DELO LETNIK 35 plašilo delniške družbe Alpina "ПЛЈпогЋ ZAJEC ALFONZ LOŠKA C. 56 4226 SIRI S praznovanjem se bomo tudi uveljavljali Jubileji so pomembni in se jih je potrebno spomniti; še posebej če gre za 5()-letnico. Kako pa ob takem jubileju praznovati in koliko v to vložiti, je stvar okolja, časa ter finančnih zmožnosti, namenov, interesov ali potreb tistih, ki praznujejo. Vodstvo je menilo, da 50-letnica Alpine ne Sme kar tako mimo, zato je še lani imenovalo odbor za pripravo praznovanja, ki naj bi pripravil okvirni program in skrbel, da se dogovorjeno uresniči. Sprejeta je bila Usmeritev, da morajo biti akcije usmerjene predvsem h kupcem, povečevanju prodaje, torej predstavitev, uveljavitev na trgu in preko reklame, čeprav tudi drugo ni izključeno. Pri tem pa nas vse to seveda ne sme preveč stati. Odbor seje odločil, da bo celo leto 1997 ^ znamenju Alpine, 50 let športa in mode, |orej naj bi šlo za jubilejno leto in ne samo jubilejni dogodek ob določenem datumu. Ena prvih odločitev je bila, da se izdela Znak 50-letnice. ki bo z uporabo v promocijskih materialih, v reklamah in drugod dajal Pečat našemu jubilejnemu letu. Tako se v reklamah na TV, v raznih revijah, naših prodajnih katalogih še pojavljamo s tem znakom. V smislu odločitve, da moramo že ob Novem letu .seznaniti naše poslovne partnerje spomniti tudi same zaposlene in upokojence, da v letu 1997 praznujemo pomemben jubilej, so bili ob Novem letu izdani stenski koledarji na temo Alpine oz. njenih proizvodov, kakor tudi novoletne čestitke z znakom %-letnice. Prav tako se znak 50-letnice v letu 1997 Uporablja na dopisih in kuvertah, s katerimi 'udi na ta način seznanjamo, da obstajamo že % let. Tudi čevlje in drugo športno opremo, ki jo kupujemo v naših prodajalnah, že 'ahko odnesemo domov v lepi, novi vrečki z Znakom 50-letnice. Z namenom, da vzpostavimo še tesnejše stike s kupci, skratka, da tudi iztržimo več, ■Nameravamo maja pripraviti posebno akcijo, ki bo trajala vse leto. Vsak kupec ali poten-(^lalni kupec bo prejel posebno kartico, ki jo lahko izpolnil in tako sodeloval v poseb-■Nem nagradnem žrebanju. V maju pa se zaradi jubileja predvideva še poseben popust pri "akupu v naših prodajalnah. Kot sponzor se Alpina pojavlja tudi ob ■Nekaterih kulturnih dogodkih oz. prireditvah ^ipr. razstave slikarjev), sofinancirala bo tudi Makup novih oblek pihalne godbe Alpine, ki 'Udi praznuje 50 let. V okvir praznovanja pa ■Naj bi v sodelovanju z osnovnimi šolami Pritegnila tudi naše otroke. Vrhunec praznovanja bo v drugi polovici maja, ko žehmo javnosti in poslovnim partnerjem vendarle še posebej povedati, da praznujemo. Organiziran bo dan odprtih vrat Alpine za povabljene goste, slavnostni del s krajšim kulturnim programom in modno revijo ter tiskovna konferenca. Izdan pa bo tudi zbornik ob 50-letnici Alpine, ki bo dal praznovanju še poseben pečat. Zbornik bo namenjen tako poslovnim partnerjem, kot nam alpincem, sedanjim in upokojenim. Nismo se odločili, da bi naš jubilej obeležili z vsesplošnim rajanjem. Tudi ne moremo, tako kot nekdaj, obeležiti tega trenutka v smislu odprtja novo zgrajenih hal, obratov -ker smo pač v obdobju življenja podjetja, ko ne rastemo več - po obsegu, temveč v smeri kakovosti. Bomo pa zato vsi praznovali - z veseljem. Mojca GANTAR Prodajalna v Murski Soboti prenovljena Več kot dvajset let je minilo od takrat, ko smo odprli obstoječo prodajalno Alpine v Murski Soboti. Tedaj je bila to lepa, sodobna prodajalna. Po (nadaljevanje na naslednji .Hrani) žr (lOvori generalni direktor Franci Mlinar Tik pred zdajci Konec и\ца meseca (30. april) ho 50 let, ko smo dobili dokument o ustanovitvi državnemu industrijskega podjetja - Tovarna športnih čevljev, ki je kasneje postala Alpina. V tem primeru gre pač za odločitev, ko nek "administrativni akt" proglasimo za rojstni dan. Morda je tako prav, morda je pomembno kaj se je zgodilo prej in kaj se je pozneje. S tega stališča tudi ni nujno, da praznujemo prav 30. aprila. Slavimo letos, smo rekli; tudi dogodki, ki bodo to obeležili, bodo večinoma v prihodnjih mesecih. Pri tem pomislimo na tri stvari: - kaj vse je bilo treba napraviti, da je do tega formalnega akta kot posledic dogajanj prišlo - kaj se je dogajalo v "zgodovini" Alpine, da smo to, kar smo - kakšne so perspektive naše delniške družbe in kaj bo moral vsak od nas napraviti, da bomo kos vsem zahtevam v svetovnem tržnem morju Čisto na kratko, hi bili odgovori na ta tri vprašanja morda naslednja: Tisto, kar so naredili "pionirji" na čelu z Vinkom Govekarjem že z ustanovitvijo Čevljarske zadruge takoj po vojni, ko smo imeli le opu-stošene stare delavnice in zaslužka željne čevljarje, je pravi podvig. Skozi zgodovino nas je vodila tradicija zamisli, delavnost, trma... Če prav pomislimo, tudi sreča, da se je dokaj sposobno vodstvo znalo prilagajati razmeram in ohranjevati delovno vzdušje v podjetju samem. Danes, ko moramo razmišljati za naprej, bomo še bolj nwrali razmišljati o naših prednostih (in jih izkoristili) in slabostih, ter jih odpravljali. Pa zelo zares bo šlo, saj se je pravi konkurenčni hoj šele začel. Nejko PODOBNIK kronika DOGODKOV Prodajalna v Murski Soboti prenovljena (mulaljevanje л i. strani) dveh desetletjih veliko stvari ne ustreza več, zlasti sedaj, ko kot gobe po dežju vsepovsod rastejo sodobne funkcionalne zasebne prodajalne. Skrbeti je treba za konkurenčnost in skrajni čas je že bil, da prodajalno prenovimo. V sodelovanju z arhitektom Šenkom in podjetjem, ki izdeluje opremo za prodajalne in prizadevnim sodelovanjem delavcev prodajalne in drugih odgovornih ljudi - je to uspelo v triindvajsetih dneh. Poslovodja Alojz Bratkovič je zadovoljno komentiral: "Bil je res že skrajni čas. Poseg Je bil res velik. No, sedaj imamo lepo in sodobno prodajalno; koliko bo funkcionalna (praktična) se bo pa tudi hitro pokazalo. Imam pa kar dober občutek. Seveda, manjkajo nam že nekatere podrobnosti, za katere pa mislim, da bodo hitro urejene. Kar zadeva samo naše delo, pa Je že tako, da v Murski Soboti moramo imeti široko ponudbo; od vsakdanje obutve do visoke mode, s poudarkom na ženski in moški obutvi. Zimsko športnega programa imamo nekaj manj, ker pač delujemo na ravninskem področju; dobro pa smo lani prodajali tudi rolerje. Lahko povem, da smo imeli pred zaprtjem prodajalne (pred obnovo) zelo odmevno akcijsko prodajo. Tudi po odprtju prenovljene prodajalne bomo imeli 15 % akcijsko prodajo, da se bomo bolj približali kupcem. Tudi prodajalke so zelo vesele lepe prodajalne in upajo, da bodo odslej prodajali Se bolje. Prodajalno je odprl generalni direktor mag. Franci Mlinar, ki Je v priložnostnem govoru pozdravil vse navzoče goste in tudi prve