imenovan dr. Franc PtrpacW, ddzdaj začasni tajnik primorške finančne prokurature.
♦Srebrni zaslužni križec je dobil od cesarja davčni*eksekutoV Mart. Schtiidt v! Rt»gatfču."'af
Imenovanje." Nadzornika knežje domene Johaunisberg v Porenjn g. And. Žmavca je imenovalo c. kr. kmetijsko ministerstvo zadružnim nadzornikom v Zadru.
Razne noVosti.
250-letnico obstanka je slavil 23. februarja dunajski pešpolk 24.
Težek 'možakar. V W. Hartmannsdorfu na
Sred. -Štajerskem je zadela kap posestnika Janeza Pircbbauerja. Mož je tehtal 182 kg. Že ko je bil 21 tet star, je bil težek 127 kg.
Čin zblaznele matere. Iz Essena ob Rubri poročaj'6: •' f 'Vaki Eickelje žena rudarja Startiak v hipni blaznosti v1 navzočnosti svojega ii&lsta-fejšega, petletnega otroka, ki se je igral v postelji. zadavila svoja ostala :dva otroka. Nato še je obesila.
čudno dete. V vasi Bajazit v južni Sibiriji je neka kmetica Rakič rodila nenavadno dete, ki ima na čelu tri oči, nad ušesi pa ima izrastke, ki so podobni rogovom. Dete je popolnoma zdravo in življenja zmožno. Pop se branil dolgo časa krstiti ■otroka ter je zahteval zdravniško izpoved, da je mladorojenče res človeško bitje. Šele ko so mu to zdravniki dokazali, je dete krstil.
Od siromaka do milijonarja. V Tacoma (Wash.) je prišel pred par dnevi premogar Jos. Honston, ki je delal dolgo vrsto let po premogokopih Colorade, NeVade, v Clondike in Tatanu. Poprijel se je marsičesa, toda nikjer ni bil srečen. Toda vedno je bil še pogumen. Pred dvema letoma je zopet začel z v sofe 250 dolarjev Ih sedaj se je vrnil kot milijonar. Preveč navdušena klerikalka. Državno pravd-
' .....MA>.() "	■ »Mlin irff _. IJ'J-
Ne silite otrojk
4)ko ne gre za trmoglavost nego za resnično mržnjo. Na tako mržnjo bomo
i. > •	5 f . ".v ■ ji
pri navadnem ribjem olju pač največkrat zadeli, ki je že sploh otrokom in	j^gjgj sam0 tudi odraslim zoprno. Kdor za nado-	1
mestilo poseže-po	SfflSK
Scottovi emulziji
n- bo občutil zoprnosti. Sestavljena po že 35 let starem Scottovem načinu, je Scottova •emulzija tako lahko prebavna, da jo celo slab želodec lahko prebava. Tudi ni podcenjevati slast po-jpešujočega učinka Scottove emulzije, ki se kmaiu pokaže pri naraščanju telesne teže in
zboljšanju splošnega pocu ka. Pri Bakupu zahtevajte izrecno Scottovo emulzijo. Saj znamka „Scott", ki je že čez 35 let vpeljana, jamči za 9	izborno kakovost in učinek.	56 -1
Cena originalni steklenici K 2'50. Dobi se v vseh lekarnah. _
ništvo v Brnu na Moravskem je obtožilo 391etnu
klerikalne agitacije pismo, v katerem mu grozi, da mu bo zažgala njegovo hišo.;'
{Slevarne in hude bolezni, ki nastanejo iz v začetku popolnoma nedolŽhih želodčnih bolečin, se dajo popolnoma preprečiti, če se v pravem času začne uporabljati slavno-zn&no domače zdravilo: »Dr. Rosa-Balsam za želodec«. — To zdravilo se dobi pristno v vseh lekarnah in pri glavnem založ-riištvu: B. Fragner, c. kr. dvorni zalagatelj, Praga 2Q3, m. — Glej inserat!
Poslano.
'»n. »* offdt qx "i !dn ,vf iJ*vo(w ki dobijo vsak dan jjfaoofn v krmo, dajo toliko mleka, kakor sicer štiri, jn ostanejo vedno
zdrave' tu 'k—
a i-
lahko odebeliš z isto ^lrano. ki jo sicer ra.biš za
dve, ako ji pridaješ vsali daii mklo Sitiliia.-s&b'.
