OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE ih 13 0 7 GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE „E L K R O J" MOZIRJE Številka 3 Leto 1980 Glavni in odgovorni urednik: Vera Pečnik Naklada: 420 izvodov Tisk: Kinegraf Prevalje S sklepom št. 421-1/72 z dne 13. 1. 1977 oproščeno plačila prometnega davka. PESEM O MAJU Po gorah gorijo kresovi, maj se spet novi rodi, zapojmo pri kresu veselo, da sliši na vse se strani. Gorite po gorah kresovi, da daleč se videlo bo, naj ljudstvo veselo je naše, ko prišel je praznik njegov. Mesec najlepši je v maju, ko v cvetju je, kamor se ozreš, le iskre se dvigajte k nebu, žari naj ta naš lepi, svobodni svet. V maju rodil se naš Tito, v maju je praznik njegov, zato ti ves narod naj kliče: ..Pozdravljen Tito, trikratni heroj \" Mnoga si leta učakal, kot bi se iz jekla rodil, bile jeklene borbe so tvoje, narod si v jeklo ti spremenil. Ana Goričar OB DELU RASTE ČLOVEK VSEM DELOVNIM LJUDEM OB 1. MAJU - PRAZNIKU DELA, ISKRENO ČESTITAMO! Preminil je človek akcije 6. marca je v 49. letu starosti po kratki in hudi bolezni umrl Janez Barbo-rič, član predsedstva Zveze sindikatov Jugoslavije, član centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije in član republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije. Spet je omahnil v smrt človek, ki smo ga spoštovali, ki se je boril za boljši in pravičnejši delavcev Jutri. Pred dobrim letom — 9. februarja 1979 — nas je obiskal v Elkroju; bil je poln življenjske moči, poleta, katerega je hotel vliti delovnemu človeku, da bi smelo gledal na jutrišnji dan. Kdo bi takrat vedel in slutil... Janez Barborič je začel svojo plodno pot v štorski železarni, kot metalurški inženir; tudi na zadnji poti mu je godba štorskih železarjev zaigrala žalostin-ko. Njegova življenjska pot je bila izredno polna in bogata, saj je bil človek, ki ni poznal drobnih opravil; če zaokrožimo najpomembnejše podatke o njegovem delu: — leta 1973 je bil izvoljen za predsednika republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, — od maja 1978 do aprila 1979 je bil podpredsednik sveta Zveze sindikatov Jugoslavije in nato koordinator za vprašanja družbenoekonomskega razvoja dohodkovnih odnosov, življenjskih in delovnih pogojev, inovacij, izobraževanja in kulture v predsedstvu sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, bil član zveznega sveta za gospodarski razvoj in ekonomsko politiko in komisije skupščine Jugoslavije za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj. Od njega se je predsednik jugoslovanskih sindikatov. Mika Špiljak, poslovil z besedami: "Ko smo začeli oboroženo revolucijo, si bil še otrok, zato pa si si v naši povojni revoluciji vseeno priboril visoka družbena priznanja. Dobil si jih v vsakodnevnem boju za človekovo srečo in za ideale delovnega človeka Tem ciljem si žrtvoval samega sebe, vse od študentskih dni pa do zadnjega diha. Z enakim poletom in svežimo si opravljal dela inženirja, predsednika republiškega sveta slovenskih sindikatov in do nedavnega tudi podpredsednika sveta Zveze sindikatov Jugoslavije. Nikoli nisi poznal majhnih, nepomembnih opravil in nalog." Kako uresničujemo stabilizacijske ukrepe v Elkroju Ne bi mogli reči, da se doslej nismo obnašali stabilizacijsko. Vsako leto smo povečevali proizvodnjo in produktivnost dela. Nikoli nismo poslovali z izgubo, če nismo imeli zagotovljenih investicijskih sredstev, skratka občutek imamo, da smo razmeroma dobro delali. Vendarle