kupce. Med drugim Je povedal: "Domače tržišče Je pomembno, saj Alpina od svoje proizvodnje proda doma 15 % izdelane obutve oz. za 9 milijonov nemških mark. Zastavili smo si I Prvemu kupcu obutev zastonj Še zadnji pogovori pred odprtjem prodajalne: z leve arhitekt Senk, vodja rajona Olive-ra Jereb, generalni direktor Franci Mlinar, podjetnik Senk, ki je i/delal opremo Po obruzih se vidi, da jim je naša obutev všcf Poslovodja Alojz. Bratkovič je zadovoljen Srečanje sedanjih in nekdanjih prodajalk "Zdaj je pa zares lepo!" nalogo, da zadovoljimo kupce tako s kakovostjo kot tudi s cenami. To naše poslanstvo bomo uresničevali s smotrnim poslovanjem, z notranjo reorganizacijo pa tudi s povečanim vlaganjem v promocijo in reklamo. Tega se letos, ko Alpina praznuje 50-letnico svojega obstoja, zavedamo še bolj. Dobro vemo, da je konkurenca silovita in zato bomo v prihodnjih letih stopnjevali odstotek sredstev za reklamo, tako, da bi v nekaj letih dosegli 4 % od realizacije. Prodajalne na domačem trgU bomo zato tudi še naprej in pospešen" posodabljali in širili prodajno mrežo. Zaposlenim v prodajalni Murska Sobota pa ob tem želim, da se bi v prenovljeni prodajalni prijetno počutili in da bi bili uspešni pri prodaji." Direktor domače prodaje Aleš Do lene je prvemu kupcu podaril čevlje-ki si jih je izbral. N. P. DELOživije/tJ^ kronika DOGODKOV Is strokovnih služb in proizvodniii oddellcov, predstavitev novih dosežkov, inovacij, ukrepov, razpisi nagrad. s sejma v Hannovru - CeBIT '97 v Hannovru je vsaku leto marca računal-"i^ki sejem CeBIT, to je sejem računalniške "1 telekomunikacijske opreme. Sejem je na slojem področju največji na svetu, /. njim se lahko primerja le sejem Comdex v Las Vegasu, ki pa je, za razliko od CeBita, namenjen samo svetu osebnih računalnikov. Letos je sodelovalo okrog 6800 razstavljalcev z ^sefja sveta. Organizatorji so pričakovali okrog 800.000 obiskovalcev, kar je več kot ■fia samo mesto prebivalcev (500.000) Na ^jmu je sodelovalo tudi 9 razstavljalcev iz Slovenije, obiskalo ga je tudi preko 1000 obiskovalcev iz Slovenije. 'z na.šega računalniškega centra V 24 razstavnih halah so svoje najnovejše izdelke predstavljala največja svetovna podjetja s področja informacijske in telekomunikacijske tehnologije kot so IBM, Microsoft, Epson, Digital, itd ... Na .sejmu je mogoče dobiti tudi različne infonnacije o vseh mogočih izdelkih. Velik poudarek je na intemetu. Demonstri-rana je bila izredno hitra povezava na internet preko satelita, ki naj bi bila v prihodnosti namenjena tudi običajnim uporabnikom. Omogočeno je bilo tudi brskanje po intemetu, tako da sem že v petek zjutraj po intemetu pogledal na Dnevnikovo domačo stran, kjer sem izvedel za zmago Smelt Olimpije nad Cibono. Skratka, ugotovil sem, da svet postaja s pomočjo tehnologije zares majhen. Prikazan je bil nov tip modemov, s hitrostjo 57600 bps, kar je približno dvakrat večja hitrost kot jo imajo dosedanji modemi. Na intemet seje mogoče povezati tudi s pomočjo mobilne telefonije (GSM). Predstavljeni so bili novi, izredno kvalitetni LCD barvni zasloni, ki so zelo tanki in na delovni mizi zavzamejo veliko manj prostora kot običajni, so pa, na žalost, zaenkrat še zelo dragi, saj je njihova cena okrog 7()(X) dolarjev. Množično ponujajo že bralno-pisalne CD-ROMe , hitrost pa je sedaj že 24 kratna. Vse bolj se uveljavljajo digitalni fotoaparati, ki naj bi postali širše dostopni okrog leta 2(KK). Tako je mogoče z digitalnim fotoaparatom posneti (to pomeni shraniti na disketo) okrog 400 fotografij in jih nato po želji izpisovati direktno na tiskalnik. Pri Microsoftu smo lahko videli žepni računalnik (pocket computer), z vgrajenim Windows CE operacijskim sistemom. To je računalnik velikosti denarnice (sicer malo debelejše), ki ima instalirano okleščeno verzijo Windows 95; na njem tečejo tudi programi kot so Word ali Excel.. Predstavljen je bil tudi nov procesor Pentium Pro, naslednik pentiuma. Prikazana je bila MMX tehnologija. To predstavlja dodatek procesorju, ki omogoča hitrejše izvajanje najpogostejših ukazov za multimedijo in s tem omogoča nadaljnji razvoj zahtevnih multime-dijskih programov . IBM je predstavljal sicer že malo futuristično osebno računalniško mrežo (Personal Area Network - PAN), kjer nastopa kot prenašalec podatkov kar človek in bi bilo, na primer, mogoče izmenjavati podatke med ljudmi ali med človekom in računalnikom že kar z dotikom rok. Vedno več je ponudnikov mrežnih računalnikov. To je računalnik brez diska, (samo ekran, tipkovnica in miška), ki ga priključimo na računalniško mrežo (npr. kot telefon), kjer imamo na razpolago različne programe, s čimer odpade utrujajoče instaliranje programov. Vgrajena je že tudi povezava na intemet. Tak računalnik stane okrog 6(X) DEM, za uporabo pa naj bi bil mnogo enostavnejši kot sedanji. Naslednji CeBit bo marca 1998. Organizatorji napovedujejo zvišanje cen za obiskovalce (letos 50 DEM za enkratni obisk), s čimer želijo dati prednost poslovnim obiskovalcem in zmanjšati število tistih, ki si pridejo sejem samo ogledat. Jure ERZNOŽNIK Prvo leto vzorčne delavnice ''rihodnji mesec bo minilo leto, "tlkar je bila v okviru progra-modne obutve organizirana Vzorčna delavnica. Vodja delavnice Mitar Peric '^kole ocenjuje trenutne razmere: "Trenutno izdelujemo po-'"kusno proizvodnjo za jesen-^'mo 1997/98. Tu moramo v praksi preve-'''•i, če so modeli pravi, oz. kaj ^se je treba še popraviti. Na podlagi teh izsledkov ukrepa "lodelir in tehnolog (šablone). Izdelava vzorcev v montaži vzorčne delavnice modne obutve Tu se določijo tudi delovne faze. Hkrati izdelujejo prototipe za pomlad 98, tako imenovane "samce". V montažnem delu zaključujemo zadnje pare redne proizvodnje, saj je zmogljivost naše montaže od 250-300 parov obutve na dan. Ko ocenjujem koristnost našega oddelka, je ta prav gotovo v tem, da sedaj pri pripravi potniških kolekcij ni motena redna proizvodnja, čeprav takrat, ko izdelujemo potniške kolekcije s 3000 do 4000 parov, tega ne moremo izdelati sami in pomaga tudi redna proizvodnja. Kolekcije izdelujemo od decembra do februarja (za je- sen-zimo), pomladno pa od maja do avgusta. Posebno pri pomladni je težav še več, ker gre za zelo različne materiale in barve. V montaži je delo organizirano tako kot na ringu; če pa bi želeli narediti več, bi morali imeti več prostora. Seveda je pomembna tudi ustrezna oprema; zelo pogrešamo stroj za oblikovanje opetja. Ljudje so v tem oddelku povečini dobro usposobljeni za svoje delo, v montažnem delu pa bi potrebovali še kakšnega kvalificiranega čevljarja," je še zatrdil Mitar Perič. N. P. ^^i'OiivlJenje S kronika DOGODKOV lx strokovnih služb in pr >dnih oddelkov, predstavitev