Kdor hoče obvarovat? svoje ftleVe 'pred boleznimi
iti se zanima za umno živinorejo, naj zahteva
poučno knjižico naravnost od tovarne
Mr. T. Paraskovich, nadvojv. kdm. dobavitelj
Dunaj VI , Marienhilterstr. 51 (Postfach B 19) ali
pa v sledečih zalogah: Gradec: Alojz Assmann;
■Bruck : Iv. Pet/; Laški trg : Andrej Elsbacher;
Prevalje: Henrik Filipovski; Maribor! Silvester
Fontaiia jun.; Cmurek : Anton Freissmnth; Upnica:
-'JLžef Gschier; Wildon: Franc Ks/HaslinserJ Jipod.
Dravograd : Frid. Hattenberger; Velinovec: Ivan
Kaisdtlt-a vdova in siti; ivnica: Kari1 Rieslinger;
Beljak: Iv. Klembas; Zeletit Travnik: Ferd. Koller;
Celje: Anton Koleno; Ščavnica:
Ernst Kolman: Radgona: Anton Korošec; ^rnovž:
•Jož: Leituer; Celovec: Anton Ogris; Šmarje: Al.
Pucher;- Ptuj: ;T<iž.Podgore1ec; Lonč: B. Pbrkart-
hofer; Marenberg : Jož! Schober." ' '219 3-1 i__;_;__
LISTNIC^ UREDNIŠTVA. D. H., Berlin: List Vam bomo redno pošiljali. Za gospodarske spise Vam bomo jako hvaležni. ZdraVi! Št. Vid: Veliko preosebno! Brez političnega pomena! (Poročajte kaj drugega! — Št. Juri ob j. Ž. Za to Številko žal prepozno. Objavimo prihodnjič.' Iskrena hvala! ~ .....r-----------------------
Povodom smrri mojega moža sem prisiljena, da iz inventure ca 50.000 parov flanelnih odej prodam, katere si usojam po izredno nizki ceni ponuditi.
Te odeje so brez ugovora primerne za vsako boljše gospodinjstvo za odevanje postelj in oseb, so jako fine, gorke in močne, ca 190 cm dolge in 135 cm široke.
Od teh razpošiljam najmanje 3 kose krasnih, jako finih odej v vseh modnih barvah in muštrih za
9 K. 4 kosi gospodinjskih odej za 10 K.
Glavno" £a velikansko množino raznih ostankov: gradi, ceiir, otroški štoi, kanala« itd. 30—35 metrov samo 15 K. Vsak ostanek je 3.8 m dolg.
Razpošiljatev le po povzetju. Vsak cenjeni či-tatelj tega inserata naj zaupljivo naroči. Z mirno vestjo lahko trdim, da bode vsakdo z dopošiljatvo zadovoljen. Marie Bekera, tovarnarjeva vdova, Na-chod, Češko.	222 2—f
i A	lnvl lahko vsakdo nal ahelc naeta
11) ton na pn -f 43*
razpoSiljalnica J. KSnig, Wien III/2. Postamt 45, Fach 733. 39 10-9
			» 01
			
l*«. ~ * f \,t H
Za globoKo sočustvovanje, ki so nam ga izkazali ob priliki smrti
naše ljube in blage mamice mnogi
i\ e,.. t? j"t . ii/ A, « m* sorodniki in znanci, se najtopleje
tt. . ll 'ti ■■< . ■ ; i U i t| zahvaljuje
v tf 1 '
rodbina €virn-Iv?jnceva.
f M O rt-' f i IH i fr.-
V B ,(S9U> .H
išče dr. Jos. KroiiTOgel y Št. Lenartu • v Sini ?(irIoali.	'
(J I 87: ffi :VJ
za na dom, za "fante in dekleta, že od 14 let naprej. Kdor želi delati ža mene predmete, pri katerih se Sahkd zasi ži 30 do 40 vi-narje«	in" to' brbV. pdsebt.e rfiJenošti.
in' če! želi pojasnila in vzorec od deja,l naj pošlje 60 viti v žhafTtkah."'Ta' denar s6 mu Vhe,"^ako n defol s^e|tfe.