pa je še mnogo drobnih stvari, ki se bi jih dalo spremeniti na bolje. Zmanjšati moramo stroške potovanj, reklame, reprezentance. To pa niso edini stroški, kjer bi lahko prihranili. Prepričani smo, da se da še veliko narediti, če bomo na zmanjševanje stroškov mislili vsi delavci in ne samo nekateri. Vsak mora vestno opravljati svoje delo in štediti material in vse oblike energije. Izogibati se moramo napak in podobnih spodrsljajev, ki smo jih imeli v preteklosti. Naši izdelki so prava slika našega dela, zato ne smemo dovoliti našim izdelkom, da "govorijo", da v Elkroju ne delamo dobro. Ravno nasprotno, po naših kvalitetnih izdelkih morajo ljudje spoznati nas, da smo nadpoprečno dobri delavci — samoupravljala. V času, ko se v naši družbi borimo za kvaliteto poslovanja, posebno kvaliteto poslovanja z inozemstvom, moramo v vseh celicah naše družbe delati za uresničitev teh ciljev, le tako bo naša družba te cilje lahko tudi dosegla. Biti moramo torej odgovorni do družbe in samega sebe. Načrtujemo za 10 % več proizvodov, bistveno večji izvoz v ZR Nemčijo. Načrtujemo pa tudi večjo delovno disciplino. Uredili in modernizirali bomo našo tovarno, uredlili našo okolico tako, da bo že zunanji videz Elkroja "govoril" o naših prizadevanjih in našem odnosu do dela in samoupravljanja. V času, ko so že ponekod morali za nekaj dni ustaviti stroje zaradi pomanjkanja surovin, smo v Elkroju še veu, o nemoteno proizvajali in to dejstvo moramo znati ceniti. Proizvodnih planov v prvih mesecih nismo uresničili, zato smo že delali v prostih sobotah. Brez večje proizvodnje, brez kvalitetnih izdelkov, višje produktivnosti dela in boljše kvalitete poslovanja si ne moremo ustvariti boljšega življenja. Glede na to, da pomeni stabilizacija novo kvaliteto poslovanja, se bomo v Elkroju vsak na svojem delovnem mestu obnašati stabilizacijsko, kar pomeni povedano z drugimi besedami: "delali bomo še boljše"! Investicija v proizvodno -učno delavnico Proizvodnja — učna delavnica bo imela v Elkroju pomembno funkcijo. Gotova bo v maju 1980. Zamišljamo pa si jo sledeče: — V eni izmeni bo v učni delavnici 15 proizvodnih učnih mest. Že iz naslova samega je razbrati, da bosta že v prvih dneh v teh prostorih tekla dva procesa in sicer proces učenja in proces proizvodnje. V začetku bo res proizvodnja manjša, ko pa bodo delavke obvladale delovne operacije, se bo proizvodnja postopoma povečevala. — Vse delavce, ki se bodo v bodoče zaposlovali v obratih ELKROJA in bližnje okolice,kamor spadajo tudi Luče in Šoštanj, bomo poučevali v teh prostorih, ki bodo svojevrstna učilnica, od koder bo prihajalo tudi določeno število naših proizvodov. — V bodočnosti pa načrtujemo, da bi v teh prostorih tekla proizvodnja takozvanih boutičnih proizvodov. To vse kaže na to, da je investicija tudi ekonomsko opravičena. Tu bomo proizvajali tudi najzahtevnejše proizvode, pa tudi tiste proizvode, ki bodo predstavljali zametek naše nove usmeritve. ZA LEPŠI JUTRI Uvod Urejene stanovanjske razmere so eden izmed bistvenih življenjskih pogojev — pa naj gre tu za telesno, duševno ali socialno zdravje vsakega človeka. Vseeno pa lahko kljub temu večkrat slišimo, da so neurejene stanovanjske razmere eden pogosto prisotnih problemov današnjega časa. Da bi ugotovila, kakšne so stanovanjske razmere delavcev zaposlenih v naši delovni organizaciji, sem sestavila anketo v ta namen. Anketiranje sem izvedla v mesecu februarju 1980. leta. Od 421 delavcev, ki so bili v času