novih dosežkov, inovacii, ukrepov, razpisi nagrad. Na sejmu Alpe-Adria veliko zanimanje za našo obutev. Stanko Kranjc (zgoraj desno) je bil koordinator našega odmevnega nastopa Dobra promocija na sejmu Alpe - Adria Letošnji sejem Alpe - Adria, ki je bil sredi prejšnjega meseca na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, je tudi tokrat obsegal predstavitev turističnih in rekreacijskih dejavnosti, izdelkov, naprav in opreme, ki so s tem povezani. Tokrat tudi s predstavitvami različnih krajev, ki se želijo uveljaviti. Med njimi so bile tudi Žiri. Nadalje je tu sejem opreme za navtiko, ribolov in lov. Del sejma Je namenjen fotografski opremi. Alpina seje predstavila v hali A, na 80 nf velikem razstavnem prostoru, kjer so povečini mladi obiskovalcem predstavljali treking obutev in rolerje. Paviljon je bil urejen tako, da so si obiskovalci s katerekoli strani so prišli, lahko najprej v miru, sami ogledali planinsko obutev ali rolerje, v osrednjem delu pa so se pogovarjali z našimi ljudmi, pomerjali, kupovali. Barvno usklajeno razstavišče, z vihrajočo Alpinino zastavo na drogu, vrtečo se kocko nad razstavnim prostorom, nazorno predstavljena oprema. Vse to Je vneslo mladostno dinamiko, posebno še zalo, ker je v osrednjem delu močno promovi-rana blagovna znamka rolerjev Speedbull by Alpina ob akrobatskem skoku z našimi rolerji. Naše osebje Je bilo oblečeno v enotne oranžno rumene majice, kar je lepo sodilo v prostor. Ob mojem obisku so ljudje kar veliko obiskovali naš paviljon; mladi, srednjih let, tudi starejši. Kar nekajkrat sem se zapletel v pogovor z obiskovalci. Enotna ocena, ki sem jo slišal največkrat: "Mislim, da delate kvalitetno obutev, tudi cene za to raven so konkurenčne." Ali pa: "S temi rolerji pa presenečate, nismo vedeli, da to delate." Pa Se; "Nimam kakšnih posebnih izkušenj z vašo obutvijo, razen z običajno modno, sedaj pa bomo to športno obutev kupili." Še zanimiva izjava; 'Tole Je bolj za mlade, zanje bomo kupili." Skratka - ugodne ocene, ki zavezujejo. Če strnem oceno, čeprav sejem ni bil toliko usmerjen zgolj v prodajo, lahko tudi ta del ocenimo kot uspešen. Razstavišče dobro organizirano, usklajeno, na obeh koncih (začetkih) lične košare za propagandni material. V ospredju blagovna znamka Speedbull by Alpina in ekskluzivni dobavitelj rezervnih kolesc ameriški Kriptonics. Alpina kot firma Je bila predstavljena nevsiljivo, morda celo za nianso premalo, saj niso znaka nosili niti prodajalci... Toda to so malenkosti, promocija pa Je zanesljivo uspela. Nejko PODOBNIK % naročanja (zaključevanja) za grosistično prodajo v Žireh, ki je bUa organizirana še v več krajih po Sloveniji Naročanje zimskošportne obutve v Žireh uspešno Pravzaprav v Žireh ni šlo le za vnaprejšnje naročanje zimskošportne obutve za prihodnjo zimo. Poleg zimskošportne opreme in nogavic so prodajalne s športno opremo, s katerimi sodelujemo, naročali tudi planinsko obutev in enovrstne kotalke (rolerje), ki so v prodaji še to pomlad. Kot se je pokazalo. Je naročanje kar lepo uspelo. Seveda so nas zanimali vtisi predstavnikov različnih podjetij, ki pri nas naročajo obutev. Ne bi verjel, če ne bi sam slišal: vsi so v en glas pohvalili našo kolekcijo. Ko sem se pogovarjal s predstavniki večjih ali manjših trgovskih organizacij, so celo izjavili, da so dobili vse kar so iskali. Seveda tu in tam tudi kaj pogrešajo, npr. * LJubljani bi radi naročili apreski obutev, ki pa je sedaj ne proizvajamo. Tudi splošen vtis Je izredno ugoden; čutil sem obojestransko zadovoljstvo in optimizem, da bodo tako kot so naročali, tudi prodajali. To pa Je cilj, kajne. Pristni poslovni odnosi, ki so pogosto skoraj prijateljski nam omogočajo, da uspešneje rešujemo tudi težave, ki se pojavijo. N. P. MOŠKI v okviru mariborskega podjetja KVIK so uredili industrijsko prodajalno, kjer prodajajo le obutev, ki jo dobavlja Alpina 4 OELO življenja ч kronika DOGODKOV 1% strokovnih služb in proizvodnili oddelicov, predstavitev noviii dosežkov, inovacij, ukrepov, razpisi nagrad« z optimizmom v oiimpijslco sezono Kaj lahko rečemo ob zaključku smučarske sezone v zvezi z uspehi nordijskih tekmovalcev (biatlon, smučarski tek, klasična kombinacije s tekom in skoki). Kar zadeva sodelovanje pri razvoju naše obutve, lahko rečem, (la so bili dobri. Čevlje za preteklo sezono 1996/97 smo z njihovo pomočjo Pravočasno preizkusili, kar je Pomembno. Njihove izkušnje smo Upoštevali tako v razvoju kot pri našem konkretnem nadaljnjem sodelovanju z njimi (priprave in Opremljanje tekmovalcev, servisi-mnje). Dokaz, da ta trditev drži, je razmeroma ugodna ocena naše obutve, ki prihaja s svetovnega 'rga. To pomeni, da moramo na tak način delati naprej. Še posebno promocijo Alpine oz. potrditev uspešnega dela pa so nekateri rezultati, spomnimo se jih. Zmaga Andreje Grašič v biatlonu na generalki v olimpijskem Naganu na Japonskem, Roman Perko je postal svetovni mladinski prvak v klasični kombinaciji (skoki, teki), hkrati pa je osvojil izredno peto mesto na svetovnem prvenstvu v Trondheimu na Norveškem. Nekaj izvrstnih uspehov so dosegli tudi drugi tekmovalci: Andrea Lango je osvojil drugo mesto v klasični kombinaciji na tekmi v Italiji. Kot član norveške štafete v tekih je na svetovnem prvenstvu v Trondheimu Egil Kristiansen osvojil srebrno kolajno. Omeniti velja tudi Tomaža Globočnika, ki je dosegel 6. mesto na Holmen-kolnu itd. Velja še enkrat ponoviti rastoče zanimanje za našo obutev pri več Andreja (Jrašič večkrat obišče Alpino in ljudi, s katerimi sodeluje reprezentanca!!: bodoči gostitelji olimpijade Japonci tako tekači kot biatlonci so zadovoljni z našimi čevlji, s katerimi so še nastopali v pretekli sezoni. Na koncu naj omenim, da smo z našo obutvijo opremili tako del japonske kot norveške reprezentance v biatlonu in klasični kombinaciji. Tudi to je na našo promocijo pomembno in upam, da bomo znali to dejstvo v olimpijski sezoni izkoristiti. Lojze OBLAK Nove pogodbene prodajalne s % otvoritve industrijske prodajalne v Mariboru. Na sliki /, leve: Miha ('Ovekar, Aleš Dolenc, poslovodkinja Alpinine prodajalne v Mariboru '^anica Volf in komercialist v KVIKli Mesec marec je spet prinesel napredek v gradnji domače prodajne mreže, saj smo pridobili več pogodbenih prodajaln. Tako smo 3. marca s partnerjem odprli novo prodajalno v Lenartu. Prodajalna za nas sicer ni bila neznanka, saj je že prej našo obutev kupovala preko grosistov, potem pa so se odločili, da se bodo z nami povezali pogodbeno. S skupnimi močmi smo v izredno kratkem času prodajalno pripravili za delo. Prodajalna sicer sodi v rang manjših prodajaln, kjer je največje povpraševanje po cenejši obutvi. 