JzrczljarsHa trgovina, trg ^erg p. J«arje |ri
•^i' 1
170 3-3'
V življenju nikdar Več talce prilike. 6tf0 komadov samo K 3*80.	165 fe
Krasna pozlačena ^irec. anker ura z verižico, natančno idoča, garancija 3 leta, ena moderna, svilena kravata za gospode, trije komadi najfinejših žepnih robcev,r en krasen prstan za- gospode z imitiranim žlahtnim kamnom, ena krasna, elegantna garnitura ženskega nakitjaj obstoječa iz 1 krasnega kolirja iz orijentalnih biserov, moderni damski okras-S patentnim zaklepom, -dve elegantni damski zapestnici, 1 -par uhanov s patentiranim kaveljčkom, 1 krasno žepno, toaletno ogledaloe, 1 nsnjata denarnica, 1 par man-šetnih gnmbov, 3 kar. double zlato s patentnim zaklepom. 1 jako eleganten album z*razglednice, najlepši kraji sveta, trije šaljivi predmeti, največje veselje za staro in mlado, 1 jako praktičen spisovnik ljubimskih pisem za gospode in dame. 20 dopisovalnih predmetov ih še čez 500 uporabnih predmetov, ki se v hiši ne morejo pogrešati. Vse skupaj z uro, ki je sama tega denarja vredna, stane samo K 3*80« Pošlje se po povzetju ali če se denar pošlje haprej.
Dunajska osrednja razpošiljalhica
Ch, Jungvrirth, Krakov štev. B/103.
Ce se naročita dva zavoja, se priloži 1 prima-angl. britev. Za neugajajoče denar nazaj.
M\ pripravili dobro KaVo, uporablja
2 -3
ift/iilH tU v f ft*» S i-
najraje »praicga :|rancHa:" s mlitfčHom, Hi w igluje temeljem najVecje il(rbK©$ti le dolgo let 1 lagrebjSfi tovarni.
Ta izborni domači izdelek najtopleje priporočamo.
■ ■• ^aasrejiaainaiffiaKsffisasiiBa i
aMBMaa^MiMMaMMMM^^	tmmvetasz-.uvztit

"SSKiM* m Enaintrideseto upravno leto.
Lastno premoženje K 503.46249. zadružnikov čez 3.00D.
1
LIN K A
V LASTNI HIŠI V NARODNEM DOMU
Hranilne vloge sprejema iu jih obrestuje: na vložae knjižice po 41/4% in - , oziroma po dogovoru. — ffeniroi davek plačuje posojilnica sama. — Posojila daje: na hipotekami kredit in zastave vrednostnih listin oziroma knjižic po 574%. na hipotekami kredit s poroštvom po S3/4°/0, na osebni kredit po ©%• Eskomptuje menice ter'daje kredit trgovcem in denarnim zavodom v tekočem računu. 58 ,12-3
/2 /0. v tekočem računu »o 474 /0 »
l
Loterijs&e številke.
Gradec, due 2. marca 1912: 87, 75, 57, 23, 40. Dunaj, „ „ „ „ 32. 59, 11, 30, 70.
p v pi
je prišlo. Največja izbira najfinejših možkih, ženskih in otroških šolnjev, ter najcenejša. Tudi na obroke.
Popravila ceno in točno. 133 2-1 Štefan Strašek, Celje, KovaSka ul. 3.
Skoro nova v
216 1
z gonilno napravo se proda*
Vpraša se v tjelju, Gosposka ulica št. 9.
lfrvi
za splave, za ladje in za stavbena podjetja izdeluje najmočneje in po ceni
Fi. Kučanda, vrvar, Št. Jur ob juž. žel. (Filijalka v Mozirju pri Antonu Strmšeku)
Kupim vedno in plažam najdražje seneno povesmo, 215 konjsko žimo in svinjske šetine. 42-1
Proda se
v Drešinjivasi pri Petrovčah
večja hiša
z d verni sobami; v hiši je kovačnica, klet, zraven hlev za 3 goveje živine, svinjski hlev za 2 svinji. Cena 3000 K. Pogoji ugodni. — Vpraša se pri: Vincencu Kopriva, posestniku v Arjivasi štev. 42 pri Petrovčah.	187 6-3
Vse bolesti želodca
so posledice slabe prebave.