izvajanja ankete zaposleni v delovni organizaciji Elkroj Mozirje, sem dobila podatke za 306 delavcev, ali 72,6 %. Ankete ni izpolnilo torej 115 delavcev ali 27,4 %. Vzrok, da toliko delavcev ni izpolnilo anketnega lista je v največji meri v tem, da le-ti že imajo rešen Podobo svojo na ogled postavi KAKŠEN MIR, LEPOTA,UREJENOST Vse bolj prihaja do veljave ugotovitev, da smo vsak zase zelo varčni in natančni, vsi skupaj pa zelo razsipni in brezbrižni. To nam dokazuje tudi vse bolj klavrna podoba našega okolja v katerem živimo in delamo. Ni še tako dolgo, ko smo samozavestno dvignili glavo ob čestih pohvalah že kar ob svstopu v našo tovarno, da imamo zelo lepo urejeno okolico, lepe negovane zelenice in nasade. Danes pa se že vnaprej opravičujemo, da je trenutno neurejeno, ker pač gradimo. To je povsem razumljiva trenutna posledica našega razvoja in napredka. Ni pa to opravičilo za vse mogoče odpadke, katere srečujemo na vsakem koraku. Na hodniku pokadimo cigareto, odvijemo bonbon, preberemo zapis na papirju in ... odvržemo. Kar na tla. Tisto, kar sledi, ni več naša stvar. Prav gotovo smo vsi zaposleni v naši tovarni prvi, ki lahko kaj storimo in skupno zatremo pojav onesnaževanja. Ra ne samo tu, kjer delamo. Povsod naj nas spremlja zavest, da moramo čuvati vse, kar nas obdaja, da bomo delali, ustvarjali in živeli v čistem, svežem in prijetnem okolju. Slavka PLANOVŠEK svoj stanovanjski problem in jih to ne zanima. Delni vzrok pa so tudi bolniški izostanki in vseh delavk v času anketiranja ni bilo na delu. INTERPRETACIJA 1. Osnovni podatki o anketirani populaciji Najprej bom prikazala osnovne podatke o populaciji, ki je zajeta z anketo: — starost — spol — zakonski stan — izobrazba in — poklic 1. Starost delavcev Tabela I: Starost delavcev I = 10 f % do 20 24 7,85 21 - 30 111 36,25 31 - 40 94 30,70 41 - 50 63 20,60 51 - 60 14 4,60 Skupaj 306 100,00 Iz zgornje tabele je razvidno, da lahko našo delovno organizacijo še vedno prištevamo med "mlade" kolektive, saj je največ delavcev starih od 21 — 30 let. Anketo je izpolnilo 21 moških, ali 6,85 %. 2. Zakonski stan Tabela II: Zakonski stan f % samski 91 29,75 poročen 197 64,40 vdovec 11 3,60 razvezan 5 1.60 živim izven zakonska skupn. 2 0,65 Skupaj 306 100,00 Predvidevala sem, da je največ delavcev poročenih, kar je značilno za starostno obdobje v katerem je največ delavcev. Anketa je pokazala, da so bila moja predvidevanja resnična, saj je kar več kot polovico delavcev poročenih, precej tudi samskih, malo razvezanih, še manj pa ovdovelih. 3. Število otrok Podatke o številu otrok, ki jih imajo delavci kaže tabela 111. Tabela lil.: Število otrok f % nič 70 22,90 1 92 30,05 2 116 37,90 3 25 8,15 4 2 0,65 5 1 0,35 306 100,00 Tabela kaže, da ima največ delavcev dva, oz. enega otroka in le ena delavka ima 5 otrok. 4. Kraj bivališča Zanimalo me je tudi, kje posamezni delavci stanujejo. Kraj bivališča sem opredelila po krajevnih skupnostih. Tabela IV.: Kraj bivališča KS f % Nova Štifta 2 0,65 Gornji grad 10 3,25 Šmartno/D. 27 8,85 Rečica 52 17,00 Luče 18 5,90 Ljubno 33 10,80 Nazarje 45 14,70 Mozirje 90 29,40 Bočna izven 19 6,20 občine 10 3,25 Skupaj 306 100,00 Ugotovila sem, da je največ delavcev iz KS Mozirje 29,40 %, kar je tudi razumljivo, saj je ta KS po številu prebivalcev gotovo ene največjih in tudi blizu sedeža delovne organizacije. Precej je tudi delavcev iz KS Rečica ob Savinji in Nazarje. Da bi ugotovili, kako daleč imajo delavke do avtobusne postaje sem