4. marca pa smo v Žalcu odprli novo prodajalno v sklopu Žane Žalec. Vodstvo Žane se je v dogovoru z Alpino odločilo, da bodo staro prodajalno, ki je bila nekoliko od rok, preselili na novo, večjo in vidnejšo lokacijo, z okoli 180 m^ površine. Prodajalna je opredeljena kot industrijska prodajalna, z delnim dodatkom modnega programa. Je zelo lepa, okusno urejena in opremljena; začetni promet kaže, daje bila odločitev o preselitvi na mestu. Hkrati z odpiranjem teh prodajaln pa so ta mesec potekale tudi intenzivne priprave za odprtje nove velike (360 m^) prodajalne v Mariboru. Prodajalna je v posesti KVIK-a iz Maribora, ki je prispeval vso opremo za ureditev in opravil tudi vsa potrebna adaptacijska dela. To je industrijska prodajalna, ki ima na zalogi samo staro blago iz skladišča in prodajaln. Prodajalna lahko sprejme preko 6.000 parov obutve, poleg tega pa ima še dodatno skladišče za prevzem blaga. Prodajalna je blizu mesta, kjer srno v Mariboru že imeli prodajalno pred selitvijo v nove prostore, odprta pa je bila sredi marca. Da je takšna prodajalna v Mariboru res potrebna, pove še to, da je bilo samo na otvoritvi preko 100 kupcev in da je v 12 dneh delovanja prodala 1.032 parov obutve, v glavnem cenejše vrste. Alpina ima tako sedaj že 11 pogodbenih prodajaln, 12. pa bo odprta v aprilu v Kamniku. Ker je odpreti in urediti tri prodajalne v tako kratkem času, velik posel, se moram zahvaliti poslovodjem prodajaln Ptuj, Maribor, Škofja Loka, Žiri I in 3 in direktorju Alpine-Cro za vso pomoč, ki so jo dali, da smo prodajalne lahko odprli v predvidenem roku. Miha GOVEKAR ^^^LOživljenJe S kako POSLUJEMO Sklepi nadzornega sveta, sveta delavcev, uprave, mnenja lastnikov, mena^erjev, delavcev, sindikata... s pomočjo tekmovalcev novi A2 Smučarska sezona je za nami, zato je prav. da jo ocenimo tudi z vidika naSega sodelovanja s tekmovalci in vlogo, ki jo imajo pri promociji podjetja in razvoja naSih izdelkov. Vsi vemo. da k promociji največ prispevajo vrhunski rezultati, če jih športniki dosežejo z neko opremo, na primer s čevlji. S tega zornega kota lahko rečem, da so tekmovalke in tekmovalci dosegli manj kot smo pričakovali, če izvzamemo mladince: Mitjo DragSiča. ki je postal svetovni mladinski prvak v slalomu in Dalio Lorbek, ki je na svetovnem mladinskem prvenstvu osvojila bronasto kolajno in Anjo Kalan, ki je na univerzijadi enkrat zmagala, dvakrat pa je bila druga. Naj na tem mestu omenim Dejana KoSirja, ki je tudi zmagal na tekmi svetovnega pokala v snovvboardu, pa tudi dosegel več vrhunskih uvrstitev. Toda ta panoga ni tako odmevna kot klasično alpsko smučanje. Pri ženskah veliko niti nismo mogli pričakovati, saj so bile ključne tekmovalke ali poškodovane ali pa po poškodbah in boleznih. Pri moških velja omeniti Andreja Miklavca in tri njegova 6. mesta, enkrat II. in enkrat 15. mesto, ter njegovo uvrstitev v prvo jakostno skupino (13. mesto). Rene Mlekuž jc dosegel 5., 9., K)., 16. in 21. mesto (skupno 22. mesto), Matjaž Vrhovnik 11., 15. in 21. mesto. Naj ponovim, to za promocijo ne pomeni veliko, saj nekaj veljajo le stopničke. Peter Jereb pri servisiranju smučarskih čevljev Po drugi strani pa so bile dobrodošle informacije pri razvoju smučarskih čevljev. Tako jc naš razvoj izdelal nov model čevlja A2; izpopolnili smo ga po željah in zahtevah tekmovalcev, tako zunanjost, funkcije kot tudi notranji čevelj. Sedaj sledi testiranje novih modelov. Pogodbe s tekmovalci so večinoma potekle, tako da smo sedaj v fazi pogovorov za naprej. Zaenkrat kaže, da bodo naši tekmovalci ostali pri Alpini. Za njimi pa raste nov rod. tako mladink in mladincev kot deklic in dečkov. V vseh kategorijah opažamo veliko izredno obetavnih tekmovalcev. Upamo, da bodo še napredovali in da bomo z njimi lahko v vseh pogledih dobro in koristno sodelovali. Peter JEREB Sejem v Diisseldorfu potrditev dosedanjega dela in usmeritve v prihodnje Pred kratkim smo se zopet udeležili sejma obutve GDS v Diisseldorfu, ki je potekal od 13. do 16. marca. Ta sejem je izredno pomemben, saj na njem predstavljajo razstavljalci najnovejše trende in zadnje dopolnitve tekoče kolekcije; v tem primeru je bila to kolekcija za sezono jesen-zima 1997/98. Lahko bi rekla, da se na sejmu dokončno potrdijo pravilne ali napačne odločitve pri oblikovanju kolekcije, bistvenih popravkov na že oblikovani kolekciji pa po sejmu ne moremo več upoštevati. Tudi Alpina je letos predstavila obiskovalcem in poslovnim partnerjem kolekcijo lepljene in brizgane obutve za to sezono. Glede na to, da smo kot razstavljalci sodelovali šele drugič, lahko rečem, da je bil obisk zadovoljiv. Že pred začetkom sejma Lojze ni samo serviser Smučarji zaključujejo sezono, med njimi tudi hiatlonci, med katerimi se je letos spet izredno izkazala Andreja (Jra-šič, saj je v drugi polovici sezone dosegla nekaj izrednih rezultatov v svetovnem pokalu. Andreja je dosegla letos edino posamično zmago izmed tekmovalcev, ki tekmujejo z Alpi-ninimi čevlji, enkrat je bila tudi druga, če poudarimo le najvidnejše uvrstitve. Vse to je razveseljivo, saj ni enostavno tako hitro pozdraviti GARDA, do sredine tega meseca smo dobivali naročila vzorcev za potniško kolekcijo. Trenutno pa prihajajo dokončna naročila za proizvodnjo; zbranih imamo že za 12().(X)() parov naročil. Kar zadeva modele in kopita, naša kolekcija prav gotovo ne zaostaja za bolj priznanimi proizvajalci modne obutve, kot so Camiens, Magic shoes, Lenci ipd. Več dela pa nas še čaka v zvezi z iskanjem boljših zgornjih materialov in prizadevanj za bolj.šo dodelavo v finišu. Tu zaenkrat še zaostajamo za nekaterimi našimi konkurenti-Izredno težko je namreč ohraniti enako raven cen ali celo zniževali materialne stroške, hkrati pa izboljšati kvaliteto materialov. Pri tem moramo namreč vedeti tudi to, da se velikokrat primerjamo s proizvajalci, ki imajo v svetu večji ugled in iine, kar jim omogoča prodajanje čevljev v višjem cenovnem razredu in s tem ustvarjanje dobička. Prav zato pa si ti proizvajalci lahko privoščijo vgrajevanje boljših, to je dražjih materialov. Sejem v Diisseldorfu pa je za nas pomemben tudi zato, ker nam to predstavlja začetek priprav na novo sezono, saj že pričnemo zbirati prve ideje in oblikovati prve osnutke za pripravo nove kolekcije za sezono pomlad - poletje 1998. Majda TRČEK poškodb in se pripraviti za vrhunske rezultate. Le ti so seveda dober obet za naprej. Lojze Oblak kot dolgoletni serviser, ki pa hkrati naredi še marsikaj, kar ne sodi med njegova osebna opravila, je Andrejo med ostalo množico pričakal na letališču, ko se je vračala s tekmovanj. Šopek rož in čestitke niso le znak pozornosti, temveč iskreno priznanje za dobro sodelovU' nje. Lojze Oblak je to poudaril tudi na