DomaČe sredstvo, ki je napravljeno iz izbrano najboljih in učinkuj očih zdravilnih zelišč, sredstvo, ki vzbuja tek in pospešuje prebavo, sredstvo, ki lahno odvaja in odstranjuje posledice nezmernosti, napačne diete, prehlada, posledice sedenja in zapečenosti kakor gore-čioo, napetost, preobilo tvoriteT kiselin in krčevito bolest, sredstvo, ki vse to ublaži ali pa odstrani, je „Dr. Rosa-Balzam za želodeo" iz lekarne B. Fragnerja v Pragi.
Svarilo! Vsi deli zavoja nosijo postavno določeni varstveni znak. -
GLAVNA ZALOGA: lekarna B. Fragnerja, o. kr. dvornega dobavitelja „pri črnem orla", Praga, MalA strani 203, vogel Nerudove ulice. fV» Pošilja se vsak dan -^N 1 cela steklenica K 2 —, pol steklenice K 1.—. Po pošti, če se pošlje naprej K 1'50. se pošlje mala steklenica, za K 280 se pošlje velika steklenica, za K 4"70 dve veliki steklenici, za K 8'— Štiri velike, za K 22'— štirinajst velikih steklenic franko na vse postaje avstro-ogrsko monarhije. Zaloga v lkarnah Avstro-Ogrske. — V Celju v lekarnah M. Rauscher, Oton Schwarzl itd.
Deklica ozir. gospodična
slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisavi vešča ter mogoče že malo v trgovini priučena, se sprejme takoj v trgovino na deželi v zvezi s
poštnim uradom.	220 l
Ponudbe pod ,,poŠta" na uredništvo tega lista.

TJ mi pošlje
I ^^^	čine in okolice 50
naslovov od lastnikov vrtov in kmetovalcev, dobi brezplačno in poštnine prosto enega dobro kažočega ,,napovedovalca vremena" (vremenarja) ali 10 vrst semen za sočivje oziroma cvetlice od dvornega založnika:
Henrik Vanek
osrednja trgovina s semenjem Praga (Češko) ™ 10-3
Vaclavski trg (,.pri zlati goski").
Vabilo na
r.
m
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
m
Varstvena znamka »Sidro"
Liniment-Capsici comp.,
11	nadomestilo za	29-10
sidro - pain - expeller
je kot najlzvrstnejše bolečine olajšujoče in odvajajoče sredstvo za vtiranje (mazanje) pri prehladih itd. splošno priznano ; za ceno 80 v., K 1°40 in 2 K se dobi skoro v vseh lekarnah. Pri nakupu tega povsod priljubljenega domačega sredstva vzamite le originalne steklenice v škatljah z našo varnostno znamko nSidro"| ker tedaj ste sigurni, da ste dobili izvirni izdelek.
Dr. Richterja lekarna pri,Zlatem levn'
v Pragi, Elizabetina cesta St. 5 (nova)
!XXXXXXXXXJOOOOSXXXXXXXXXXXX
m
občni zbor
,,Kmečke hranilnice in posojilnice" v Št. Jurju ob juž. žel.
ki se vrši
v nedeljo, 10. marca 1.1 , ob 3. uri popoldne v zadružni pisarni po sledečem dnevnem redu:
1.	Poročilo načelstva.in nadzorstva.
2.	Potrditev računskega zaključka za 1. 1911.
3.	Nadomestna volitev dveh udov načelstva.
4.	Čitanje revizijskega poročila Zadr. Zveze.
5.	Slučajnosti.	218 l
Za načelstvo: Blaž Urleb.	Ivan Oset.
bister- m * « An-itorji.
Odlikovani z zlato medaljo Stalni in prevozni.
na gozdarski in lovski raz- ...	.
stavi na Dunaju 1. 1910. Najmanjša poraba kuriva.
Za vse gonilne namene 2'/» do 8 HP.
Magneto - električen vžig.
Friprosto vpostavljenje v 190 obrat. 10-2
Najugodnejii plačil, pogoji.