delavke povprašala tudi po tem. Tabela V.: Oddaljenost hiše od avtobusne postaje f % do 500 m 172 56,20 500- 1000 62 20,25 1000- 2000 31 10,15 več 41 13,40 Skupaj 306 100,00 Kar več kot polovica delavcev ima v bližini doma avtobusno postajo, vendar je tudi precej delavcev (13,4 % ), ki so oddaljeni od avtobusne postaje več kot 2 km in morajo do tu priti peš oz. s kolesom. KOLIKO DELA, ODPOVEDOVANJA 5. Poklic Ker je za konfekcijsko industrijo značilno, da zaposluje v glavnem nekvalificirano delovno silo, sem predvidevala, da bo kvalifikacijska struktura delavk nizka. Podatki iz ankete so to domnevo tudi potrdili, saj je kar več kot polovica anketiranih delavcev nekvalificiranih in le manj kot 3 % jih ima višjo oz. visoko izobrazbo. Tabela VI.: Poklic delavke f % NK delavci 181 59,15 KV 91 29,75 SS 27 8,80 Viš. vis 7 2,30 Skupaj 306 100,00 6. Kje delavci stanujejo Tabela VII.: kje stanujejo f % v lastni hiši 144 47,05 lastnem stan. 9 2,95 pri starših 93 30,10 pri sorod. 3 1,00 pri tujih ljud. 45 14,70 v lastni sobi 5 1,65 v neprim. stan. 7 2,30 Skupaj 306 100,00 Kar nekaj manj kot polovico delavcev živi v svoji hiši, veliko jih živi tudi pri starših, kar je v veliko primerih edini izhod, saj svojega stanovanja ne dobijo. Skoraj 15 % je tudi delavcev, ki imajo najemniško stanovanje pri tujih ljudeh. 7. Obseg stanovanja Kako velika so stanovanja, v katerih delavci živijo kaže spodnja tabela. Tabela VII.: Obseg stanovanja m2 f % do 50 m2 50 16,53 51 - 60 24 7,85 61 - 70 49 16,00 71 - 80 82 26,80 81 - 90 27 8,80 nad 90 52 17,00 ni podatkov 22 7,20 Skupaj 306 100,00 Iz tabele je razvidno, da ima največ delavcev od 71 — 80 m2 veliko stanovanje. Tudi stanovanjsko površino nad 90 m2 ima precej delavcev (17 %), precej pa tudi le do 50 m2, kar pa pomeni zelo skromne stanovanjske razmere. Vendar pa sem pri obdelovanju podatkov ugotovila, da je več delavcev pri stanovanjski površini upoštevalo le tisti prostor,ki je res njihov, niso pa upoštevali kuhinje, sanitarij dnevnega prostora, kar imajo skupaj s starši v souporabi. Delavce sem povprašala tudi po tem, koliko sobno je stanovanje. Te podatke lahko razberemo iz tabele IX. Tabela IX —! Koliko sobno je stanovanje? f % 1 — sobno 47 15,35 2 — sobno 66 21,55 3 — sobno 125 40,85 4 — sobno 40 100,00 4 — sobno 40 13,10 Skupaj 306 100,00 Podatki nam povedo, da so stanovanjske razmere delavcev razmeroma ugodne, saj ima skoraj polovico delavcev 3 — sobno stanovanje in eno sobno le 1 /4 delavcev. Stanovanja v katerih delavci prebivajo so v glavnem zračna in svetla. Precej delavcev (20,5 %) ima vlažno stanovanje in nekaj temno. Zanimiv je tudi podatek o številu družinskih članov, ki živijo v stanovanju. Tabela X.: Število družinskih članov ki živijo v stanovanju f % I -2 37 12,10 3 57 18,60 4 104 34,00 5 58 18,95 6 36 11,75 več 4 4,60 Skupaj 306 100,00 Največ je torej primerov, kjer delavci živijo v stanovanju, še s tremi družinskimi člani, precej je tudi samskih gospodinjstev, prav toliko pa tudi družin s po petimi družinskimi člani, kjer zraven stanuje še kakšen sorodnik, oz. so trije otroci. V vseh stanovanjih je električna napeljava in le v 14 primerih nimajo v hiši vodovoda, kar me je do neke mere presenetilo, saj sem predvidevala, da je leta že povsod. Iz analize tudi ugotovimo, da ima nekaj manj kot polovico (39,7 %) delavcev kot vir ogrevanja centralno kurjavo, kar je precej. Ostali pa si ogrevajo stanovanje s pečmi oz. štedilnikom. Zanimivo je tudi to, da še