tiskovni konferenci, ko je čestital Andreji in se ji zahvalil v imenu zaposlenih v Alpini. N. P iskrtco Organizacija: Za vodenje in koordinacijo je pomembnejša prava oseimost, kot or)'ani:acijsko znanje Organizacija: Vsak z visoko izoitrazho postane si^asoma koordinator določenega procesa, če ne manager. Prav na to se je tre-Ini pripravljati, tako z izborom kot z dodatnim usposabljanjem. Kadri: Pravi človek na pravo delo; ne .samo ustrezno izobraSenega na sistemizirano mesto - to je prvi preskok r kvaliteto. Kadri: Teorija je potrebna: praksa z rezultatom pa nujna.' Denar: Sita vrana lačni ne verjame! To je vsa filozofija druibenih konjliktov. Denar; Če je življenjska ko.kirica 100.000 SIT, je po vsakem izpadu mnogo bolj prizadet tisti, ki le-to komaj doseže, kot t i.It i, ki je pre.se še močno pa mu denarno "vzamemo več". Uredništvo в ИЋ\ЛЦу1јепЈ1 \ osrednja TEMA Razgovori, reportaže, Icomenlarii, pisma, v premisleic na obravnavano temo, ankete, KriSpin Obutniic. Poslovodska konferenca tudi s presenečenji Po dolgem času so se konference udeležili ne samo poslovodje slovenskih prodajaln, pogodbenih prodajaln in prodajaln s HrvaŠke, temveč tudi "preživelih" prodajaln Alpine Impex i/, Bosne in Hercegovine. Plenarni del poslovodske konference v Kranjski (lori prejšnji mesec postregla s prenekaterimi zanimivostmi. Predstavljene so bile kolekcije smučarskega, snowboard in tekaškega programa; '■ modno revijo pa tudi kolekcija modnega programa /,a jesen-zimo. Ob odsotnosti generalnega direktorja je zlasti presenetil direktor domače prodaje Aleš Dolenc, s pregledom rezultatov na domačem tržišču, združenem z računalniško obdelanimi grafikoni, projiciranimi na platno. Aleš Dolenc je spregovoril tudi o možnostih za naprej. Ugotovil je, da smo v prvih letih po vojni ohranili nivo prodaje na domačem tržišču, v Zadnjem obdobju pa smo ga dvignili od 16 na IX milijonov DEM. Pri tem je spodbudno, da prodaja raste neprestano, tudi na Hrvaškem. Zlasti dobro prodajamo dokupljeno obutev, tako v Sloveniji kot na Hrvaškem. Seveda največ prodamo ženske nizke obutve, kar dobro tudi smučarsko in planinsko, pri čemer ta dva programa po vrednosti Prineseta še več iztržka. Tudi trim program dosega ugodno stopnjo rasti. Kot kaže, je Usmeritev v boljšo kvaliteto in s tem ugodnejše cene - prava. Povprečne cene, ki jih dosegamo - so kar Zadovoljive. Tudi če primerjamo vse rezultate s Pekom Planiko, je naša prodaja na zaposlenega ^ečja. Leta 1992 smo bili več ali manj na isti ravni. Aleš Dolenc je seveda govoril tudi o načrtih, kar zadeva prodajo na slovenskem trgu. Dosegli naj bi nov rekord prodaje, v letu '997 naj bi prodaja dosegla 19 milijonov ПЕМ. Prodajo naj bi pospeševali tudi z '■'»znimi akcijami, med drugim tudi v okviru 50-letnice Alpine. Drugi cilj je povečati prodajo Alpinine obutve. Usmeritev v dvig kakovosti poslovanja je Sestavni del prizadevanj za pridobitev certifikata kakovosti (po ISO standardih), kar trenutno teče v celotnem podjetju. Tu ne gre Za birokratizacijo poslovanja, temveč gre za orodje" za urejevanje poslovanja. (nadaljevanje na naslednji sirani) S plenarne razprave na poslovodski konferenci Nina I'oljanSck je pomagala predstaviti novo kolekcijo Alpina Impex prvič vsi Prav zanimivo je bilo srečati poslovodje iz Bosne, ki so v preteklih letih doživeli strahote vojne; nekateri so bili stari znanci, drugi so novi. Njihov vodja Dževad Karič, ki je v Alpino prihajal Sc več let nazaj, še med vojno, ugotavlja, da se razmere počasi izboljšujejo, čeprav še dolgo ne bodo normalne. »Blago« dobivamo kar sproti, tako da smo zadovoljni, .le pa seveda več težav, ker so vmes meje, tako da dostava zahteva več časa kot je včasih. Moram pa reči, da nam vodstvo domače prodaje gre kar na roko. Pri poslovanju samem je še nekaj dodatnih težav, ker nimamo lastnega denarja, smo pa optimisti in mislim, da lahko uspemo, posebno še zato, ker prodajamo Alpinino obutev, ki jo pri nas poznajo. N. P. ^^i^Oživljenje 7 osrednja TEMA Razgovori, reportaže,- komentarji, pisma, v premislek na obravnavano temo, anicete, Kriipin Obutnik... Poslovodska konferenca tudi s presenečenji InaJaljevanje s 7. strani) Pospeševali bomo tudi investicije v maloprodajno mrežo. Leta i 997 naj bi za to namenili toliko kot v zadnjih štirih letih. Naj omenim le prenovo prodajalne na Mestnem trgu v Ljubljani in novo prodajalno v Mariboru. Prodajalne bomo skušali urejevati po enotnem konceptu, podobno kot je prodajalna v Murski Soboti. Tudi na Hrvaškem naj bi letos povečali prodajo Alpinine obutve. Obnovili bodo prodajalno Zagreb I, v skladu s standardno opremo Alpine. Prešli naj bi na računalniško spremljanje poslovanja v prodajalni, z možnostjo sodelovanja s "centralo". V Bosni in Hercegovini naj bi v Alpini Impex stabilizirali dobre rezultate, ki so jih dosegli lani, torej zadržali dobro prodajo. Tudi tu bodo s pomočjo računalnikov izboljšali pregled nad poslovanjem, saj sedaj to delajo še vse "ročno". Počasi si bodo prizadevali, da bodo zmanjšali dolg do Alpine. Vemo, da je bilo podobno tudi na Hrvaškem. V nadaljevanju so sledile predstavitve kolekcij. Najprej je vodja razvoja smučarske obutve Tone Kavčič govoril o razmerah v smučarskem športu. Povpraševanje se je na tem področju skoraj prepolovilo; razumljivo je, daje zato konkurenca še toliko hujša. Tudi Alpina je s tem izgubila, vendar ne tako drastično, posebno še, ker smo izgubo količin pri smučarskih čevljih delno kompenzirali s Nekdanji poslovodja iz Velenja Ivo Likar xe zahvaljuje svojim kolegom za Številne pozdrave in najboljše ielje in ieli vsem uspešno delo in srečo. proizvodnjo in prodajo roierjev, za katere je v Evropi kar precejšnje zanimanje. Zakaj se ljudje odločijo za našo obutev? Lahko trdim, da so v cenovnem razredu, v katerem prodajamo, naši čevlji povsem konkurenčni. In to v vseh pogledih, tako z vgradnimi komponentami, tradicijo, kot funkcionalnostjo in izgledom. Smučarsko obutev seveda ponujamo v več cenovnih razredih in za več namenov in široko paleto -za različne uporabnike. Sedaj razvijamo že nove modele, ki jih bomo tudi preizkusili. Omenil bi še dodaten progam, to je obutev za carving smučanje, kjer smo že od začetka Direktor domače prodaje Aleš Dolenc na poslovodski konferenci sodelovali z Elanom in razvili ustrezen čevelj. Kot kaže, bo sčasoma ta način smučanja desegel velik delež. Snowboard naj bi na trgu obsegal približno 30% in še vedno raste. Tu se bomo morali odločiti, ali bomo razvijali celotno kolekcijo ali ne. Pri vsem tem bomo morali razmišljati tudi o stroških. Kar zadeva našo sedanjo opremo, je zastarela, zato je premislek o nadaljnjem razvoju še toliko bolj nujen. Miro Kavčič je predstavil