Izdelovanje dobroznanih „Lister" posnemalnikov.
Katalogi in pojasnila brezplačno.
UlttrfttLiiu
Dunaj 111/2, Hintere Zollamtstrasse štev. 9.
HT" Iščejo se preprodajalci in zastopniki.
£
ANTON KOCUVAN
Ring štev. 2 ^ CELJE « Ring štev. 2
7
Priporoča svojo špecijalno trgovino za prave švicarske vezenine.
Vzorci poštnine prosti na razpolago! — Predtiskovine na platnu za šolo in dom in vsi v to stroko spadajoči predmeti. — Velika izbira perila in modnih predmetov za dame in gospode. Klobuki in čepice za gospode in dečke. Tudi dežniki, svileni robci, moderci, šerpe itd. se dobijo po nizkih cenah.
j »š! Ani. Kocuvan, trgovec, Celje.
Kdor hoče imeti od gnojenja z umetnimi gnojili povoljne uspehe, ne sme gnojiti samo s
fosforovo kislino in dušikom, ampak tudi
Za gnojenje v spomladi je izmed kalijevih gnojil najboljša
201 3—2
katero imajo v zalogah tvrdka »Merkur" V Celju, „Zveza gosp. društev v Gradcu", „C. kr. kmet. družba v Ljubljani", nekatere kmetijske podružnice in še razni drugi trgovci.
Vsakovrstna pojasnila o vseh gnojilih in o gnojenju daje brezplačno potovalni učitelj kalijevega sindikata:
FR. MULEC v Ljubljani, Gruberjevo nabrežje št. 14.
		miM		ŠMm	i'*M	MJ
						
šivalni stroj 20. stoletja
Kupujte samo v naših trgovinah ali po naših agentih.
SINGER Co., akc. dr. za šivalne stroje
22; Maribor, Gosp. ulica 32; Slov. Gradec, Glavni trg 46.
______________ Vse od drugih trgovin za šivalne stroje pod imenom „Singer" po-
nujani stroji so posneti po enem naših najstarejših sistemov, ki daleč zaostaja za našimi novimi sistemi šivalnih strojev v konstrukciji, uporabnosti in trpežnosti.	31 -3
Na vprašanja vedno zaželjeni odgovor.
Vzorci za vezenje, gačenje in šivanje gratis in franko.
Svarilo pred
Celje, Graška c.
zamenjavami!
Gospodična
za gostilniški bnfet poleg železniške postaje pri Maribora, slovenskega in nemškega jezika vešča ter primerne zunanjosti in z majhno kavcijo, se sprejme s 1. aprilom. Plačilo po dogovora. — Ponudbe pod »gostilna* na uredništvo tega lista.
136 12-4
Vse vrste
poljedelskih strojev
(miatilnice, slamoreznice, vodovodi, kamno-drobilci. kotli, vitli) in vse druge priprave, ki se dajo rabiti z živalsko silo, se v gotovo postavijo in dajo vsakomur na poskušnjo od tvrdke
K. & R. JEŽEK.
Pismena naročila, zastopstvo in zaloga v Celju:
v
Sarlah Jernej, Gaberje 124.
Plačilo na obroke.
Kupujem tudi deželne pridelke.
Kdor bi hotel sodelovati pri važnem narodno-gospodarskem podjetju ter
si ob svojem prostem času kaj zaslužiti, obrne naj se do upravništva tega lista v zaprtem pismu, katero naj ima nad-
pis: .,Na rodno -gospodarsko delo".
197 3-2
U prodajo kmetijskih strojev
in orodja, mlečnih centrifug in motorjev se iščejo dobri, solidni agenti. Ponudbe pod „Maschiae 60899"
na anončno pisarno 188 6-3 Henrik Schalek, Dunaj I., VVollzeile II.