kar 19 % delavcev v stanovanju nima kopalnice, kar pa naj bi bila v današnjem času nujnost vsakega stanovanja. Tabela XI.: Kakšna je hiša? f % stara 110 35,95 nova 142 46,40 prenovljena 54 17,65 drugo — — Skupaj 306 100,00 Zgornja tabela nam pove, da si je že veliko naših delavcev zgradilo hiše, saj jih že skoraj polovica živi v svojih novih hišah. Da bi ugotovili, koliko delavcev bo še potrebovalo stanovanjski kredit od delovne organizacije, smo delavce povprašali tudi, če gradijo, oz. imajo v načrtu graditi novo hišo. Tabela XII.: Ali gradite novo hišo f % da 89 29,05 ne 131 42,85 v načrtu 62 20,30 stan. v bloku 24 7,80 Skupaj 306 100,00 Če pogledamo tabelo XII vidimo, da kar polovica delavcev gradi oz. ima v načrtu graditi novo hišo in lahko le — te po vsej verjetnosti upoštevamo kot prosilce za kredit. Tabela XIII.: V koliki meri je hiša že dograjena f % I. faza 11 12,35 II. faza 15 16,85 III. faza 18 20,25 IV. faza 45 50,55 Skupaj 89 100,00 Od vseh delavcev, ki že gradijo jih ima več kot polovico hišo zagrajeno že do IV. faze, kljub temu pa bodo delavci potrebovali še veliko sredstev, preden se bodo v hišo vselili. Delavce, ki nameravajo začeti z gradnjo smo tudi povprašali, kdaj imajo to v načrtu. Tabela XIV.: Kdaj nameravate začeti z gradnjo 4 % v tem letu 14 4,60 v prih. 2 letih 8 2,60 še ne vem 55 18,00 v bloku 25 8,15 ne bom gradil 204 66,65 Skupaj 306 100,00 Največ delavcev je takih, ki še ne vedo točno, kdaj bodo pričeli zgradnjo. V bloku želi stanovanje 25 delavcev, ali 8,15 %. Z ozirom na te podatke bo potrebno v prihodnje več sredstev nameniti za nakup družbenih stanovanj, saj doslej se je predvsem podpirala individualna gradnja. Od delavcev, ki želijo stanovanje v bloku, jih želi 22 družbeno stanovanje in le 3 lastno. Tabela XV.: Kako veliko naj bo stano- vanje v bloku? f % garsonjera 5 20,00 1 — sobno 12 48,00 2 — sobno 5 20,00 3 — sobno 3 12,00 Skupaj 25 100,00 Največ delavcev želi v bloku 1 —sobno stanovanje. Zainteresirane za stanovanje v bloku so v največji meri matere samohranilke in samske delavke. Tudi za adaptacijo hiše je potrebno veliko sredstev. Zato me je tudi zanimalo, koliko delavcev ima v načrtu hišo preurediti, ker bodo gotovo tudi ti prosili za stanovanjski kredit. Tabela XVI.: Ali imate v načrtu hišo preurediti? f % da 60 19,60 ne 240 78,45 še ne vem 6 1,95 Skupaj 306 100,00 Kar 20 % delavcev ima v načrtu hišo preurediti in bo tudi marsikdo od le— teh prosil za stanovanjski kredit pri delovni organizaciji. Da bi okvirno izvedli koliko kredita bodo delavci potrebovali v prihodnjem srednjeročnem obdobju za izgradnjo oz. rekonstrukcijo stanovanjskih hiš, sem delavce povprašala tudi po tem. v 000 din v letu 1980 v Ietu1981 v Ietu1982 Višina f f f do 50 40 32 21 51 - 100 41 23 13 101-150 16 8 3 151-200 18 15 12 več kot 200 5 2 3 Skupaj 120 80 52 Največ prosilcev je torej za leto 1980, manj za leto 1980, manj za leto 1981 in še manj za leto 1982. SKLEPI: 1. Na osnovi izvedene ankete sem ugotovila, da stanovanjski problemi delavcev v naši delovni organizaciji niso najbolj pereči, čeprav je še približno 10 družin ki živijo še res v zelo slabih stanovanjskih razmerah in bi bilo najprej potrebno nuditi ustrezna stanovanja le — tem. Več kreativnosti Vsa naša družba se bori s težavami na področju preskrbe z osnovnimi in drugimi materiali. Ker je naša mednarodna plačilna bilanca v velikem deficitu, so primorane vse delovne organizacije posvetiti več pozornosti in skrbi