glavne modele tekaške obutve, pri čemer je opozoril tako na funkcionalne kot na oblikovalske spremembe, na primer dodatno oblazinjenje racing grupe; to je vrhunski model. Za prosti stil naj bi v dveh letih razvili ustrezen model. Kombi čevelj naj bi imel manšeto za skating. Potem je tu "norveški" model, ki naj bi ga na norveškem in ameriškem trgu prodajali v velikih količinah. Tu je še turing grupa za začetnike, rekreativce in boljše rekreativce. Pri modelih upoštevamo namen, ceno in modo. Naj pri tem omenim, da bomo vnesli dodatno rdečo barvo, kot kombinacijo ostalim. Majda Trček je s pomočjo Mojce Bogataj in Nine Poljanšek predstavila široko kolekcijo modnega programa za jesen - zimo od najbolj elegantnih in modemih, preko visokih čevljev, do škornjev. Gre povečini za žensko obutev, ki v zasnovi upošteva tako materiale (ki so naravni), do modnih značilnosti (široke, tudi kvadra-taste pete); prav tako z oglatim prednjim delom čevlja. Seveda so pomembni tudi ustrezni modni dodatki. Kolekcija je bila že predstavljena in dobro sprejeta. Tudi prvi vtisi poslovodij so ugodni, tako da upamo, da bodo uspešni tudi pri prodaji. Nejko PODOBNIK Poslovodjem so dobrodošle strokovne razlage kolekcije smučarske obutve Toneta Kavčiča Miro Kavčič je predstavil značilnosti obutve za smučarski tek Poslovodkinja pogodbene prodajalne v Lenartu S DV.Oživljenj( l« kadrovske ILOVICE Prišli, odšli, mnrli, diplomirali, predstavitve diplom, kadrovski nožrti, tekofa problematika, stlmwla«i|e. Kadrovske novice Za mesec marec 1997 Tudi v mesecu marcu je bilo na področju zaposlovanja nekaj sprememb, saj so sklenili delovno razmerje 3 delavci, z delom pa so ^ tem razdobju prenehali štirje. Delovno razmerje je v vzdrževalni službi nastopil Janez Maček, v oddelku težka montaža UroS Oblak in v oddelku temioplasti Pavla Jereb. V mesecu marcu so zaradi odhoda k vojakom z delom prenehali Marjan Jereb in Zoran Bedrač iz oddelka brizgane obutve in Marko Mravlje iz oddelka termoplasti. Prav tako je iz oddelka termoplasti z delom prenehal tudi Igor Arhar. Irma DOLENEC Poslovili smo se od Ivanke Kristan v februarju smo se poslovili od naSe nekdanje delavke In dolgoletne upoko- jenke Ivanke Kristan, rojene leta 1919. Z delom v Alpini je pričela januarja leta 1971, pred tem pa je bila zaposlena v Modnih oblačilih v ŽIreh. V Alpini je večinoma delala v montažnih oddelkih kot priučena delavka. V našem podjetju je bila zaposlena do sredine leta 1973, ko je izpolnila pogoje za upokojitev. Od tedaj dalje je živela mirno upokojensko življenje. Delavci in upokojenci sočustvujemo z njenimi domačimi, našo nekdanjo delavko in upokojenko Ivanko Kristan s Partizanske ulice v Žireh pa bomo ohranili v trajnem spominu. Jožeta Kraj ska ni več med nami Svojo življenjsko pot je konec murca sklenil naš dolgoletni upokojenec in delavec Jože Krajšek, rojen leta 1912. Jože Krajšek je kot kvalificiran čevljar z delom v Alpini pričel oktobra leta 1953 v montažnih oddelkih. Od leta 1970 dalje je delal na odpravi ozkih grl. Upokojil se je februarja leta 1973. Jožetu Krajšku tudi po upokojitvi življenje ni prizanašalo, vendar je v vsakdanjem življenju vedno znova našel drobne radosti. Sedaj pa je za vedno odšel od nas. Vsi se bomo Jožeta Krajška spominjali kot dobrega in vestnega delavca in ga ohranili v trajnem spominu. V slovo Ani Eržen v začetku meseca marca nas je presenetila vest o smrti naše upokojenke Ane Eržen, nekdanje delavke i/, obrata (Jorenja vas. Ana Eržen je bila rojena leta 1928 in je v obratu (iorenja vas pričela delati leta 1969. Delu v obratu se je dobro priučila; vseskozi je bila pri delu vestna in natančna in delala na mnogih zahtevnejših delovnih fazah v šivalnici. Upokojila se je februarja leta 1986. Naše nekdanje delavke iz obrata (lOrenja vas ni več med vrstami upokojencev; vsi ki smo poznali Ano Eržen, jo bomo ohranili v dobrem in lepem spominu. Ani Podobnik v slovo v prvih dneh pomladi smo se za vedno poslovili od naše dolgoletne upokojenke in delavke Ane Podobnik, rojene leta 1931. Ana Podobnik je z delom v Alpini pričela julija 1949 leta kot polkvalificirana delavka. Prizadevno in vestno je v šivalnici opravljala dela različnih zahtevnosti. Vseskozi seje spopadala s tešava-mi, ki jih prinaša vsakdanje življenje, pa vendar je bila kljub temu polna dobre volje, ki jo je razdajala tudi drugim. Zaradi težav z zdravjem je bila invalidsko upokojena maja leta 1982. Vedno je bila v oporo in pomoč tudi svojim bližnjim. Bolezen ji zadnje leto ni prizanašala, sedaj pa jo je dokončno premagala. Sočustvujemo z njenimi domačimi, našo nekdanjo delavko in upokojenko Ano Podobnik bomo za vedno ohranili v lepem in dobrem spominu. V slovo Jakobu Mihevcu Svojo šivljenjsko pot je sklenil naš dolgoletni upokojenec .lakob Mihevc, rojen leta 1912, nosilec partizanske spomenice prvoborca od 1941. .lakob Mihevc je delovno pot v Alpini pričel novembra leta 1953. Najprej je delal pri zunanjih delih, kasneje pa je opravljal delo v expeditu. Invalidsko se je upokojil septembra leta 1959. Upokojenska leta je preživel mirno in zadovoljno, mnogokrat pa je bil pripravljen s svojim znanjem in delom pomagati pri obnovi ostrešij. Sedaj .lakoba Mihevca ni več med nami, ohranili ga bomo v našem spominu kot pridnega in vestnega delavca. Ob njegovi smrti pa iskreno sočustvujemo z domačimi. življenje 9 od TU in TAM Dogodki s podrožja širših interesov, šolstvo, zdravstvo, akcijo krojanov, kulturo, šport, potopisi, pisma... živimo razmeroma varno Vodja varnostnega okolKa Žiri PP Skofja Loka Vukaiin Klisura je zadovoljen /. Žirovci Ko po "Širših" sredstvih javnega obveščanja dan za dnem posluSamo o naraščanju kriminala, ropih, ubojih, preprodajah mamil, pa tudi o prometu, se vprašamo: kako pa je to v Žireh. Vuko Klisura, vodja varnostnega okoliša Žiri, ki sodi v pristojnost policijske postaje v Škofji Loki, prijazno pojasnjuje: "Kar zadeva kriminaliteto na žirovskem, lahko povem, da je bilo lani 31 takih zadev, od tega jih je bilo kar 30 raziskanih. Kaj vse se je dogajalo? Bilo je 9 odvzemov motornih koles oz. koles z motorjem, 6 tatvin, 4 poskusi odtujitve, 3 goljufije, 2 telesni poškodbi (1 težja), prav tako 2 grdi ravnanji, enkrat smo imeli ponarejanje listin, dvakrat pa preprečevanje ukrepanja uradni osebi. Mislim, da vse to ni veliko; posebno velja poudariti, da smo lani imeli manj teh pojavov kot prejšnje leto, ko jih je bilo 35. Prav tako je v upadanju kršenje javnega reda in miru od 37 leta 1995 na 28 v letu 1996. v okviru naših pristojnosti spremljamo tudi varovanje okolja, stavb in premoženja. O tem smo pripravili nekaj poročil o na.