Adolf Bursife
Čevljar V Celju, poleg kapucinskega mosta
se priporoča za izgotovljenje jesenskih in zimskih čevljev iz raznovrstnega usnja v modernih oblikah in primernih cenah. ——————
5000 K zaslužka
plačam onemu, ki dokaže, da moja čudežna zbirka
600 kosov za samo 6 K
ni priložnostni kup in sicer:
1 prava švicarska sist. Roskopf-pat. žepna ura, i dobro idoča in točno regul. s pismeno 31etno g«- . rancijo tovarne, 1 amerik. doublezlata verižica, 2 : amerik. double-zlata prstana (za gospoda in damo), ' 1 angl. pozlačena garnitura (manšetni, ovratniški ; in prsni gumbi), 1 amerik. žepni nož (5delm), 1 ; eleg. svilena kravata (barva in vzorec po želji ; najnovejše fasone), 1 krasna kravatna igla s simili- ' briljantom, 1 krasna damska broša (zadnja novost), ; 1 koristna popotno-toaletna garnitura, 1 elegantna , prava usnjata denarnica , 1 par amerik. bontonov ; z imit. draguljem, 1 pat. angl. vrem. barometer, 1 i sal. album s 36 umetniškimi in najlepšimi razgledi sveta, 1 krasni ovratni ali lasni koljer iz pravih orijentalskih biserov,' 5 indijskih proroških hudič-kov, ki zabavajo celo družbo, in še 550 različnih predmetov, ki so v vsaki hiši potrebni in nepogrešljivi, gratis. Vse skupaj z eleg. sistem Roskopf iepno uro vred, ki je sama dvojnega vredna, stane K 6*—-.	217 i
Dobi se po povzetju ali proti predplačilu (tudi znamke se sprejmejo) od:
a. Gelb, razpošiljalnica Krakov 423.
Ce se naročita 2 zavoja, se ena prima-angi. britva ali 6 najfinejših platnenih žepnih robce* zastonj pridene. Za neugajajoče denar brez vsega takoj nazaj, tako da je vsak riziko izključen.
Prva južnoštaj. kamnoseška industrijska družba v Celju
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih vrst marmorja, granita i. sienita.
Nova ulica II, zraven slov. šole. Edino nar. kamnoseško podjetje.
so	Lastniki:	12-3
Rob.Diehl, Ant. Kolenc in Fr. Strupi.
Izvrševanje vseh cerkvenih stavbenih dol s stFOjnim obratom.

m
zavarovalna zadruga v Zagrebu: edini domači zavarovalni zavod. ———
24 ti-2
Telefon itev. 25-94
Ustanovljena 1884 j
Podružnica: v Trstu, via del Lavatoio št. 1, II. nadstr.
Centrala:
Zagreb, v lastni hiši, vogal MarovsRe in Preradovičeve ulice.
Glavna zastopstva:
LJubljana, Novtsad, Osjek, Reka, Sarajevo.
88 88
Ta zadruga prevzema pod ugodnimi pogoji sledeča zavarovanja:
1. Na življenje:
1.	Zavarovanje glavnic za slučaj doživljenja in smrti.
2.	Zavarovanje dote.
3.	Zavarovanje življenske rente.
2. <Proti škodi po požaru:
1.	Zavarovanje zgradb (hiš, gospodarskih zgradb in tovaren).
2.	Zavarovanje premičnin (pohištva, prodajalniškega blaga, gospodarskih strojev, blaga itd.)
3.	Zavarovanje poljskih pridelkov (žita, sena itd.)
Zavarovanje steklenih šip.
£ |1 ■ -j ' h "
Zadružno imetje v vseh delih znaša............K 2,319.068*21
Od tega temeljna glavnica................ 800.000*—
Letni dohodek premije s pristojbinami............ 1,221.748*41
Izplačane škode . .................. 4,323*268*44
===== Sposobni posredovalci in akviziterji se sprejmejo pod ugodnimi pogoji. === |	Natančneje imformacije daje
Glavno zastopstvi? »Croatiae" v Ljubljani (tvrdka Kmet in Slivar) in podružnica „Croatiaea Trst, via del Lavatoio štev. l, n. nadstropje.

Dobro Ifrcpilo za želodčno slabost
in za one, ki so se prehladili ali si nakopali z zanžitjem slabih, za prebavo težkih, prevročih ali premrzlih jedi. neprijetnosti v želodcu, kakor katar, krče, bolečine, napihnjenost itd. je
dr. Engel-nov „ESa!driaiiiim".