mednarodni menjavi ter se potruditi, da se bo-bomo v to delitev dela lahko vključili tudi mi in to tako, da ne bomo utrpeli škode temveč ravno nasprotno. Jasno je, da bodo tisti, ki bodo izvažali imeli prioritetno možnost pri uvozu. Nujno je potrebno, da se glede zunanjega trga potrudimo, da vse proizvode, kijih bomo vključili v naš delovni proces, izdelamo v kvaliteti, kot je dogovorjeno. To nam bo omogočilo zadovoljiti proizvodne kapacitete in doseči ceno, s katero bomo lahko pokrili naše stroške. Enako pozornost moramo nameniti domačemu trgu, saj se ravno na tem trgu ustvarja dohodek, iz katerega potem zadovoljujemo vse naše potrebe. Težave, ki so sedaj prisotne, je potrebno odpraviti, predvsem pa tiste, ki so subjektivnega pomena. Saj je jasno, da smo ravno za te mi odgovorni in jih ustvarimo s svojim, ne dovolj kvalitetnim delom. Vse službe, od nabave, planiranja, priprave dela, proizvodnje in prodaje morajo sodelovati tako, da se ne bodo ponavljale napake, ki so vsako sezono prisotne in to je: kasnitev dobave, konstrukcijske napake zaradi pomanjkljive študije materialov in zaradi pomanjkljivih navodil proizvodnemu procesu. 2. Veliko stanovanjskih problemov se je že rešilo s pomočjo stanovanjskih kreditov, ki so jih delavci prejeli pri delovni organizaciji in si tako zgradili nove — sodobne hiše. PREDLOGI: 1. V prihodnjem srednjeročnem obdobju je potrebno več sredstev nameniti za nakup družbenih stanovanj, saj so stanovanjski problemi najbolj pereči pri delavcih, ki želijo stanovanje v bloku, kajti za izgradnjo svoje hiše kljub temu, da bi dobili kredit nimajo dovolj sredstev. 2. Predvsem bi pri nudenju kreditov morali upoštevati tiste družine delavcev, ki rešujejo svoj osnovni stanovanjski problem — torej v prvi vrsti upoštevati socialno—ekonomske razmere prosilcev. Zora ŠTRUCL Vsi se moramo zavedati, da je vsako odstopanje od naprej dogovorjenega, kupcu razlog, da v obteženih pogojih plasmana, preobrne celotno krivdo na proizvajalca celotnega artikla. Povsem jasno pa je, da mi lahko eksistiramo samo tako, če vse tisto, kar proizvedemo lahko tudi prodamo. S.P. Leto boja proti kajenju Svetovna zdravstvena organizacija je letošnje leto proglasila za leto odločnega boja proti kajenju. Z geslom "Kajenje ali zdravje!' — sami se odločite!" sporoča miljonom kadilcev, da je kajenje škodljivo in pri tem ne dopušča nobene dileme. Kajenje cigaret je za zdravje izredno škodljivo kar pogosto slišimo oziroma beremo v časopisih. Sedež svetovne zdravstvene organizacije je zbral številne tehtne dokaze, s katerimi potrjuje resničnost tega dejstva. Prvi med temi je, da obstoja vzročna vez med kajenjem in nastajanjem raka oziroma nastajanjem zločestih tumorjev, katerih število se je zadnja leta občutno povečalo tako pri nas, kot drugod po svetu. Kadilci približno enajstkrat pogosteje kot nekadilci zbolevajo za pljučnim rakom, sj je le-ta pri nekadilcih redek. Zatije mogoče reči, da bi se po vsem sveii razširjena epidemija bolezni, ki gnes mori stotisoče kadilcev vsakdeto, zaustavila in pričela pojematipe bi kajenje opustili ali če bi izdelovli cigarete, ki ne povzročajo nevarnost raka. S pregled so strokovnjaki ugotovili, da imajo elno poškodovana pljuča celo mlajšljudje, ki še ne kadijo dolgo. Tudi sce nagaja pogosteje kadilcem kot nkadilcem, noseče in druge ženske pa aradi cigarete pogosto tvegajo življere svojega potomca. Dokazano je nanreč, da je v litru mleka strastne kaCIke lahko tudi do pol miligrama n