ših opažanjih. Lahko rečem, da so ugodne, tudi zaradi tega, ker je občina v Žireh in se določena vprašanja hitreje rešujejo. Npr. v občini je bila organizirana čistilna akcija za odstranitev črnih odlagališč in podobno. Moram reči, da tudi na splošno s predstavniki občine Žiri lepo sodelujemo. Če sedaj preidemo na prometna vprašanja, lahko povem, da smo pripravili 125 predlogov sodniku za prekrške, kar mislim, da ni veliko, saj smo pred leti tekih primerov imeli tudi 350. Spremljam tudi poškodbe, neprimerno parkiranje in pomanjkljivo cestno signalizacijo. Tudi teh primerov je bilo nekaj. Na koncu lahko ugotavljam, da se kultura voznikov počasi dviguje, čeprav še vedno prihaja do nesreč (6). Če strnem še celotno varnostno oceno, mislim, da živimo dokaj varno. Želim si še naprej uspešno sodelovati tako z občinskimi organi kot z občani. Medsebojno zaupanje in pomoč je potrebna, zato smo uvedli na policijski postaji v Žireh uradne ure dvakrat tedensko, ko se ljudje lahko oglasijo, in sicer ob torkih od 12. do 14. ure in ob petkih od 12. do 15. ure. Seveda pa lahko kličejo kadarkoli, ko je potrebno posredovati, na številko 113 ali na številko 631-192 - Policijska postaja Škofja Loka. Upam, da bomo vedno našli "skupni jezik", " je še menil popularni Gorenjec. N. P. Z razširitvijo programa tudi konkurenca Sredi prejšnjega mescca seje prodajalna Radirka preselila na novo lokacijo, v poslovni center Pr' Matic'. Hkrati z razširitvijo svojega programa z družinsko firnio Križnarjevih »Stroka«, so v Žiri vnesli konkurenco pri ponudbi obutve. Tako imamo v Žireh tudi prodajalno obutve Peko. Lepa, urejena prodajalna, ki jo vodi Karla Križnar, je tako sedaj priložnost za šolarje, ki iščejo šolske potrebščine, poslovne ljudi, starše... Tu so lepi predmeti, s katerimi lahko v obliki daril razveselimo svoje bližnje. No, če nam včasih ne ustreza dosedanja ponudba obutve - pa tudi lahko "pogledamo če/, plot." N. P. Mladi judoisti spet uspešno nastopajo Naša juduista uspešna na Pokalu Pohorskega bataljona v Slovenski Itistrici: Sašo Jereb, prvi /. leve in Emil Padovac, drugi z leve; oba sta bila tretja O Žirovskih judoistih, ki nosijo ime Alpine, pišemo malo, zato je prav, da se jih spomnimo vsaj takrat,ko dosežejo dobre rezultate. V ospredju so še vedno: Sašo Jereb, Milan Herega, Emil Padovac in Franci Reven, ki so se v zadnjem izkazali, za njimi pa raste rod obetavnih judoistov, ki pod vodstvom Tomaža Mlakarja vztrajno vodijo. O rezultatih pa tole: Na pokalu Pohorskega bataljona je Sašo Jereb zmagal, Milan Herega pa je osvojil tretje mesto. Na turnirju v Vidmu (Udine) za kadete, je bil Sašo Jereb spet prvi, Herega pa peti. Na državnem prvenstvu za starejše dečke je Sašo Jereb dosegel tretje mesto, tretji je bil tudi Herega, vsak v svoji kategoriji. Na še enem mednarodnem tekmovanju v Udinah so nastopili: Emil Padovac, ki je zmagal, Sašo Jereb jc bil drugi, Milan Herega pa četrti. Na državnem prvenstvu za kadete v Slovenj Gradcu je bil Milan Herega četrti, prav tako Emil Padovac. Naši tekmovalci so uspešno nastopili tudi na 6. mednarodnem turnirju Murske Sobote, tokrat brez poškodovanega Padovca. Sašo Jereb je zmagal, Milan Herega jc tretji. Spomladi čakajo naše tekmovalce še zahtevni nastopi ^ Udinah, v Bergenu pri Milanu, močan turnir v Salzburgu in % druga domača tekmovanja. Milan JEREB SVETLOBNI NAPISI S TRIGLAVA Svetlobni napisi s Triglava je bil naslov razstave Vlastja Simončiča, ki je bila odprta marca v (ialeriji v Kireh. MIha Naglič je ub tem zapisal: "Duh, estetski okus in oko našega mojstra so danes v fotoKrafiji kanon: pravilo, vodil, merilo, postava. Po njem naj se ravnajo listi, ki bi radi v teh rečeh še kaj dosegli. Saj ne, da bi jih navajali k dobesednemu posnemanju; navsezadnje to sploh ni mogoče. In vendar, vzamejo naj kamero In grejo na Triglav, popisat trenutke svetlobe, ki sc razliva okoli njegovih višav in je nenehni izziv. Svetloba je večna, zapisovalčevo videnje enkratno. Tokrat imate enkratno priložnost, da si ogledate, kako je Triglav videl Vlastja. " 10 D^LOživljenj( od TU in TAM Dogodki s podrožfa iiriih interesov, iolstvo, zdravstvo, alcclje Icrajanov, Icultura, šport, potopisi, pisma. Kakšne naj bi bile Žiri danes in v prihodnje Zel« obiskuni literarni večeri in razstave v (luleriji v Žireh Od Prešerna k Alpini Očitno je, da bosta kulturno leto 1997 na Žirovskem zaznamovala dva ^^|'oga prireditev: mesec kulture oh Prešernovem dnevu in vrsta prireditev, povezanih z zlatim jubilejem Alpine. Prvi kro^ je za nami, druffi se je že '«cV/. Prvejia povzamemo, dnif;ega luipovcdujemo. V mesecu kulture, ki se je začel že januarja in sklenil v začetku marca, je zvrstilo kakih deset dejanj. V petih literarnih večerih smo predstavili 'n nove knjige, offledali smo .vi dva bolj!!a fdma in domačo gledališko pred-•''lavo, odprli razstavo in poshdali koncert. Dve knjigi sta tuipi.iali naši ''"jakinji Tončka (Podobe iz čipkaste preje, avtobiografska proza) in barija Stanonik (Raztrgane korenine, pesniški prvenec). Podobe iz čip-^^^lsle preje smo "pokazali" tudi v Idriji in Škofji Loki. Tretje delo pa je ^^'^jižna monografija o Spodnji Idriji, ki sla jo v Žireh predstavila Janez Kavčič in Damijan Bogataj, avtor in založnik. S .svojimi grafikami in kipi, nabožnimi po v.sebini in ekspresumističnimi P" obliki, je Žirovce presenetila Mihaela Žakelj, ki je sicer že razstavljala Po Sloveniji in na tujem, i' domačem kraju pa še ne. Gledališka skupina ^^PD Svoboda je doma in c gosteh ponovno uprizorila komedijo Rodil .se je očka, r režiji Metke Debeljak. Moški pevski zbor Alpina, ki ga vodi Andrej žakelj (predsednik odbora za kulturo Občine Žiri, v čigar okrilju se večina 4ajega oddideš obut! Ob SO-letnici Alpine bo .še več kulturnih dejanj. Že zdaj lahko napovemo ''''z.stavi Jožeta Pelernelja-Mau.sarja in Staneta Kosmača, takisto nekdanjih alpincev. Ime Alpitw nosi žirovska pihalna godba, ki slavi hkrati s tovarno materjo". Jubilejni koncert bomo poslušali jeseni. Če bo vse po "''cči, bomo še letos dočakali izid zgoščenke z deli Antona Jobsta, dolga ^^'ta kapelnika naših godbenikov. Nekaj želez pa imamo kulturniki .ie v "Knju. Če bodo skovana, bomo o njih tudi kaj napisali. Miha NAGLIC Tajnik občine Žiri Andrej Po-Ijanšek Kol v vseh občinah, tudi v Žireh odgovorni zbirajo potrebe in ideje, ki bodo osnova za letni plan in proračun občine. Seveda je prav, da v tem času razmišljamo o najbolj kočljivih vprašanjih, ki nas tarejo. O teh sem se pogovarjal s tajnikom občine Žiri Andrejem Poljanškom. Delo -Življenje; Koliko denarja ho v naši občini namenjeno za posamezne dejavnosti? Andrej Poljanšek: Lahko govorim o okvirnih številkah: za komunalno dejavnost ho namenjenih 187 milijonov tolarjev, za izobraževanje 