Baldrianum se izkaže pri takih neprijetnostih, dokler niso še razvite, kot dobro želodčno vino z izvrstnim uspehom iu zabranjnje vuai slabe posledice, kakor ner-voziteto, nespečnost, omotico, stisko itd.
Vsled njegovih sestavin, ki so samoško vi/io z mOtovilčnimi kapljicami, malinovec in črešnjevec, upliva „Baldrianum" tudi pospešujč pri zaprtju in zajedno krepilno na cel človeški organizem.
Dr. Engel-nov „Ba!drianum" ne vsebuje nikakih škodljivih sestavin ter ga lahko prenašajo slabotne osebe in otroci tudi pri daljšem uživanju. Najboljše če se ga zavžije zjutraj ua tešče ali pa zvečer predno se gre spat eno čašico kakor za likerje. Za otroke in slabotne osebe se razredči ,,BALDRIANUM" z vročo vodo ter se mu pridene nekaj sladkorja.	20 18 4
Dr. Angel-nov „BaSdrianum"
se dobiva v steklenicah po 3 in 4 K v vseh lekarnah Štajerske v Celju, Dobrni, Podčetrtku. Slov. Bistrici. Konjicah, Rogatcu. Slov. Gradcu, Mariboru itd. in v vseh večjih in manjših krajih Štajerske in cele Avstro-Ogrske v lekarnah.
Tudi pošiljajo celjske lekarne dr. Engel-nov „Baldrianom" po izvirnih cenah v vse kraje Avstro Ogrske.
20 i8-i	Svari se pred ponarejanjem !
zahtevajte izrecno dr« Engel-nov y,Bagdi*ianiim".
anjarna, Celje
priporoča svojo veliko zalogo doma žgane slivove, tropinovca, brinovca, vinskega žganja i., domačega
konjaka.
189 44-3
▼aratveno znamk*
■ ii ■ _ ' •»..
slerjeva
za zobe
najboljša, za zobe. Se dobi povsod. Steklenica 72 vinarjev.
Slikar. pleskar
prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela kakor slikanje sob. : cerkev,'gledaliških : Odrov,, črkaslikarstvo na steklo, les itd. — Zmerne wcene;, — PrL: poroča se za obilna naročila. Svojiksvojim!
Viktor Bevc* Celje
t-	.Umifi f .s	w
so Graška cesta št. 8.
Zsszjsicr -K-----------
J-'
49-7
Pozor, tamburaška
in pevska društva!
* • 1. ».."» ? *'j< Naročite za razne zabave ; novo izišle
šaljive [grokaze, šaljive skladbe (kuplete)
3 spremljevanjem tamburic ali glaso-
jfirja i? nove tamburaške partiture od
Stabuljaka, Hruze,Farkaša, Machača itd.
m jrwLs:s?6ki
rokotvormot
m*to
J. Stjepušin, Sisak.
bj.q<nj*i>n» ji
-J-t--T-Zr
. sklad!

■
vwv
Superfosfati
mineralifini in animaliCni, najpreizknSe-nejša, najzanesljivejša in,naj cenejša
J
m- vrste zemlje
Vsebina strogo zajamčena.
Najsigurnejše in najhitrejše oživljenje pašnikov; bogata žetev krme, bogate ,18; na fosfornokislih soleh. 30-9
Superfosfat "Pi
povzroCi pri žitu in soCivju najpopolnejšo tvorbo zrn in poplemenitenje sadeža, tako tudi pri krompirju, repi itd. d amonijakove, kalijeve in soliterne
PT superfosfate 'P
prodajejo vse tovarne pmetaih gnojil, trgovci, kmetijske zadruge in društva. Osrednja pisarna: Praga, Pfikopi 17.
66666
666 eeel
eee
■ i
"'■ t
eee
©6© ©©©
U U u
VJUUUUU VUUCV 6666©©6000066666666666666666
j
._ Rebek,
a« pri čaza napravo* železnih ograj, vrat, oken, stopnic ter za vsa konstrukcijska dela, štedilnike, vseb^vrst* vodovode, vodnjake, kopališča. Izdelujem močne premostne tehtnice (Brucken-wagen). — Vzamem v^oprayilo vsakovrstne tehtnice in nteže.
Vse po dnevnih cenah.
10B 48-6
ceife. |
a

Trgovina s špecerijskim :: blagom
x ,Slo,venci! Zavedajte se!
Trgovina z moko in de-;:. želnimi pridelki.. ::
Gjsvna slov. zaloga, velika izbira kranjskega vrvarskegra blaga n. pr. štrang, uzd, vrvi, štrikov za perilo, mrež za seno in za otroške postelje itd.
' I. ^
Rawnikai®
fcelje
vsako-vrstnih semen.
j *S && ti
Graška cesta štev. 21.
11
Na drobno in na debelo.
'točna i«i,,8Qlidna postrežba.
J. , J . | j , ., Glavna slov. zaloga suhih
in oljnatih barv, čopičev,
:: firneža in lakov ::
Zaloga nagrobnili in
voščenih sveč.
v&T-
m
M
H
s«|| "!• -.i..,.* »%-t
Edino delniško pivovarcriško narodno podjetje
»L	'Zmt*\w in *
Delniška družba zdrnženib poiaren
m
Svoji k sTOjim!
v Ljubljahi	k
priporoča svoje
izborilo marčno, (hojnomarčiio, termalno in granatno pivo
;	- * 1 / i t J
126
v sodčkih in steklenicah.
47-5
M

11	) « m
			
		3sr	
_____ V CELJU
Rastlinska destilacija ,,ADAM"
Vas postreže priznano povsem najugodnejše pri nakupu vseh vrst likerja in žganja.
AŽlam grenki ali slačiti in Pelinkovac, najboljši želodčni likerji, izŽlelki izključno «,amo is? rastlin proti Jamstvu K 25.000. Bosanska in slavonska slivovka, ogrski kakor istrski tropinovec in vinsko žganje ter zajamčeno pristen "v zdravilne namene priporočljiv kranjski hribovec iz 99 48-6	lastne žganjarne.
* %	-i . » ,	'. " v"x " • 98 ' 2flL
sv- Zahtevajte v lastno korist brezplačno in post|ine prosto vzorpe in cene. -m
_______vuiAvia




iS* Hit
a rilo!
Da se lahko vsakdo prepriča, da
2 ■ krma za svinje
M^jliftjuM« M t- \t i- ■ r- - r-p v
1.	povzroči h i t r o in dobro vzrejo,
' A i i.
2.	nenavadno hitro spitanje in nno
meso, pošljemo prvo poskušnjo v množini 50 do 500 kg za K 11'50 za 50 kg z vrečo vred voznine prosto na vsako postajo.
Da se vsakdo lahko prepriča, da
ž- hrana za perutnino
i « ti. 0X M	■■
ki je najbolj priljubljena krepka perutninska
hrana perutninarjev za vzrejo in spitanje, povzroCi, da nesejo kure
= dvakrat več jajc, t=
damo prvo poskušnjo od 50 do 250 kg za 16, K za 50 kg z vreCo vred vozntne prosto Ha vsako postajo (sicer K 18'— iz tovarne ven). - " - poStni zavoj fraiko K 2*70.
"c- ' tfK, ROj 'tfik.Utj
»o« -- ■>
glavno zastopstvo združenih tovarn za
- močno krjno^d.
Dunaj II, Praterstr. 15/63.
Prospekt (zlata jama) zastonj.

glavno zastopstvo združenih tovarn za
j^rju »jjuif ,	_
i , močno krmo d, d. —— Dunaj ll. Pnlatersti*. 15/63
Prospekt (zlata jama) zastonj in franko.


■nam
Če hočeš kal zanimivega
ribyibvihi detektivskih |Ml
.iii/.iAiJl I Jlb 3» U) ,(.R!S|H»
J!tlSlS -bfcitift i tod^ pojdi po
130 5-6
*	mnno itn
Ji'-? )if i Vi	v» c
ier se naroči i a/ j^n Pri tvrdki Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani ali pa v na tiatialjne I mm) C » vseh drugih knjigarnah ^raEaE^raE^Eg^^
ter se naroči
m.s
to?T »	uv.'
Lastnik in izdajatelj: Narodna založba v Celju.
Odgovorni urednik Vekoslav Spindlei.
Tisk Zvezne tiskarne v Celju.