34, za otroško varstvo 53,5, za soc ialo 10,5, za kulturo pa K) milijonov tolarjev. Poleg tega ho za delovanje krajevne samouprave (občinski svet) in občinsko upravo namenjenih 34 milijonov. Kot zanimivost naj povem, da hi po merilih, ki veljajo , lahko za ta namen določili 42 milijonov tolarjev: gre torej za precejšnje varčevanje. Delo-Življenje: Katere pa bodo letos glavne investicije? Andrej Poljanšek: Nadaljevali homo lan.skoletno pospešem) urejevanje krajevnih ce.st. Pri tem hi izpostavil dokončanje regulacije Jezernice in gradnjo ./ezerske ceste, ki naj hi jo dogradili do Kržišnika. Prav ureditev te ceste, na katero se navezuje veliko ljudi, predstavlja prvi korak srednjeročni razvoj. V ta del investicij .todi široka akcija urejevanja ce.4t z infrastrukturo in asfaltiranje v Žireh in okolici. Pri tem hi še po.sehej omenil Partizansko cesto proti Plastuhovi grapi, z ureditvijo komunalnih naprav in ureditev ceste z etwstranskim pločnikom. Na tem področju bomo tudi doslediu) upoštevali ekološke zahteve, dosegli kvalitetno oskrbo z vodo, uredili lokacijsko dokumentacijo za 28 parcel. Tako hi torej gradili res na urejenem območju. Delo-Življenje: Voda je v Žireh tudi zelo slaba; kako boste uredili to? Andrej Poljanšek: Pravzaprav ta trditev ni več točna, .saj so se razmere precej izboljšale. Kes pa je, da je kraški svet zahteval večje .sodelovanje, tako .sodelovanje z inšpekcijami kot veliko vlaganje. Sedaj vodo črpamo v vodohramu na Tahru. Glavni problem pa nedvomno predstavlja dotrajano omrežje (in ne toliko novi viri). Če je omrežje dotrajano, prihaja do velikih izgub vode; to moramo še urediti. Delo-Življenje: Kljub lanskoletni čistilni akciji, je v okolici Žirov še veliko črnih odlagališč? Andrej Poljanšek: To drži in nas še čaka, da razrešimo..... . ^^UOživljenje 11 kronika KRAJA Dogodki s podrožja širših interesov, iel«tvo, zdravstvo, akcije Icrojanov, kultura, iport, potopi«!, pisma... Sicer pa je sedaj \' organizirano zbiranje odpadkov vključeno okro)^ 70 % naselja, (od Sela do Snopkove цгаре). Lani sla se vključila tudi Ledinica in liedrih. S prvini aprilom začenjamo s projektom ločenega zbiranja odpadkov. Na začetku hi imeli tako imenovane ekološke otoke. O tem bomo občane obveščali. Papir, steklo in drug material homo zbirali na okoli 40 zbirnih mestih. Zelo pomembno je dejstvo, da velika večina Žirov kompostira biološke odpadke: tako je smeti za odvoz manj. Sicer pa homo nadaljevali s kosovnim odvaianjem in akcijami sortiranja in zbiranja odpadkov. Med drugim tudi sortiranje v Osojnici, kjer hi zbirali belo tehniko, avtomobilske gume, akumulatorje itd. Delo-Življenje: Ena večjih težav so premajhne zmogljivosti otroškega varstva. Lani se Je o tem veliko govorilo in obljubljeno je bilo, da se bo to rešilo tako z razširitvijo dosedanjega vrtca in z vrtcem na Dobračevi. Andrej Poljansek; Da, to drii: sedaj lahko rečem, da bo po napovedih morda do /. maja nared vrtec sv. Ane na Dobračevi , ki hi lahko sprejel do 30 otrok. Drugi načrti so prav tako v teku. Delo-Življenje: Stare Žiri so predmet spotike mnogih obiskovalcev, saj delujejo zanemarjeno, Posebno bode v oči razvalina Štalarjeve hiše. Andrej Poljanšek; To bo predmet delitvene bilance. Sicer .so bili tu zanimivi načrti, ki se še vedno lahko uresničijo. Odločite o tem naj hi padla v nekaj naslednjih me.se-cih,; razmišljamo pa o kakšni kompenzaciji ali odprodaji. Delo-iivljenje: Med investicije prav gotovo sodi prenova sedanjih prostorov občine z novo opremo? Čudi me, da se niste raje preselili v lastne prostore v stavbi Pr( Matic, ki ste si Jih pridobili z deleiem na stari stavbi in zemljiščem Andrej Poljanšek: Po.sodobitev je bila tu potrebna ie zaradi širših nalog, ki jih ima občina. Urez najnujnejše .sodobne opreme ne gre. Kar pa zadeva novo stavbo Pr Matic' in naše prostore pa lahko rečem, da investicija še ni zaključena, prepisa še ni: o tem .че bomo .še dogovarjali. Bo pa to del srednjeročnega in dolgoročnega načrta občine. Delo-Življenje: Neuporabljeni Partizan buri duhove, kako boste uredili to? Andrej Poljanšek: Najemnik se mora .sedaj izseliti, občin.\ki svet pa se še ni odločil - kako naprej. Delo-Življenje: Govori se o nekih zamenjavah z Alpino? Andrej Poljanšek: Tu gre za zamenjavo nadstropja z Alpino (kjer je industrijska prodajalna), ki je la.st občine, z ga.sil.4kim domom na Dobračevi (last Alpine). Delo-Življenje: V Mršaku Je bilo v preteklih desetletjih veliko načrtov ■ pa Je Se vse po .starem. Andrej Poljanšek: Na 15.000 m- površine naj hi tu zgradili dom za ostarele, športno rekreacijski center in bencinsko črpalko. К.тс potrebno še pripravljamo. Delo-Življenje: Toda ali ne bi bilo ceneje, če bi za dom ostarelih dogradili zdravstveni dom s stanovanjskim delom Tu Je dovolj zemljišča, ker Je bil zgrajen manjši zdravstveni dom kot Je bil predviden prvotno. Po mnenju nekaterih strokovnjakov naj bi bila ta varianta trikrat cenejša kol gradnja na drugi lokaciji. Tu so vsi pomožni prostori, celo osebje bi bilo blizu. Kot vemo, sta pozitivno mnenje o tej varianti izrazila iupan Bojan Starman in dr. Dušan SedeJ. Andrej Poljanšek: To je še .stvar razprave. Delo-Življenje: Če telimo doseči hitrejši razvoj, bo potrebno imeti določeno vizijo razvoja kraja, ob upoštevanju prednosti in slabosti, ki Jih imamo. Ena izmed slabosti so prav gotovo še vedno slabe prometne povezave. Zlasti cesta z Idrijo Je neprestano ogrožena. Kden "spomenikov" pomanjkanju ra/.vojnc vizije Koliko časa bo Parti/an še sameval? Andrej Poljanšek; Moram reči, da te stvari kar pospešeno rešujemo, zlasti na relaciji Trebija-Žiri. Tu mislim tudi na nadaljnje posodobljenje od i^asilskega doma do iupana, projekt v Žireli, (ki se na to navezuje); to je regulacij" Osojnice in most pri Firbarju itd. To naj hi bilo pripravljeno letos. Cesto proti Idriji bomo skušali urediti v .sodelovanju z občino Idrija in druibo zO državne ceste. Delo-Življenje; Še nekaj sva pozabila; Radio Žiri se .sedaj imenuje Sara. Kako to, dajt občina "dala roke stran" od tako pomembne institucije, posebno še, kojf bilo z iirovske strani toliko vloženo zlasti v studio (prostori), razvoj kadrOi začetni program, pretvorniško omrežje, ekipo? Andrej Poljanšek; To je bilo res urcjevano preko procesa lastninjenja, pri katerem je sodeloval tudi občinski .svetnik Zoran Kopač, ki .stvari bolje pozna... Delo-Življenje; Hvala lepa za odgovore. ——===^=^— Kolofon " »DELO-ŽIVUENJE'' je alasilo Alpine Žiri. Ureja ga uredniški odbor: Jana Erznoinik, Ivo Pivk, Tanja Mohorif. Slavko Kristan. Jožica Kacin. Silva Pivk. Nejko Podobnik - glavni in odgovorni urednik. Naklada: 2.400 izvodov. Ћ.чк: Gorenjski tisk, Kranj 12 DifXXiiivljenji